Uvod V Geografijo - Skripta

U V O D V G E O G R A F IJO N am en p redm eta: . Seznaniisudent z vs no,cij ,zgr t t e ebi li adbo i n r zvo em geogr ie a j afj . Spoznat osnovna t i i zhodi eoret öna i söa,m etode i n t ke geogr s ehni af kega r s azikovanja

V sebi p redm eta na 1.O snovnipoj io geografj m ii - Geogr s koncept,po em ,pr e ,nal af ki i j edm t oge geogr ie afj - Sit i l önissem geogr ie sem n ogi it afj 2.R az geografj voj ie - P red ant öna i ant öna doba i n i - Sr ivek i doba odkrtj ednj n ii - N asanek m oder geogr ie t ne afj - Geogr ia v zo.t ej i Qnova geogr ia' afj sol tu n û afj ' - Razvo sovens geogr ie jl ke afj

3.Teoria,m et ka i t j odi n ehni geografj ka ie - Geogr s poj ovanj r ilanj i af ko m e, azm sj e n r zi kovanj a s e - G eografska lt i erat a i vi ur n ri - Ter ko r zi kovanj ens a s e - Fi önogeogr s l a orji GI zi af ki abor t i n KL - Osnove karogr ie t afj - G eogr s el a ( t af ki abor t s udent ka s r s t okovna znans vena del t a)

1.O SN O V N I P O JM I O G E O G R A F IJI * Izvor i en a: m Ge -zem la j O piovanj zem le s e j G r os-piat af s i ( lepi) Zem j s * Poludno poj ovanj geografje: j m e i - Opi ovanj dom aöi i t i ( anjznani s e h n ujh m h) pokr jn ai - O pi igeogr s h r s s af ki azikovanj - Poznavanj geogr s e af kega i nvent j (m en ara i kr j gor satsi h podat a ev, a, t itöni kov,.. .)

1. G eografskikoncepti 1. . K l i geografj ( l9.t) as/na ia do s .: - s e ai jnega povrj i pokr jn O pi ovanj zem li sa n ( j e de t podat nava anj jsev, kov,i en,.. - m .) horografjie - s e j O pi ovanj Zem le kotnebes el a nega t es - kozm ografjie

*M oderna geografj (19.do l 2 20 s . ia t) - O pi ovanj ( krpcio)zam enj r s s e des i j a azikovanj e ( oöno i r j zem li vzr n azvo no) jnega povrj i sa n doga anj na nj j a em - D efni j V eda o zem li i cia: jnem povrj kir zikuj su, a s e r zsrenos ,vplve i m eds no s a ij t i n eboj oodvinoss t tsi nar h i dr ith avni n ukbeni po avov,kis uj j h j odel e o pr oblkovanj zem li i i u jnega povrj kotcel e a1 sa ot i n egovi pos ezni del ( j h am h ov poudara veri no j tkal di enzio povrj i s m j sa n oodvinos pokr jnot ni s t a i vor h el ent . em ov) - D efnia s j zgradbo i predm etr s i r vo o n azikovanja

*Nova geografj ( 2 2 20.t ia od s): K rii m oderne geografj tka ie: - Pr tr poudaranj nar h r er( i er e iano j e avni azm prm en prsop za pr ndusrj ke dr it edi tis ukbe) - Pr tr pom en r onal geogr ie i r onal h e ian egi ne afj n egi ni delt ( t j s e s nam en) iev posane o am ebi - l a ti af ki j zr zi deogr s znaöa m oder geogr ie ne afj (zl i oöanj i opiovanj r j en s e egi)

Pri opinove geografj st ie: - Pros orsko- unkcis pri t Tekiöe t f j ki s op: s r zi kovanj j na oböigeogr iii f a s ae afj n unkcis j ki or zaciipr t a ( gani j pr zvodni i gani j osor or zacia oi hn sort h de avnos i -poudaranj horzont ne t iveni j t) j e i al di enzie pr t a (okacia,dosopnos ,s er .. m j osor l j t t m , .) - ol st s Ekol kipri op:Razikovanj odnos m ed e ov ölovekom ( ukbo)i okolem dr n j Defni j G eogr iaj znanos,kir s e i cia: afj e t azikuj funkcis or zacio pr t at odnosöl j ko gani j osor er oveka i nj n egovega okola ( it s t ia) j ssem ka eorj .

1. Pr 2. edm e geogr ie t afj . Zem li ( els jno zem j ko) povrl e j D elzem li obl 7k ers jne e j e , , . si j : tka o Atnôspher l e - lt era (r zem li iosf tda jna S j kora) B ' .' her ' . e . . '-' '' 'S OP ( - dros era vodov e) hi f ( j : ' h . ytsh' Hdop ee ' Ltop ee i shr h j - at os era ( aö e)i m f ozr l n ! . - bi f ( as lns vo, os era r ti t ki s vo7öl valt ovek) . . . ,,.. . -, -,..., . .-- ----

R az i pogl na zem li povrl e: l/ni edi jno j * G eos era:Obm oö e pr e anj i s uöi f j epl t a n o nkovanj s er a f ( obsa a o l ne t j j oöeno,s t no povezane) o es * G eograf ko okole:M a eral i pr t s svar t s j t i na n osor ka t nos , s t j i nar h danosi( ni vodov e, esavlena z avni t kam ne, j podneb e,r te,ki svo)i öl ke dr j asj valt n oves ukbe,ki e t j e danosibol a1 m anjs em enia ( avno okole + t j i pr l nar j ant opogeniel ent) r em i i Lands * Pokrajna ( , cape ang. Lands tnem . pays chaf , age f .: r) - Real kom pl na cel a v s il Qpe s ' na eks ot m su û j aka' - Pos eznide1zem li am jnega povrj (ert i na sa t ioral opr iev'A l l ta,Pom ure) edelt , pe, sr j

1. Pom en geogr ie 3. afj * V sistem u zn an osti: - Razikuj zakoniosi kipovezuj j na r i j e s e t t, e o j azlöne s po ave m ed s jv kom pl no,svar podobo j ebo eks t no zem li jnega povrj -j kom pl na i snt i sa e eks n i et/na ved a N a Zem linii i h poj j zolrani avov - V nar i dr avi n ukbis po avi kijh nim ogoöe o j , i zadovoli r okiis o z vi ka ene sr jvo azl t am di toke

O dnosdo posebni ved o zem li h jnem povrl u j Posebne vede ( ogia,bi ogia, geol j ol j s ol j .. r zi kuj j eno vrs o pojavov oci ogiap.) a s e o t ( adbo,r j f zgr azvo , unkcio)na poudareno j j analt öen naöi ii n. Geogr ia kotkom pl na veda r s e, afj eks azikuj ugot j i poj nj e zakone o vzr avla n as uj oöniin funkcis pove j ki zavipokr jnot ni poj a i vor h avov in ni jhovo pr t s s osor ko oodvinos . s t O d pos h vedj le s ebni em j poznanj kis j a, o i potebna za r ago zem li r azl jnega povrj sa.

*V s s em u vzgoj i i it e n zobrapevanja: - Bols poznavanj s t je e ve a - Vzgo a geogr s j af kega m ilenj ( pl en pogl sj a kom eks ed na pokrjno) ai - R azm er e geografj -zem lepi K ergeogr ia j ia j s: afj kotsodobnaznanos r zi kuj zem li povrj i ta s e jno se n ga ne s o opiuj sar i ezem lepi ne usr am s e, t o m j s teza - usr j inazi Qzem lesov e' tezne s vû j l j '

e plkatvnipom en geografj A i i ie: Geogr s znanj s potebna povs k erj af ka a o r od, j e poteben snt i pogl na pokr jno: r i etöen ed ai - Regi no i pr t s pl r e onal n osor ko anianj - V ar t okola svo j - V ars vo nar t ave - Turi zem - O r zacia nad r onal h dr gani j egi ni kavni h, gospodarski i soci ni skupnost h n al h i

1. L oui si em ueouraf 4. éni st ske vede N otanj delt vedena di ci i gl na pr e i r a iev s plne ede edm t n m et ogio r s odol j azikovanj a. Os novnaznaöinos :dualzem ( hot ia,dvoj t l t i di om j nos) V zr : oki * Ob ektr zikovanj j zem li povrl kotcel a i j a s ae jno je ot n n egove s er t posam ez del zem li j f e er ni i jnega povrj , sa' O b/a i regi na ( ebna)geografja n onal pos i * D elt znanos ina naravosl i ev t ovne i drupbosl n ovne - delt oböe geogr ie' iev afj , Fi /na ( zi naravna)i drupbena ( oci na, n s al antropo- geografj ) ia

D iem a:Enot geografj -da al ne? l na ia i Procesi i zakoni ost v nar n t i avi i dr n ukbi se r zlkuj j a i e o. Predm etgeografj j eden ( li povrj ie e zem jno se, pokr jna,geos er ,kj s pr etj nar ai f a) er e epl a o avnii n drukbenide avni . ualsi geogr ia i j ki D itöna afj zgubi s obnos kom pl nosii snt töniznaöa . pos t eks t n i e i j V eöi geogr ski 5o1 se zavzem a za enot na af h no ( oni t/no)geografj m si io.

O stal du al zm i i i : * G eografski d eterm i i n zem i p osi i i n b l zem - D et i zem :N ar erm ni avno okole i nj j n egovi el ent i a o odl l vl pr pr t s em i m j oöino ogo i osor ki r zpor t pr valt nj a edivi ebi sva, egovi de avnosi h j t, naöi ki j a,odzi h i nu vlenj vi pd. - Posbii :N egia odl otivplv nar i lzem r oöuj b i avnega okolana öl j oveka i nj n egove de avnosi N ar j t. avno okole r j azum e kotdanos ,kis j j öl t e i e ovek sposoben pri agodi i l t.

e om ot i N et /ni i i n deografski pristop D voj tv m e odol kem prsopu,kii j i nos t os it zha a z delt na oböo i r onal geogr io. ive n egi no afj - Ideografski pri pt vna m et stop : D eskri i er oda s kat o s r s e i vi nos oziom a pos e azikuj ndi dual t r ebnost geogr s af kega po ava ( i r onal j analza egi ne i vi nos i ndi dual t) - N om ot i et /nipri op :O dkri zakoni os i st va t t pos ezni geogr s h po avov ( am h af ki j oböa geogr ia) afj

Shem a m oderne geografj ie GEOGFAFIA J Oc(Ihggf gFghhggf b 0O9erj eol erj apj)ogg iga ogg i i Figerj1Dle ggf ihggf rb?erj z oaa t h oaa r i z i

1. 1.O b/a ( pl na)geografj 4. s ol ia - Razikuj s os znaöinosiZem le.Pos s e pl ne l t j ebna pozor tj nam enj pos ezni po avom nos e ena am m j ( f geos eram ,pokrajnot i vorni prvi m nam ) s , ka erm is ukvara o s al di ci i oböe t i e j j peci ne s plne geogr ie. afj - V os ed u j hori al vi k:pos ezen pr j e zont ni di am po av r s e na cel niZem li( t j azikuj ot j nasanek, r zvo ,pr t s r a j osor ka azpor t .. . ediev, .) - Z m et os odol kega vi ka i a analt/nizna/aj di m ii ( i t deduktvna m e oda -po ave r s e z vi ka j azi kuj di s os h zakonov) pl ni .

Shem a ob/e geografj ie on;k @PLCKNA) cFcc RxFuA é Fkim ge ja I l (M nl )pv a a e o s nn nj Mzœ uéHagepus a q c j Gepv j xe c al hvésvta Ge rx dc a orxf #j Ek mq g< j unc kn a I rdc c a j cir gegrs a G< j e j ana H c gœgrs a hl a j l i agepus a àféH c j ja H sci gegr a trH c ïj H c c a j st n gegrs at oi ze j) a zgœbdm g< je

1. 1. Fi /na ( iodna)geografj 4. 1. zi prr ia * U kvara s z r zi kovanj naravni po avov i j e a s em h j n zakonov na zem li jnem povrj su. * D el s na veö dici i kis ukvara o z ie s pln, e jj doloöeni ipo avi vendarvedno z vi ka,da s l m j , di oe del el ent enot ni em i nega zem li jnega povrj -zat sa o konöni ca: geografj ( i a ogeogr ia) . . . ia klm t afj * V prm er s alsi i u peci itönega r s azi kovanj konöni a ca: l j ( i at ogia) ogia klm ol j . . .

M at at/na eeoerafi ( ane ar geogr ia) em i ia Pl t na afj Prouöuj Zem lo kotnebes t o ( oka v ves j e j no el pol j olu, oblka i velkos ,gi a,posedi gi , i n i t banj l ce banj orent j i acia) A s ronom ia:pom okna veda t j G eom orf oeia ( zem la,m or o- i l - ol i ge- j f oblka, ogos r zl a aga) Prouöuj r i koteno od kom ponentzem li e elef jnega povrj (i r i a,r i ne oblke,eks sa tpi elef elef i ogenii n endogeniproces ) i G eol j pom okna veda ( ni ka i t ons ogia: kam ns n ekt ka zgradba,sr i afj tatgr ia)

K lm at i oeeoerafi ( i a- t an s t pas ia klm s r ve a, ) Razikuj podneb e ( i at kiel ent,klm at ke s e j klm s em i i s kl ii j l na i r onal klm a, asfkacie, okal n egi na i pal i a i klm at ke s em em be)kotel ent eoklm n i s pr em zem li jnega povrj sa. M eteorol j Fi kal r aga pr ov v ogia: zi na azl oces at osf m eri

Hi droeeoerafi ( ia hydor voda) - Razikuj l t t,di i i s s e asnosi nam ko n oodvinos s t hi os er od osalh el ent pokrjne. dr f e t i em ov ai * Hi drogeografj kopens h voda: ia ki pot ol j ( a s - am ogia r zikovanj te ekoöi voda) h lm nol j ( azikovanj j zer - i ogia r s ee ) gl ol j ( azikovanj l - aci ogia r s e edenikov) hi ogeol j ( - dr ogia podzem ne vode) * G eografja m ori ( i j oceanografjia) H i ogia:Tehni veda( kr z vodo, drol j öna os ba prdobi e 1I nam akanj .. i vanj -E, ep.)

Pedoeeoerafi ( ia pedon-l ,geogr ia pr t,t ) ta' afj si al Veda o t ioral r zpr tanj t tpov pr t i ert i ni a osr enosi i si n ni jhovipovezaviz nar m i dr avni n ukbeni m okolem . j Pedol j A gr ogia: onom s veda o pr t ( i i ka s i kem öne n f zi ne l t t ,onesnakenos ,agrot i kal as nos i t ehni öne i j ave pr t) zbols si

Bioeeoeraf i ia U kvara s spr j e euöevanj m eds ni zvez m ed em eboj h ki m ibij i njhovi ki j s m okolem vi ti n i m vlenj ki j (azpor t or zm ov na Zem li r ediev gani j) * Fiogeografj ( on-asj Geogr ia r ta) t ia phyt r te, afj asj B ot i a an k * Zoogeografj ( ia zoon- val Geogr iaki sva) ki , afj valt Zool j ogia * Fi /na ant zi ropogeografj Ul ia: ovek kotnaravno bij ( i atzacia,bol ,vl v pr am beni te aklm i j ezni oga ehr vergi i)

1. 1. D rupbena geografj ( oci na,antopo, 4. 2. ia s al r kulur hum ana geogr ia) t na, afj * Razikuj del s e ovanj fl ke drupbev pokrajni e ovel i oziom a vplv dr r i ukbe kotaktvnega de avni na i j ka zem li jnem povrj ( su odnos nar dr i ava- ukba, prl iagodive nar t avnem u okolu,i iöanj j zkors e naravni bogas ev,soci ne skupi kulur h t al ne, t na pokr jna,.. a i .) * N otanj öl t nipoenot i dor r a eniev ena n eöena

G eoerafi prebi st ( os pr valt ia val va dem - ebi s vo, D em ogeogr ia) afj Razikuj t ioral r ij t r zvoji s t s e ert i no azsrenos, a n esavo pr valt kotel entzem li ebi sva em jnega povrj sa ( edanj i nekdanj r zpor t pr valt s an a a ediev, ebi svena di i pr em ipr elenosi s t nam ka, obl enas j t, esava pr valt .. ebi s va, . ) Soci ogia ( os zakonidr ol j Spl ni ukbenega r j azvo a) Dem ografj ( a itka i sr ur pr valt ia St tsi n tukt a ebi sva) Etnografj ( a eral i duhovna kulur ia M t i na n t a)

G eoeraf i nasel i ia i Razikuj l s e ego,oblko,r i azpor t i gosot ediev n t o nas i t njhov vi z,f elj er i de unkcio i nasanek,vs j n t e kots t esavnide1pokr jne ( esna -ur ai m t bana i n podekel ka-r al nas j s ur na ela) Urbana geografj Poddici i kir s e ia: s plna, azikuj m esa i vs pr e v podekel ki nas jh,ki t n e oces s h eli zm anj uj j r i m ed m es ii vas i s e o azlke t n m ( ubur zacia) s bani j Urbani :V eda o oblkovanj i ur j u nas i zem i u n e anj elj

Ekonom s eeoerafi ( eogrdel G os ka ia G . a, podar ka s geogr) . Razikuj r t e öl kega del v pokr jni s e ezulat oves a ai ( i p. n odnos m ed gos i okolem ,gos obm oö a, j p. j l okacia,pr t s or zacia gos j osor ka gani j podar t .. sva, .) Poddici i -A grarna geografj s plne: ia - Indus ris geografj t j ka ia - G eografja prom et i a - G eografja t zm a i uri - G eografja os i krbe - G eografja i enjave dobri i zm n Polt/na ekonom i A gronom ia,Ekonom i ii ja, j ka

Pol t /na eeoeraf i ii ia Razikuj r i poltöno-ert i net be i s e azlöne ii t ioral vor n n i vplv na pokr jno ( avna r jhov i a i upr azdelt iev, drkave,i perj ,poltönezveze,nad dr m ii ii kavne zve .. ze, . ) G eopoltka:Ra s e odnos m ed poltöni ii zikuj e ii m delovanj öl em oveka i nj n egovi okolem -> m j - geograf kidet i zem ( ii doga anj j s erm ni poltöno j ee odr nar h r zm er t ia ki j kega az avni a , ' eorj vlenjs pr t a pr naci u i i peralzm u) os or i zm n m i i Polt ogi iol ja

H i t /na eeoeraf i ( s ori i a Zgodovi ka geogr) ns . U kvara s z r j e ekonsr j geogr s h ( edvs tukcio af ki pr em drukbenogeogr s h)r erv zgodovi kem af ki azm ns öasu . J vezniöl m ed geogr io i zgodovi e en afj n no.

1. 2.R egi na geografj 4. onal ia * Pr e re onal geogr ie:de ize jnegapovrj edm t gi ne afj l mli Ia (egie,pokr jne)-de opij r j ai kel se. . N am en : - Pr t vie vs tsi na a h i dr edsa t v eh ith r vni n ukbeni po avov t r h j e ni jhovegam eds bo nega s i e j ouö nkova j kivplva o na n a, i j oblkovan e vi z,sr ur i f i j , de tukt o n unkoio dol ener j - j oö egie snt z ( i e a kompl ks r zika r j -- Het reva s e na a s va egi) > tnej hema - Cl niev zem li e t j negapovrj na m a jI pr t s Ia n e osor ke ( a i ke)enot - r onalz j pokr jns e egi iacia. - Ra s zikovan e i vi nosir ji n i j ndi dual t egi n j hovepove zanosi- t ss em atka regi it i j.

H etner eva s t j hem a regi ne geografj onal ie - Ut m elir ona no ge a io kothorol ko ve ( hor - e j egi l ogr fj ok do o a Pr t v s il r j ) osor m su egie . - Regi l geog a iaj konönis s lgeogr fj ( n e j ona na r fj e mi e a ie v j j e ude' l Genot geogr jJa7) lan' ç na ena a j 7. ' - Bit .Regier ziku ekotkomplks enot svo' j a s j e ne e. SPLOSNA GEOGRAFIA J REGI ONALNA GEOGRAF:A i! i 4its œ ( /' . h pol i r m er i ine cz e t . ' rme po t vo gospodcrst 4 . . ï' .. @ewcs rt l val zl skisvet wo x- . 'kwh âz . . . rohscoe 'tnk dp c 1 % ' y v ov e od j klcn i c r ef ej Sla5 Zpa S O r E ep Hetc u lk A / g a J o tn t

*Pri t v regi nigeografj s opi onal ii - H orol ki( asöni pri t Poudara pom en ol kl i ) s op: j m eds ne odvinosipokr jnot ni de avni eboj s t a i vor h j kov, kakort r zlk m ed pos ezni idel zem li udi a i am m i jnega povrj (zl sa i oöanj hom ogeni del - e h ov r onalzacia) egi i j . - Prost kiprit Poudara r ors s op: j azpor t ediev geogr s h po avov v pr t u i njhov m eds ni af ki j osor n i eboj odnos.

*Regiaj Bol a1 m anjenovi delzem li j i t jnega povrl a,kizar j adi s evr t h pokr jns h s t n i pr ov t voj sni a i ki esavi n oces er ni jhovega s s voj kega m eds j ebo nega s nkovanj ouöi a pr t j znaöino pokrjns enot z enaki i edsavla l a i ko o m naravni i a1 dr m i ukbeni iznaöi nos m i Je m l t . i vi ndi dual zi i ran a celota,zaradienkr nost pi em o at i s i ena r jz velko za/et co. m egi i ni V rs e regi t j: - N ar fzi ke) Enot nar avne ( i ognom s : ne avne l t t as nos i - Funkcis ( ne) jj j ke nodal :Tem elio na gos s h n podar ki i s al h si h,kicent povezuj j z nj oci ni tki er eo egovim vplvni obm oö em i m j

Hi erarhia regi gl na velkos j j ede i t: - M akr egie ( i r j or j velke egie) - M ezor j ( r e velke) egie s ednj i - M i or j ( a hne r j kr egie m j egie) * Regi i j onalzacia Ulnievze jne govrj nar gie( ai po e t mli ga sa e j pokrjne) doloöeni krieri h'fzi h t jl , i önogeogr s h ( de af ki vi z pokr jne,tp r i a,podnebj r te,..)a1 a i i elef e, asj . i drukbenogeogr s h ( aviacia,upr af ki gr t j ava,..) . . Cel t regi i j U poseva fzi i ovia onalzacia: t i öno n drukbenogeogr s krt ie (ekko i af ke ierj t zvedli jva)

Specii regi i ja:Ul t na podl f/na onalzaci eniev agi pr aduj pr ne v pokr jni(udar ka pokr jna) evl oöe vi ai r s ai . Cel t ( pl na,oböa)regi i j Ul t na os na s os onalzacia: eniev podl m eds j agi ebo nega pr e anj veö pr n. epl t a vi Probl m e a:Geogr s svar tne pozna osrh em j af ka t nos ti m e a ( ehodnos) j pr t. * Ti zacia:V r t r onalzacie,kj öl m o po eni pi j sa egi i j er eni s ipokr jnot nipr ni( am a i vor vi podnebnitpi tpipr tp. i , i s i) Zanj j znaöino na/el podobnos i( oe l o t za r onalzacio naöel pos i t i pos egi i j o am önosi n ebnos i, t) zat i ena pi o m sem o z m al za/et co. o ni

1. 2. N ovipri t v regi nigeografj 4. 1. s opi onal ii *I zhodi m oderne regi ne geografj l/a onal ie ( onal geogr iaj Qkrali geografj D: Regi na afj e û jca ieD) - Sve ovno pr valt j pr t s s entr i t ebi svo e osor ko egm iano n s t j neodvine dr esavla s ukbe ( eogr ia r s e i G afj azikuj n opiuj r j kotedi t s e egie nsvene i neponovli n jve pr t s enot . os or ke e) - Razvo dr j zel odvien od nar h r er j ukb e o s avni azm ( j j posedi prl Regia e l ca iagodive öl t oveka na fzi i i öne n bi s )r zm er v okolu. ot ke a e j

*Izhodi /a tnove regi ne geografj ' l t onal ie': - Dr ukbeno-ekonom s r j ss ki azvo odobni i m kom uni j i poveöano m obinosj ludi bl i kaciam , l to j , aga n i or aci zm anj uj edi t nf m j s e nsvenos i enot t tn nos pos ezni r j. am h egi - Odvinos od l ni nar h r zm erj vs m anj a, s t okal h avni a e e s vplvii i zven r j s vs veö i egie o e j . - Gl i j i öuj r zlke m ed r j i obalzacia zni e a i egiam . - N aravne r zm er s za r onalzacio vs m anj a e o egi i j e pom em bne - gl em egi avniel ent r onal sne peci önos i fi t so d rupben o-ekon om ski odnosi. - Poudar j na f ek e unkciski i nodal h j h n ni r onalzaciah. egi i j

*Revialzacia regi ne geografj ( 80.l t t i j onal ie od e 20.s .napr j t e) D elt r onalzaci iev egi i j: - Polt/ne regi i j Regi no- ii ii onalzacie: onal poltöne delt zar t ive adi ekenjpo veö il nipoltöni j okal ii avtonom ii(okal i iet - Evr r j. j l na dentt a) opa egi - Znans veneregi i j D r t onalzacie: ukbo s t j j esavla o r i azl öne s al s r ur ki se pr t oci ne t ukt e, os orsko i n öasovno sal s em i a o pod vplvom de avnosi t no pr nj j i j t ludi j . - N ova r onal geogr ia s ukvara s egi na afj e j kom pl ni razi kovanj s eks m s em oodvinos i s t flovekovi de avnost v pros oru i fas h j i t n u.

*Novikoncept regie i j Regiaj pr t öl j e osor ovekovi de avnos i kipovzr j h j t, oöio nasanek i s em em be s al sr ur ( em t n pr oci ne tukt e poj s al sr ur zam enj poj nar oci na tukt a a em avno okole) j . # Regia kotl ni( onal )odgovor na gl ni j okal regi ni obal raz kapialzm a voj t i Regiaj de1pr t s or zacie s al h j e osor ke gani j oci ni odnos povezani z naöi ov h nom pr zvodnj ( iev oi e delt del akum ul j kapial del a, acia t a, ovna slia)

W Regia kotpari /e kulurne i j l t dentt e iet Regiaj s t en s op kulur h odnos m ed j e pecik kl t ni ov pr valt ebi svom i kr j pr vanj (e pr t n a em ebi a j osor s ne ss kupi kupno kulur i prpadnosj - t on i to regi onal i na dentt a). iet # Regia kotarena s al h proces j oci ni ov Regiaj fzi os j e i öna nova za s al i er j oci ne nt akcie. ( kiöej na odnosh,kipove e o pos ezni i Te s e i zuj j am ke n s ne v dr kupi ukbo i za em a o vs vi ke s al n j j e di oci nega ki j a,od gos vlenj podar t do kulur . sva t e)

R egi al a d el t sveta kot d ru zb en ega si em a on n i ev v st ( l ,1992) Terouw w . %.zo .e . 2 $: , :. : . . t > -- . . r z .% , ., . kl je -> y -. - z -)r)xq4 z, .;tp.i ,;.,- , .:l s Xz..y . yç . ry rf z 'zzkf'.z ' % ;k z' z z z . z v p zu. .J v. y z , ; / '. J..z .yzX / zo. xc .;zy v. ' , y'' eg zzyz z' , X y . j , .. . y . . z' g . . : yz ya . z, y z yszzyy z x Z . ., .,ZM - '' zz , z' . ô . , . 4 z nz y' . w . , y V * @ # y ., . .. . y z ,s, .a z. . 4. . û u z z z ; ' .. . c k: ; j z .. <? ( '. . J. ' œ/y 'z .. . . >. . j @ g' . - .' z. ? . z è'' i) Jz yzz) , z c - e v...z ' .. % < 0 . .a, / z, x . z ( j? z fék s zzy zty w;o yz z . hy)#r) . z7 z z'z > z zv . . 'z . .v; ); .r ' c ' o e J dr .77 perf rJ œ r ' 1 ie ia ' J' *' U ' ' pol ierja perf i 7' 1 nezno --

W K bm prom i m ed tstaro' i tnovo' s t 'n t ' regi no geografj onal io Razi kova j nar vni pogo e za ki j n e v s ne a h jv vle j r j v dol ne kont t egii oèe m eks u.

2. METODIKA IN TEHNIKA GEOGRAFIJE 2.1. OSNOVE KARTOGRAFIJE Karta (zemljevid): V določenem merilu pomanjšana in posplošena ponazoritev zemljinega površja ali njegovih delov, ponavadi iz zenita, prenesena na ravno ploskev na podlagi geometrično-matematično zasnovane projekcije in za boljše razumevanje opremljena z določenimi dogovorjenimi simboli in napisi. (Pomanjšana podoba zemljinega površja) Pomen karte za geografijo: Osnovno orodje in pripomoček pri spoznavanju zemljinega površja in razlagi pojavov na njem.

Delitev kart glede na vsebino - Splošne: Prikaz vseh poglavitnih elementov zemljinega površja

- Posebne (specialne): prikaz enega ali nekaj izbranih pojavov (kamnine, padavine, naselja, …)

Deli kart - Kartno polje: Osrednji del karte z vsebino - Okvir karte: Odvisen od projekcije (pravokoten, okrogel) - Rob karte: Vsebuje naslov, merilo, legendo in druge pojasnjevalne podatke Globus Pomanjšan model Zemlje

2.1.1. Uvod v splošno kartografijo Elementi kart: A. Matematični elementi (merilo, projekcija, koordinatna mreža, osnovne geodetske točke) B. Fizičnogeografski elementi (relief, hidrografska mreža, obalne linije, vegetacijska podoba) C. Družbenogeografski elementi (naselja, komunikacijsko omrežje, gospodarske dejavnosti, upravna razdelitev) D. Ostali elementi (geografska imena, številke – n.v., avtorstvo, založništvo, …)

A. Matematični elementi • Merilo: Razmerje med pomanjšano dolžino na karti in dejansko dolžino v naravi • Koordinatna mreža: Omrežje vzporednikov in poldnevnikov • Osnovne geodetske točke: - astronomsko-geodetske točke (triangulacija) - nivelacijske točke (nadmorska višina) - oporne točke z natančno lego in višino • Kartni okvir (pravokotnik, trapez, krog) • Kartografska projekcija: Prikaz ukrivljenosti površja Zemlje na ravni ploskvi

B. Fizičnogeografski elementi • Relief: Več načinov prikazovanja – perspektiva, črtke, plastnice – rjave črte, hipsometrično barvanje, … • Hidrografsko omrežje: Vodne ploskve, omrežje tekočih voda, ledeniki, močvirja, barja, hidrografski objekti – modra barva • Vegetacija: Gozd, travnik, pašnik – zelena barva z črnimi znaki • Pedološka sestava: Puščava, slane prsti, živi pesek,

C. Družbenogeografski elementi Prikazujemo jih z dogovorjenimi znaki. • Naselja: tloris, znaki • Prometno omrežje: linije, trakovi, • Gospodarske dejavnosti: kmetijske kulture, industrijski objekti, energetski objekti, … • Ostalo: Kulturni objekti, šole, turistični objekti, upravne in politične meje, … D. Ostali elementi • Imena: Ravnotežje med informativnostjo in preglednostjo • Legende

2.1.1.1. Kartografske projekcije Prikaz ukrivljenega zemljinega površja ali delov površja na ravni ploskvi (prenos stopinjske mreže iz modela Zemlje na ravnino). Pri prenašanju uporabimo približek dejanske oblike Zemlje – Zemljin elipsoid. Prenos kroglaste oblike Zemlje na ravno površino ni možen brez popačenj in deformacij. Prave kartografske projekcije: Geometrični prenos stopinjskega omrežja. Neprave (konvencionalne) kartografske projekcije: Prenos s pomočjo matematičnih enačb glede na namen.

Popačenja do katerih prihaja pri projekcijah • Trganje • Stiskanje • Zvijanje

Projekcije glede na vrsto deformacije • Konformne (enakokotne): Stopinjska mreža na karti se seka pod enakimi koti kot v naravi (vzporedniki in poldnevniki so pravokotni). Ker so koti pravilni, so pravilne tudi oblike (celin, otokov), popačene so dimenzije in razdalje. Uporabnost: Ko potrebujemo točnost oblik in pri navigacijskih kartah.

Mercatorjeva projekcija (pokončna konformna valjna projekcija)

• Ekvidistantne (enakodolžinske) projekcije: Vse razdalje na karti so med seboj v pravem razmerju in v zmanjšanem merilu ustrezajo razdaljam v naravi. Popačene so površine, oblike in koti.

Polarna azimutna ekvidistantna projekcija

• Ekvivalentne (enakoploščinske) projekcije: Na zemljevidu pomanjšane površine ustrezajo dejanskim površinam na zemljinem površju. Popačene so razdalje in koti ter z njimi oblike. Uporabnost: Kjer je potrebna točnost v površinah – topografske, tematske karte.

Lambertova azimutna ekvivalentna projekcija

Projekcije glede na način prenosa stopinjske mreže • Azimutne (horizontne, zenitne) projekcije: Projekcijska ravnina je ravna ploskev, ki se na poljubni točki dotika zemljinega površja (dotikalne, tangentne projekcije) ali pa ga seka (sekantne projekcije). Koti (azimuti) na zemljevidih v teh projekcijah so enaki kot v naravi (konformnost).

Princip azimutnih projekcij

• Valjne (cilindrične) projekcije Površina Zemlje je prenesena na plašč valja, ki kroglo bodisi oklepa (dotikalna, tangentna projekcija), bodisi seka (sekantna projekcija), nakar se plašč valja razvije v ravno ploskev. Večina valjnih projekcij je konformnih in točnih v oblikah, vendar popačenih v razdaljah in površinah.

Princip valjnih projekcij

• Stožčne (konusne) projekcije Površina krogle je prenesena na plašč stožca, ki se lahko krogle dotika (dotikalna, tangentna projekcija) ali pa jo seka (sekantna stožčna projekcija). Projekcije so točne v bližini dotikalnega vzporednika. Slabost je ukrivljenost vzporednikov (otežena je primerjava geografskih širin)

Princip stožčnih projekcij

Značilnosti osnovnih skupin projekcij • Azimutne projekcije • Valjne projekcije • Stožčne projekcije

Projekcije glede na medsebojno lego osi • Normalne (pokončne, polarne) projekcije: Rotacijska os krogle (elipsoida) sovpada z osjo projekcijske ploskve (projekcijskega lika)

• Prečne (ekvatorske) projekcije: Os krogle in os projekcijske ploskve (lika) oklepata pravi kot

• Poševne projekcije: Rotacijska os krogle in os projekcijske ploskve (lika) oklepata poljuben kot.

Projekcije glede na stik med zemljinim površjem in projekcijsko površino • Dotikalne (tangentne) projekcije: - Na polu (polarne) - Na ekvatorju (ekvatorske) - Na poljubni točki med polom in ekvatorjem (poševne) • Sekajoče (sekantne) projekcije

A. AZIMUTNE PROJEKCIJE Stopinjsko mrežo (točke zemljinega površja) preslikavamo na ravnino (ravno ploskev), ki se površja dotika (centralna točka) ali ga seka. Skupne značilnosti: - Vsi veliki krogi (poldnevniki, ekvator), ki gredo skozi dotikališče, se preslikajo kot šop premic, ki izhajajo iz centralne točke (azimut vsake premice je enak azimutu v naravi → azimutne projekcije). - Vse točke, ki so na zemljinem površju enako oddaljene od centralne točke, ostanejo take tudi v projekciji.

Azimutne projekcije glede na način projeciranja • Perspektivne: Stopinjska mreža se prenaša iz fiksnega projekcijskega izhodišča (po pravilih linearne perspektive) – ohranja se perspektiva. • Neperspektivne: Projekcijsko izhodišče se pomika po črti, ki je pravokotna na projekcijsko ravnino (preslikava po pravilih analitične geometrije).

Perspektivne azimutne projekcije glede na projecirno točko Od lege projekcijskega izhodišča je odvisna oblika poldnevnikov in vzporednikov ter njihova medsebojna oddaljenost. • Ortografske : Projekcijsko izhodišče je v neskončnosti. • Stereografske: Projekcijsko izhodišče je na površini Zemlje (nasproti dotikališča). • Gnomonske (središčne, centralne): Projekcijsko izhodišče je v središču Zemlje. • Zunanje: Projekcijsko izhodišče je izven Zemlje, vendar v končni oddaljenosti.

Ortografske projekcije - Projekcijsko izhodišče je v ∞. - Istočasno se preslika samo ena polobla. - Odvisno od lege projekcijske ploskve so poldnevniki in vzporedniki krogi, elipse ali premice. - Deformacije se povečujejo z oddaljevanjem od centra projekcije. - Oddaljenost med vzporedniki / poldnevniki se z oddaljevanjem od centralne točke zmanjšuje.

Stopinjska mreža pri polarni, ekvatorialni in poševni ortografski projekciji polarna ekvatorialna poševna

Stereografske projekcije: - Projekcijsko izhodišče je na površini Zemlje nasproti dotikališča. - So konformne. - Poldnevniki pri polarni in ekvator pri ekvatorialni projekciji so premice. - Razdalje med vzporedniki / poldnevniki se z oddaljevanjem od centralne točke povečujejo.

Stopinjska mreža pri polarni, poševni in ekvatorialni stereografski projekciji polarna poševna ekvatorialna

Gnomonske (središčne, centralne) projekcije - Projekcijsko izhodišče je v središču Zemlje. - Vsi veliki krogi se preslikajo kot premice. - Vzporedniki se preslikajo kot krivulje drugega reda, razen pri polarni projekciji, kjer so krožnice - Glede deformacij so poljubne (ekvidistantne) projekcije. - Razdalje med poldnevniki / vzporedniki se z oddaljevanjem od centralne točke močno povečujejo.

Stopinjska mreža pri ekvatorialni gnomonski projekciji

Zunanje projekcije - Projekcijsko izhodišče je izven Zemlje, vendar v končni oddaljenosti. - Po deformacijah sodijo med poljubne projekcije.

Azimutne projekcije glede na geografsko širino centralne točke (dotikališča) • Polarne (φ0 = ±900) • Ekvatorialne (φ0 = 00) • Poševne (00 < φ0 < 900) Polarna, poševna in ekvatorialna Postelova projekcija

Polarne projekcije - Poldnevniki so ravne črte, ki žarkasto izhajajo iz središča karte (centralne točke). - Vzporedniki so koncentrični krogi, skrajni vzporednik je rob karte. - Uporabne kot navigacijske karte, vremenske karte, karte polarnih predelov. - Primeri: Polarna gnomonska projekcija Polarna ortografska projekcija Polarna stereografska projekcija Lambertova ekvivalentna polarna projekcija

Lambertova ekvivalentna polarna azimutna projekcija - Poldnevniki so ravne črte, ki izhajajo iz središča projekcije - Vzporedniki so koncentrični krogi, razdalje med njimi se od središča proti robu karte postopoma krajšajo. - Točna v površinah, malo popačena v kotih. - Karte polarnih predelov in posameznih polobel.

Ekvatorialne azimutne projekcije - Osrednji poldnevnik in ekvator sta ravni črti, križata se pravokotno. - Ostali poldnevniki so krive črte - Vzporedniki so ravne ali krive črte. - Uporabne za prikaz posameznih polobel, prikazi manjših področij ob ekvatorju in obeh straneh srednjega meridiana. - Primeri: Gnomonska, Ortografska, Stereografska, Lambertova ekvatorialna, Globularna, Aitoffova,

Aitoffova projekcija - Spremenjena Lambertova ekvatorialna projekcija. - Namesto kroga je rob karte elipsa. - Krajša os je srednji poldnevnik (1/2 krajši od ekvatorja), daljša os je ekvator. - Je ekvivalentna, primerna za prikazovanje celotne Zemlje, popačenost je večja na robovih. - Ostali poldnevniki in vzporedniki so krive črte

Poševne azimutne projekcije - Zemljin pol je na karti med njenim robom in ekvatorjem. - Srednji meridian je ravna črta, ostali so ravne ali krive črte. - Vzporedniki so krive črte, razen ekvatorja, ki je lahko tudi ravna črta. - Primeri: Poševna gnomonska Poševna ortografska Poševna stereografska

Poševna ortografska projekcija - Poldnevniki so razen srednjega krive črte. - Vsi vzporedniki so krive črte. - Srednji meridian poteka skozi središče projekcije. - Razdalje med vzporedniki se večajo po srednjem poldnevniku proti poloma. - Popačenje se veča od središča projekcije po poldnevnikih, po vzporednikih pa ne. - Je ekvidistantna.

B. VALJNE (CILINDRIČNE) PROJEKCIJE - Površino zemljinega elipsoida (krogle) projeciramo na plašč pokončnega (normalnega), poševnega ali prečnega valja. - Pri pokončnih projekcijah se valj elipsoida (krogle) dotika vzdolž ekvatorja ali ga seka vzdolž dveh vzporednikov. - Karto dobimo, ko plašč razvijemo v ravnino. - Pri pravih valjnih projekcijah so vzporedniki in poldnevniki ravne črte, ki se sekajo pravokotno, pri nepravih (pseudocilindričnih) so poldnevniki, razen srednjega, krive črte. - Pri poševnih in prečnih valjnih projekcijah so vzporedniki in poldnevniki krive črte, razen srednji poldnevnik, ki je raven. Raven je tudi ekvator pri prečnih projekcijah.

Prave valjne projekcije - Značilen je normalni položaj valja in kartografska mreža pravokotnih vzporednikov in poldnevnikov. - Mreža je geometrično včrtana na plašč valja. - Ekvator in pol sta enako dolgi ravni črti. - Pravokotni okvir sovpada z mrežo vzporednikov in poldnevnikov. - Primeri: Kvadratna Mercatorjeva Lambertova ekvivalentna Behramova Gallova

Mercatorjeva projekcija - Izhaja iz kvadratne (vsa stopinjska polja so enaka), ki ni točna ne v površinah, ne v kotih in ne v oblikah. - Vzporedniki so proti poloma vedno bolj oddaljeni med seboj (stopinjska polja se proti poloma zmanjšujejo, kot v naravi) → konformnost in pravilnost oblik (standardna projekcija pomorskih kart). - Loksodroma je premica, ortodroma je konkavno obrnjena proti ekvatorju. - Površine so zelo povečane v visokih GŠ.

Neprave valjne projekcije - Vzporedniki so ravne črte. - Poldnevniki so razen srednjega krive črte, ki se stikajo v polih in so simetrične glede na srednji poldnevnik. - Podoba sveta je pravilnejša, niso konformne. - V praksi se uporabljajo večinoma ekvivalentne neprave valjne projekcije: Sansonova projekcija Mollweidova projekcija Eckertove projekcije

Sansonova sinusoidna projekcija - Srednji poldnevnik je ravna črta, pravokotna na ravni ekvator. - Ekvator je še enkrat daljši od srednjega poldnevnika. - Vzporedniki so ravne črte enako oddaljene med seboj in vzporedne z ekvatorjem. - Na vzporednikih so nanesene pravilne razdalje med poldnevniki in skozi nje potegnjene sinusoide (poldnevniki) do polov. - Spačenost narašča z oddaljevanjem od ekvatorja in srednjega poldnevnika (karte ekvatorialnih predelov – Afrika, J Amerika)

Eckertove projekcije - Eckert popravi popačene oblike ob robovih kart Sansonove in Mollweidove projekcije. - Pola nista točki, ampak ravni črti ½ dolžine ekvatorja. - Poldnevniki so manj ukrivljeni, so lahko sinusoide, elipse ali ravne črte.

C. STOŽČNE (KONUSNE) PROJEKCIJE - Stopinjsko mrežo preslikamo na plašč stožca (v kartografski praksi se praviloma uporablja pokončni (normalni) stožec). - Pri večini stožčnih projekcij so poldnevniki ravne črte, ki žarkasto izhajajo iz vrha stožca, vzporedniki so loki koncentričnih krogov s središčem v vrhu stožca. - Popačenost narašča z oddaljenostjo od dotikalnega oziroma sekantnih vzporednikov. - Uporabnost: prikazovanje srednjih geografskih širin, s poudarjeno lego v smeri V - Z.

Prave stožčne projekcije - Ravni poldnevniki, ki pod enakim kotom žarkasto izhajajo iz vrha stožca. - Vzporedniki so loki koncentričnih krogov. - Stopinjska polja imajo obliko trapeza. - Pola na karti ni. - Primeri: - Ptolemajeva (enostavna) projekcija - Delislova projekcija - Albersova ekvivalentna projekcija - Lambertova ekvivalentna projekcija

Ptolemajeva (Enostavna) stožčna projekcija - Uporabimo dotikalni stožec. - Na dotikalni vzporednik nanesemo pravilne razdalje med poldnevniki. - Skozi nanešene točke in vrh stožca povlečemo poldnevnike. - Je ekvidistantna po dotikalnem vzporedniku in vseh poldnevnikih, ni točna v površinah in kotih

Albersova ekvivalentna stožčna projekcija - Sekantna projekcija (razmik med standardnima vzporednikoma je izbran tako, da je površina pasu med njima enaka površini na krogli - ekvivalentnost). - Kljub temu, da se stopinjska mreža seka pravokotno, ni konformna (spremenjeno merilo vzdolž poldnevnikov). - Pol je na tej projekciji kriva črta. - Primerna za karte območij s poudarjeno lego V – Z (Srednja Evropa). - Ena najbolj znanih ekvivalentnih projekcij.

Neprave stožčne (psevdokonusne) projekcije - Vzporedniki so loki koncentričnih krogov. - Poldnevniki so krive črte, ki se preslikajo simetrično glede na ravni srednji poldnevnik. - So ekvivalentne ali ekvidistantne, nikoli pa konformne (projekcije poldnevnikov niso pravokotne na projekcije vzporednikov).

Bonneova projekcija - En standardni vzporednik. - Vzporedniki so koncentrične krožnice, poldnevniki (razen osrednjega) so krive črte. - Dolžine vzporednikov med zaporednimi poldnevniki so enake dolžinam na krogli (razdalje med poldnevniki na vzporednikih so pravilne). - Je ekvivalentna, primerna za atlasne karte. - Zaradi zakrivljenosti poldnevnikov ima karta sveta srčasto obliko.

D. RAZTRGANE PROJEKCIJE - Določimo več srednjih poldnevnikov, da se izognemo deformacij površin in oblik v robnih delih kart. - Enotna kartna ploskev razpade na več delov (v obliki zvezde, metulja, cveta ipd.) Goodejeva ekvivalentna projekcija

E. POSEBNE PROJEKCIJE - Za karte velikih meril, kjer je potrebna minimalna popačenost. - Vsak list karte ima samostojno koordinatno mrežo, z lastno dotikalno točko ali črto. - Primeri: - Večstožčne (polikonusne) projekcije - Poliedrične projekcije - Gauss-Krügerjeva projekcija

Večstožčne (polikonusne) projekcije - Zemljino površje preslikamo s posredovanjem neskončnega števila stožcev, ki se dotikajo površja po dotikalnih vzporednikih. - Vzporedniki so ekscentrične krožnice s središči na srednjem poldnevniku, ekvator je ravna črta. - Poldnevniki so krivulje, ki so simetrične glede na srednji poldnevnik, ki je ravna črta.

Ameriška polikonusna projekcija - Dolžine vzporednikov so enake dolžinam v naravi. - Deformacije se hitro povečujejo z oddaljevanjem od srednjega poldnevnika. - Okoli srednjega poldnevnika je konformna in ekvivalentna. - V ZDA so jo do leta 1950 uporabljali za topografske karte, danes za karte srednjih in majhnih meril.

Gauss-Krügerjeva projekcija - Zemljin sferoid je razdeljen na poldnevniške (meridianske) pasove (cone). - Vsak pas prenesemo na plašč prečnega valja, ki se sferoida dotika vzdolž srednjega poldnevnika pasu. - Pasovi so široki 3-60 (1,5 do 30 V in Z od srednjega poldnevnika) – odvisno od velikosti območja preslikave (čim manj con).

Delitev Zemlje na poldnevniške pasove pri ameriški UTM (Gauss-Krügerjevi) projekciji - Ameriška UTM postaja standard za ves svet (enotni projekcijski sistemi in enotni elipsoidi). - 60 poldnevniške cone (1 - 60, z začetkom 1800 W) - Slovenija: 33T

Značilnosti: - Je konformna prečna valjna projekcija. - Projekciji srednjega poldnevnika in ekvatorja sta osi X in Y sistema kartezičnih koordinat. - Ostali poldnevniki in vzporedniki so krivulje, simetrične glede na srednji poldnevnik in ekvator. - Na srednjem poldnevniku ali vzdolž dveh krivulj, simetričnih glede na ta poldnevnik, ni linijskih deformacij. - Ker se stopinjska mreža preslika v obliki krivulj, je zaradi lažjega določanja koordinat vpeljana pravokotna (kvadratna, kilometrska) koordinatna mreža.

- V ZDA, VB in še nekaterih državah se imenuje prečna Mercatorjeva projekcija (Transverse Mercator). - Sistem, ki vključuje projekcijo in ravninsko koordinatno mrežo pa sistem UTM (Universal Transverse Mercator). - Za državno projekcijo je bila sprejeta v Avstriji 1917, v VB 1920, v Nemčiji 1923, v bivši Jugoslaviji 1924 (danes je državna projekcija v več kot 90% držav). - Je najbolj razširjena projekcija za geodetsko računanje, katastrske in topografske karte.

Značilnosti pravokotne koordinatne mreže - Koordinatno središče je točka, kjer se sekata srednji poldnevnik in ekvator. - Koordinate: x (oddaljenost od ekvatorja) y (oddaljenost od sr. poldnevnika cone) - Vrednosti koordinat so pozitivne od ekvatorja proti S in od srednjega poldnevnika proti V. - Uporabi negativnih koordinat so se izognili tako, da so vsakemu srednjemu poldnevniku cone pripisali vrednost 500.000 m (y0 = 500.000 m), zaradi enostavnejše rabe so x zmanjšali za 5.000.000 m (x0 = -5.000.000 m). - Vse točke V od srednjega poldnevnika imajo y večji od 500.000 m, Z od njega pa manjši od 500.000 m. - Pred vrednost koordinate y dodajamo številko, ki označuje poldnevniško cono (pri nas 5; širina cone 30 15´; srednji poldnevnik 150 E)

Kilometrska mreža na naših topografskih kartah • 1:200.000 na 10 km • 1:100.000 na 5 km • 1: 50.000 na 2 km • 1: 25.000 na 1 km - Smer geografskega severa kaže samo srednji poldnevnik cone (ostale vertikalne črte so vzporedne s srednjim poldnevnikom - poldnevniki v naravi gredo proti polom skupaj). - Kot med geografskim (kartografskim) severom in severom pravokotne koordinatne mreže je meridianska konvergenca (γ).

Meridianska konvergenca na DTK RS 1:25.000

2.1.2. TOPOGRAFSKE KARTE 2.1.2.1. Sistemi topografskih kart (TK) za Slovenijo • Staro avstrijske topografske karte: Originalka 1:25.000; Specialka 1:75.000 (osnovna TK) Generalka 1.200.000 (pregledna karta) Delitev slovenskega ozemlja na liste specialk (tanke črte) in generalk (debele črte)

• TK vojnogeografskega instituta Kraljevine Jugoslavije - Naslonili na AO sistem kart, namesto izhodiščnega poldnevnika Ferro (Kanarsko otočje) uporabljali Paris. - Na kartah so označene dolžinske stopinje po Parizu in po Greenwichu. - Karte: 1:200.000 1:100.000 1:50.000 1:25.000 - Sistem ni poznal kart večjih meril.

• TK Geografskega instituta JNA (GIJNA) - Karte temeljijo na milijonski karti sveta in Gauss- Krügerjevi projekciji. - Vsak list milijonske karte se deli na 4 liste 1:500.000, 16 listov 1:300.000, 144 listov 1:100.000, 576 listov 1:50.000 in 2304 liste 1:25.000. - Prva izdaja GIJNA: 1:200.000; 1:100.000; 1:50.000; 1:25.000 (TK 25 za nekatere obmejne predele) - Nova izdaja TK 25 (1973, 1985/86): celotno slovensko ozemlje na 201 listu (Geodetska uprava SRS odkupi od VGI kopije založniških originalov). - TK 25 postanejo javno dostopne po 1.3.1993. • TK Geodetskega zavoda SRS: 1:50.000 (1981); Atlas Slovenije

• TK po osamosvojitvi Slovenije - Državna topografska karta 1:25.000 (DTK 25); Geodetski zavod Slovenije 1995-1998, 205 listov; Digitalni podatki v vektorski in rastrski obliki. - Državna topografska karta 1:50.000 (DTK 50), Geodetska uprava RS 2000-2005, 58 listov; tudi digitalna oblika. Razdelitev DTK 25 Geodetskega zavoda Slovenije

Temeljni topografski načrti (TTN) - Predstavljajo geodetsko osnovo največjega merila, v katerem so topografsko prikazani vsi osnovni elementi in objekti. - Prva izdaja 1983; 1993-95 digitalna oblika (Geodetska uprava RS). - TTN 1:10.000 (manj poseljena območja, 258 listov). - TTN 1:5000 (gostejše poseljena območja, 2534 listov).

Zemljiški kataster - Podatki o legi, površini, kmetijski kategoriji, razredu, katastrskem dohodku in lastnikih parcel. - Vsebuje katastrske načrte in pisni del (numerični in opisni podatki o parcelah). - Enota za vodenje je katastrska občina (v RS 2642 KO). - Franciscejski kataster (1826): 1:2880, gosteje pozidana območja 1:1440, reambuliran sredi 19.st. - Zamenjujejo se z digitalnimi topografsko-katastrskimi načrti (1:500, 1:1000, 1:2500)

Primerjava rabe tal v KO Rakitovec po Franciscejskem katastru in danes

Ostale karte za ozemlje Slovenije - Pregledne karte občin (M 1:5000 do 1:300.000) - Načrti naselij in mest (M 1:4000 do 1:12.500) - Fotokarte naselij - Avto karte - Kolesarske karte - Turistične in izletniške karte - Planinske karte - Atlas Slovenije (Mladinska knjiga in Geodetski zavod RS; 1985, 1992, 1996) TK 1:50.000 (233 listov)

2.1.2.2. Branje topografskih kart • Relief (rjave črte, črni znaki) - Izohipse (plastnice): Oznaka absolutne višine Osnovne plastnice Glavne plastnice (50 m, 100 m) – odebeljene Pomožne plastnice Gostota plastnic – strmina reliefa - Kote: Točke z označeno nadmorsko višino. - Ekvidistanca plastnic: Navpična razdalja med plastnicami – debelina plasti. Glavne plastnice Pomožne plastnice 1:25.000 10 m ½, ¼ ekvidistance 1:50.000 20 m - - 1:100.000 40 m - - - Podmorski relief: Izobate (globinske črte) – modra barva

Topografski znaki DTK 25 – plastnice, relief

Topografski znaki DTK 25 – relief

• Vodovje (modri trakovi, ploskve, znaki) - Vodotoki in stoječe vode (reka, potok, kanal, jezero,…) - Obale vodotokov in stoječih voda (peščena, strma, …) - Vodni objekti (izvir, zajetje, vodnjak, črpalka, …) • Morje in morska obala (modre ploskve, črni znaki) - Obala in priobalno dno (peščena obala, klif, …) - Nevarnosti za plovbo (čer, nevarno območje, ...) - Ostali znaki na morju in obali (privez, pomol, boja, …) - Globina in izobate (izobate na 2, 5, 10, 20 m) • Rastlinstvo in vrste tal (zelene ploskve, znaki, črni znaki) - Rastlinstvo (gozd, grmovje, drevored, hmeljišče, …) - Vrste tal (močvirje, poplavišče, kamnita tla, …)

• Zgrajeni objekti (črni znaki) - Posamezni objekti (zgradba, šola, cerkev, grad,…) - Prikaz naselij (mesto, mestni kare, vrsta zgradb, …) • Gospodarski in javni objekti (črni znaki, linije) - Industrijski in energetski objekti (tovarna, HE, plinovod,…) - Ostali gosp. in javni objekti (antene, kozolec, grob, …) • Komunikacije (črne in rumene linije, črni znaki) - Železnice in žičnice (enotirna, elektrificirana, vzpenjača, …) - Ceste (avtocesta, utrjena cesta, …) - Ostale ceste (v gradnji, kolovoz, pešpot, …) - Objekti na progah in cestah (postaja, most, brv, nasip,…) - Objekti za zračni promet (letališče, letališki svetilnik, …)

• Meja, mejni objekti in ograje (črne linije, znaki) - Meja in mejni objekti (državna meja, mejnik, …) - Ograje (zidana, žična, plot, živa meja (zeleno), …) • Geodetske točke (črni znaki in številke) - Trigonometrične in nivelmanske točke (trigonometrična točka z n.v., reper z n.v., cerkev kot trigonometrična točka, …) • Okrajšave in kratice zemljepisnih imen ter geografskih pojmov (črne črke) - Naravni objekti in pojavi (dol., jez., pl., pol., …) - Zgrajeni objekti (b.č., HE, ind., raf., ž.p., …) - Pridevniki (čr., Dol., Sv. Zg., …)

2.2. UVOD V GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE - Glavna naloga znanosti (posameznih znanstvenih disciplin): Raziskovanje (razlaga) pojavov realnega sveta in reševanje problemov (tudi praktičnih) povezanih z njimi. - Znanstveno raziskovanje poteka s pomočjo znanstvenih metod. - V procesu raziskovanja ima ključno vlogo hipoteza (delovno vprašanje), ki jo je potrebno sestaviti ter potrditi ali zavreči.

2.2.1. Osnovni pristopi k raziskovanju 2.2.1.1. Pojasnjevanje • Temeljne predpostavke pojasnjevanja: - Obstaja ena sama znanstvena metodologija, ki je primerna tako za naravoslovje kot družboslovje (poudarek na kvantitativnih metodah). - Raziskovalca (znanstvenika) je potrebno ločiti od predmeta raziskovanja. - Iz znanosti je potrebno izključiti vrednote (jasna ločitev dejstev - tistega kar je, od vrednostnih sodb - našega mnenja). - Ločiti je potrebno dejstva od “najstev” (tistega, kar naj bi bilo).

• Značilnosti pojasnjevanja: - Temelji na objektivnih (kvantitativnih) opisih in razlagah predmeta raziskovanja. - Išče vzročno-posledične povezave (zakonitosti), kjer lahko ločimo neodvisne od odvisnih spremenljivk. - Neodvisna spremenljivka: pojav, ki je vzrok za drug pojav (stanje, dejanje). - Odvisna spremenljivka: pojav (stanje, dejanje), ki je posledica neodvisne spremenljivke. - Vzročna pojasnitev: povezanost med spremenljivkami se stalno ponavlja.

Indukcija: - Logika znanstvenega raziskovanja, ki izhaja iz empirizma (vse znanje izhaja iz čutnih zaznav). - Iz ugotovljenih empiričnih dejstev posameznega primera ali zastavljenega problema sklepamo na značilnosti vseh primerov ali vseh istovrstnih problemov (iz posameznega na splošno). - Teorijo izoblikujemo kot posplošitev empiričnih dejstev (empirija je pred teorijo).

Induktivna logika znanstvenega raziskovanja

Dedukcija: - Logika znanstvenega raziskovanja, ki izhaja iz racionalizma (znanje je razumsko utemeljeno, poudarek je na logiki). - Problem rešujemo z uporabo in preverjanjem teorij kot abstraktnih modelov ali pojmovnih okvirov, ki nam pomagajo ločiti bistveno od nebistvenega v zastavljenem problemu (iz splošnega k posameznemu). - Metodološki pristop ima izhodišče v teoriji kot modelu ali razumskem konstruktu (teorija je pred empirijo).

Deduktivna logika znanstvenega raziskovanja

2.2.1.2. Razumevanje • Temeljne predpostavke razumevanja (negacija predpostavk pojasnjevanja): - Družbene vede (družbena geografija) se ločijo od naravoslovnih (fizične geografije), ker je v družbenem svetu pomemben tudi pomen, ki ga posamezniki pripisujejo ravnanju, institucijam, družbeni praksi, materialnim stvarem), zato so družboslovne metode različne od naravoslovnih – geografski dualizem. - V družbenih vedah ne moremo ločiti subjekta raziskovanja (znanstvenika) od predmeta raziskovanja (teoretični koncepti so del družbenega sveta). - V družbenem svetu ni mogoče ločevati dejstev od vrednot (“Vsaka teorija je vedno za nekoga in z nekim namenom”).

• Značilnosti razumevanja: - Temelji na subjektivnih in predvsem kvalitativnih opisih in interpretacijah predmeta raziskovanja. - Namesto na vzročno-posledičnih povezavah je težišče na pomenu posameznih pojavov za družbo (človeka). - Razumevanje in pomen vedno predpostavljata določen kontekst (zgodovinski, kulturni, družbeni), ki interpretacijo omogoča in jo tudi relativizira. - Namesto na logiki je poudarek na dialektiki (nova vsebina je rezultat dveh medsebojno si nasprotujočih teženj: teza→antiteza→sinteza). - Na izročilo razumevanja se opirajo številne teoretične smeri.

2.2.2. Oblike znanstvenih razlag • Kognitivna deskripcija: - Najnižja oblika: pridobivanje, urejanje, klasifikacija podatkov. - Zapisi osnovnih opazovanj in kompleksnejši zaključki narejeni na osnovi podatkov in klasifikacij le-teh. • Morfometrijske razlage: - Poseben tip kognitivne deskripcije. - Prostorska analiza pojavov s pomočjo koordinatnih sistemov (prostorska razporeditev, oblike, ipd.: omrežje poselitve, reliefne oblike,…)

• Vzročno-posledične razlage: - Imajo logično strukturo iz katere izhajajo kavzalni modeli. - Nekatere osnovne oblike kavzalnih modelov: Direktni: (A → B) Osnovne kavzalne verige: (A → B → C → D …) Mnogostranski vzročno-posledični: W L X A B Y M Z - Primeri: Kavzalnost med posameznimi pojavi v pokrajini (podnebje → rastlinstvo →živalstvo, ipd.)

• Časovne (temporalne) razlage: - Predstavljajo prehod od kavzalnih k kavzalno – verižnim razlagam, ki imajo izrazito časovno komponento. - Oblike časovnih razlag: Genetske razlage: Nanašajo se na začetek (prvi vzrok). Evolucijske (razvojne) razlage: Razlaga pojavov s predhodnimi pojavi. Genetsko-evolucijske razlage: Nanašajo se na začetek in dosedanji potek razvoja.

- Proces: Spreminjanje pojava v določenem času. - Geografski proces: proces preobrazbe pokrajine, sestavljen iz vrste naravnih in družbenih komponent, ki ga ustvarjajo medsebojno učinkovanje in medsebojne zveze vseh elementov v pokrajini.

• Funkcijske razlage: - Temeljijo na analizi funkcij (delovanja, položaja) – neko mesto lahko s funkcijskega vidika obravnavamo kot glavno mesto, industrijsko središče, pristanišče ipd.). - Posamezne pojave razlagamo kot funkcionalne dele celote (sistema).

• Sistemske razlage: - Objekt znanstvenega raziskovanja so sistemi - skupina elementov, ki je medsebojno povezana v celoto. - Bistvo: Pojave raziskujemo kot kompleksne funkcionalne enote. - Zgradba sistema: 1. Elementi različnih lastnosti 2. Povezave med elementi v sistemu 3. Povezave med elementi sistema in njegovim okoljem - Okolje sistema: Sestavljajo ga vsi elementi, ki vplivajo na sistem in obratno, vsi elementi na katere vpliva sistem. - Meje sistema: Razmejevanje je enostavno pri tehničnih, organskih in kozmičnih sistemih, pri drugih problematično (Kaj je še del sistema, kaj je izven njega?). - Regionalni sistemi: Meje med njimi določamo s postopki regionalizacije.

- Raziskovanje sistemov 1. Struktura sistema: Osnovne enote sistema so elementi s svojimi lastnostmi. Elemente lahko analiziramo tudi kot posebne sisteme (podsisteme). Avto je element prometnega sistema, hkrati je samostojen sistem, ki je sestavljen iz elementov, ki imajo značaj podsistemov (motor, krmilni sistem) itd. 2. Funkcija sistema: Sistem funkcionira s kroženjem, vplivi in reakcijami znotraj mreže, kar omogoča struktura sistema (pretok snovi in energije v ekosistemih, pretok blaga, ljudi in informacij v prometnih sistemih, …). 3. Razvoj sistema: Spremembe v strukturi in funkcijah sistema skozi čas zaradi vplivov elementov sistema in okolja sistema.

- Nekateri tipi sistemov: Statični sistemi: Sistemi v katerih se število elementov, njihove lastnosti in medsebojni odnosi s časom ne spreminjajo. Nasprotje: dinamični sistemi. Stabilni sistemi: Sistemi, ki se po določenih spremembah vrnejo v prvotno stanje. Nasprotje: labilni sistemi. Kontrolirani sistemi: Sistemi, ki se jih da na določenih ravneh kontrolirati od zunaj (npr. ekonomski sistemi). Samokontrolirani (homeostatični) sistemi: Odporni so na spremembe v okolju in se sami povrnejo v ravnotežno stanje (npr. ekosistemi, fluvialni procesi). Deterministični sistemi: Elementi, odnosi, vnosi (input) in iznosi (output) iz sistema so stalno poznani. Probabilistični sistemi: Nimajo stalno znanih elementov (večina sistemov, ki jih je ustvaril človek).

- Kompleksni sistemi: Sestavljeni iz velikega števila elementov, ki so med seboj zapleteno povezani s povratnimi odnosi. - Prostorski sistemi: Sistemi pri katerih ima eden ali več funkcijsko pomembnih elementov prostorsko dimenzijo (lokacija, oddaljenost, smer, razširjenost, ureditev, gradient, gibanje, morfologija) ali zavzemajo v prostoru značilna območja (ekosistemi, ekonomski sistemi). Geosistem (tip prostorskega sistema): Celota, ki je sestavljena iz med seboj povezanih naravnih sestavin.

2.2.3. Raziskovalne metode • Metodologija: Skupek načel in metod, ki jih uporabimo pri raziskovanju določenega problema oz. pojava (“orodja” s katerimi se lotevamo raziskovanja ali analize). • Empirične metode: Neposredno opazujemo, zbiramo in analiziramo podatke (raziskovalec je v neposrednem stiku s predmetom raziskovanja: terenske metode, statistične metode, merilne metode, kvantitativne metode, …). • Neempirične metode: Ni neposrednega stika med raziskovalcem in predmetom (primerjalne analize, zgodovinske analize, analize virov in literature, konceptualne analize, …)

Metode glede na način zajemanja podatkov: • Kvantitativne metode: Pridobivanje in uporaba numerično izraženih podatkov o predmetu raziskovanja (količina določene značilnosti, povezanosti,…). • Kvalitativne metode: Ukvarjajo se s kvaliteto določenega pojava, pri katerem lahko vidimo spremembe, povezanosti ipd., a tega ni možno numerično izraziti (opazovanje z neposredno udeležbo). Karkoli uporabljamo kot “orodje”, moramo to natančno opredeliti, razumeti in premisliti glede na problem oz. predmet raziskovanja in možnosti, ki jih imamo.

Zbiranje virov in literature - Preden se lotimo raziskovalnega dela je nujno, da zberemo in pregledamo obstoječo bibliografijo o predmetu našega raziskovanja. - Vpogled v bibliografijo nam razkrije ali so viri zadostni in dosegljivi in ali se morda ne lotevamo problema, ki je že bil obdelan. - Kritični odnos do baz podatkov, ki so danes večinoma shranjeni v računalnikih (“Garbage in – garbage out”) – resno delo se ne sme končati s pregledom računalniških zadetkov.

Analiza in interpretacija primarnih in sekundarnih virov (literature) - Razlaga primarnih virov (logična, zgodovinska, funkcionalna), tudi s primerjalno metodo, če je izpolnjen pogoj primerljivosti. - Analiza literature: pridobitev osnovnega znanja o problemu kot vodilo za nadaljnje raziskovanje. - Opozorila: 1. Prepisovanje brez kritične analize ob ustreznem citiranju je nepotrebno. 2. Prepisovanje brez kritične analize in brez citiranja je kaznivo početje (kraja intelektualne lastnine in avtorskih pravic). 3. Ob prepisovanju obstaja možnost spremembe konteksta (namerna ali nenamerna).

- Napotki: 1. Vire (literaturo) zberemo, na njihovi osnovi ugotavljamo dejstva, ki jih je treba klasificirati, da lahko pridemo do posplošitev. 2. Kritični pristop: preverimo pristnost virov, kritično razumevanje vsebine (razlaga s svojimi besedami). 3. Pred predstavitvijo (ekspozicijo) vsebino virov (literature) analiziramo (razstavimo na sestavne prvine), ko smo prvine identificirali, razumeli in kritično presodili, iz njih zgradimo novo celoto (sinteza). Sinteza je najboljše sredstvo s katerim se izognemo prepisovanju ! 4. Ustvarimo si “rdečo nit”: zasledujemo pomen določenega pojma, koncepta, odnose med pojmi, ipd.

Meritve - Postopek pri katerem se po določenih pravilih numerično določa kvantitativne lastnosti posameznih pojavov. - Pravila meritev morajo biti eksplicitno določena. - Pri empirijskem raziskovanju imajo elementi raziskovanja določene lastnosti, ki jih lahko razumemo kot variable. - Meritve uporabljamo pri vseh oblikah geografskega raziskovanja, tako v fizični, kakor družbeni geografiji. Klasifikacije - Razporejanje podatkov v razrede ali skupine po določenih lastnostih in kriterijih. - Izbor kriterija (lastnosti) za klasifikacijo je odvisen od ciljev klasifikacije.

Obdelava podatkov in analiza statistik - Viri uradnih statistik so država in njene ustanove, podatki se zbirajo po statističnih enotah. - Vir statistik je lahko osnova za njihovo pristranskost. - Problem so podatki pridobljeni na osnovi različnih metodologij merjenja in preračunavanja. - Pri navajanju statističnih podatkov moramo vedno navesti tudi vir, iz katerega smo zajemali. - Pri nekaterih vrstah raziskovanj (še posebej terenskih) je nemogoče analizirati vse podatke, zato izberemo vzorec, ki nam reprezentira celotno populacijo. - Pri statistični in grafični analizi podatkov pridobiva na pomenu GIS (Geografski informacijski sistem).

• Kvantitativne metode v geografiji - Intenziven razvoj in uporaba v 2/2 20.stoletja z razvojem računalništva: gravitacijski modeli, verjetnostni modeli, linearno programiranje, multivariantne analize, korelacije, regresije, faktorska analiza, teorija grafov,…

Primerjalna (komparativna) metoda - Iščemo podobnosti in razlike med posameznimi enotami analize (primerjava domače in tuje pokrajine, kras pri nas in v Hercegovini, ipd.). - Prednosti: 1. Primerjava z dobro raziskanim tujim primerom nam omogoča boljše razumevanje domačega primera in obr. 2. Prepoznavanje različnih dejavnikov, ki jih samo s študijem posameznega primera ne bi mogli odkriti. 3. Razvijanje in preverjanje teorij, ugotavljanje trendov. - Problemi: 1. Nezmožnost raziskovalca za razumevanje dveh enot. (Primerjajmo samo tisto, kar je primerljivo!)

Študije primerov - Raziskovalec proučuje posamezne konkretne primere (analiza Krasa, da bi ugotovili posebnosti vseh kraških pokrajin). - Spoznanja o posameznem primeru ne moremo vedno brez zadržkov posploševati!

Opazovanje z neposredno udeležbo - Metoda, kjer neposredno (na terenu) opazujemo izbrani problem (npr. intenzivnost fluvialne erozije ob nalivu). - Opaženo je potrebno sproti zapisovati – terenski dnevnik (določimo enote opazovanja, na katere smo še posebej pozorni), v kabinetu zapiske analiziramo. - Problem: Neposredna udeležba omogoča razumevanje dejanskega dogajanja, vendar je lahko zelo subjektivna. Opisna (deskriptivna) metoda - Uporabna metoda, če je uporabljena skupaj s teoretičnimi koncepti (ponudi razlago opisanega). - Je pogoj za primerjalno raziskovanje. - Ne sme zavzeti osrednjega mesta, ker ne vodi do analize (prevlada pri klasični geografiji).

Sistemska analiza - Uporaba sistemske teorije pri raziskovanju kompleksno povezanih enot. - Večina sistemskih analiz je problemskih: Objekt raziskovanja se identificira in opiše, nato simulira in analizira, da se ga lahko kontrolira in optimizira oz., da se lahko predvidi posledice sprememb posameznih variabel. - Sistemsko modeliranje: Nanaša se na modeliranje sistema v celoti, njegove strukture ali funkcioniranja. - Sistemske razlage v geografiji: Povezane so s funkcijskimi pristopi, s konceptom regije kot kompleksne celote in z ekološkimi pristopi.

2.2.4. Terensko raziskovanje • Pokrajina (zemljino površje) – primarni vir geografskih spoznanj. • Terensko delo – eden pomembnejših načinov geografskega raziskovanja. Geografija ni kabinetna znanost • Nekatere metode dela na terenu: - Opazovanje pojavov (fotografiranje, snemanje) - Ugotavljanje prostorske razporeditve pojavov (kartiranje) - Pridobivanje podatkov (anketiranje, intervijuvanje, vzorčenje, delo v arhivih, uradih, …) - Meritve in opazovanja

• Pripomočki in orodja za delo na terenu - Pisalni in risalni pribor (terenski zvezek, trda podlaga za pisanje, kopije kart, barvice, prenosni računalnik, …) - Specialna orodja, inštrumenti, pripomočki (V odvisnosti od narave dela: DTK, TTN, geološko kladivo, merilni inštrumenti, svedri za sondažo, merilni trakovi, anketni listi, specialne karte,…) - Osebna oprema (primerna obleka in obutev, kompas, karte za orientacijo, priročna lekarna, nožek, baterija, vžigalice,…) - Ustrezna kondicijska priprava

• Priprava za delo na terenu - Program dela: Cilj in namen dela, Metode in tehnike dela, Orientacijska seznanitev z območjem raziskovanja, Študij literature (virov) o raziskovalnem problemu, - Kartografska in tehnična priprava: Karte manjših meril za orientacijo, Kopije in originali DTK in TTN, Kartografske podlage za vnos podatkov, Inštrumenti, orodja in pripomočki, - Program terenskega dela: Itinerarij ogledov in dela, Časovni načrt, Program dela,

2.2.1. Nekateri postopki pri terenskem delu • Zbiranje in urejanje gradiva: Intervju: - Smotrno izpraševanje ene ali več oseb. - Priprava sistema vprašanj in vsebine. - Pridobitev aktualnih podatkov. - Problem reprezentativnosti vzorca in velike subjektivnosti.

Anketa (vprašalnik): - Načrtno oblikovana in razvrščena vprašanja v pisni obliki. - Načini anketiranja: ustno, pisno s popisovalci, po pošti (E-pošti). - Notranja zgradba ankete: Uvod (splošna in motivacijska vprašanja), Jedro (zahtevnejša in temeljna vprašanja), Zaključek (lažja in kontrolna vprašanja) - Metodološko zahteven način pridobivanja podatkov (malo uspešnih anket).

- Vzroki za neuspešnost ankete: Neprimeren vzorec, Izbor vprašanj (dvoumna, pretežka), Slab nastop izpraševalca, - Prednosti: Pridobitev aktualnih podatkov, Pridobitev podatkov, ki jih uradne statistike ne beležijo. Statistični popis: - Organizirana oblika zbiranja gradiva, kjer skušamo zajeti vse enote, ki jih želimo popisati. - Težko izvedljiv, zato ga pri terenskem delu redko uporabjamo (Urad za statistiko RS)

• Prostorsko prikazovanje pokrajine, podatkov in spoznanj Kroki: - V večjem merilu narisana risba pokrajine. - Kroki brez karte (zahtevno in zamudno) - Kroki s pomočjo karte: Ko ne razpolagamo s karto dovolj velikega merila, prerišemo pokrajino s karte v ustreznem merilu (povečujemo s pomočjo kvadratnega omrežja ali pantografa). - V kroki vnašamo za nas zanimive podatke ipd. - Danes se redko uporablja – možnost povečevanja pri fotokopiranju ali pri printanju kart v digitalni obliki.

Primer krokija: Vinogradi v okolici V.Plešivice

Skica: - Poenostavljena oblika krokija – ni v merilu. - Prikažemo osnovne značilnosti pokrajine in podrobno pojave, ki nas zanimajo (gledano iz zenita). Skica rudnika Kisovec pri Zagorju

Panorama (veduta): - Skica pokrajine kakor jo dejansko vidimo iz našega stojišča). - Pokrajinske konture prerišemo na prosojen papir, ki ga držimo v določeni oddaljenosti od oči. - Redko uporabljamo, v veliki meri nadomestila fotografija. Risanje panorame

Profil: - Tipičen prerez pokrajine. - Osnovo izdelamo v kabinetu s pomočjo DTK ali TTN (DMR) – nevarnost previšanja, na terenu jih dopolnjujemo z raznimi podatki (kamnine,raba, vegetacija,…) - Primerni za prikazovanje odnosov med pokrajinotvornimi prvinami.

Blokdiagram: - Izpopolnjen profil (kombinacija profila in panorame – 3D). - Zelo uporaben za prikazovanje zvez med geološko zgradbo in reliefom.

Kartiranje: - Najpopolnejša metoda evidentiranja in prostorskega prikazovanja enega ali več geografskih problemov. - Prenašanje stanja s pokrajine na karto. - Težišče je na prostorskem prikazovanju skupka pojavov, ki so soudeleženi pri določenem problemu (ne samo na prostorskem evidentiranju). - Priprava: orientacijska (ogled in seznanitev s terenom), kartografska (kopije kart, katastrskih načrtov), vsebinska (seznanitev s problemom, priprava legend, šrafur, znakov, barv za prikazovanje pojavov) .

Kartiranje toplotno zahtevnejših kultur in nekaterih rastlin na Kraškem robu

2.2.5. Laboratorij v geografiji • Fizično geografski laboratorij Analiza na terenu zbranega gradiva za potrebe raziskovalnega in pedagoškega dela. - Geomorfologija: Analiza zrnatosti sedimentov, Analiza zaobljenosti proda, Trdota voda,… - Pedogeografija: Fizikalne lastnosti prsti – vlažnost, mehanska sestava, specifična teža, poroznost, barva, … Kemične in biološke lastnosti – reakcija (pH), delež karbonatov, delež organske snovi, … - Hidrogeografija: Kemizem voda – delež fosfatov, nitratov, sulfatov, O2, pH, trdota, …

• Geografski informacijski in kartografski laboratorij (GIKL) - Prostorske in statistične analize ter kartografski prikazi za raziskovalno delo. - Pedagoško delo na področju geografskih informacijskih sistemov (GIS) in kartografije (izdelava vaj, seminarskih nalog in diplomskih del, magisterijev in disertacij). - Programska oprema: ArcGIS, ArcView, Idrisi, Surfer, SPSS, idr.

2.2.6. Oblike znanstvenih dognanj • Hipoteza (podmena, domneva): Nedokazana teza (trditev), ki jo uporabimo pri razlaganju dejstev (pojavov) - Postavljanje hipotez, testiranje hipotez in izpeljava zakonov iz njih je osnovna naloga znanstvenega dela. (Pr.: Ljubljana leži južneje od Moskve.) - Testiranje (verificiranje) hipotez sodi med najbolj odgovorne in zahtevne korake pri znanstvenih razlagah – od testiranja je odvisna znanstvena resnica. Za testiranje hipotez uporabljamo ustrezne metode. (Pr.: S pomočjo atlasa ugotovimo GŠ Ljubljane in Moskve.)

• Zakon: Testirana hipoteza – strogo določena in opredeljena splošno veljavna resnica - Razen iz hipotez izpeljujemo zakone tudi iz obstoječih zakonov (dopolnitve, razširitve). - Zakoni podajajo posplošene predstave o odnosih med pojavi, njihovem spreminjanju in delovanju s tako natančnostjo, da jih uporabljamo v praktičnem življenju pri načrtovanju in spreminjanju. - Zakoni v geografiji: Geografija uporablja lastne zakone (Hortonov, Krumbeinov, Penckov zakon idr.) in zakone drugih ved (fizikalne, kemijske, …)

• Teorija: Sistem znanstvenih trditev ali hipotez, ki dajejo razlago določenega pojava (problema) - Logična struktura znanstvenih teorij: 1. Aksiomi: Osnovne resnice (trditve, postulati), ki jih ni treba dokazovati, na katerih slonijo znanstveni dokazi. 2. Teoremi: Logične (znanstvene) predpostavke, ki temeljijo na aksiomih in jih je treba dokazati. Pr.: Teorija o tektoniki litosferskih plošč

• Model: Poenostavljena abstrakcija dela realnega sveta - Modeli prikazujejo najbolj bistvene značilnosti pojava. - Z modeli izražamo teorije, hipoteze, sinteze podatkov,… Modeliranje: 1. Prilagajanje originalu: Model je formalna slika originala (globus, karta,…) 2. Poenostavljanje originala: Poenostavljamo po določenih kriterijih (prikažemo najbolj bistvene elemente) Vrste modelov: Ikonični (upodobitve v obliki skic, profilov, kart, …), Simbolični (matematične enačbe) Uporaba modelov: Povečala se je s “kvantitativno revolucijo” v znanosti

Ikonični model splošne cirkulacije atmosfere

• Paradigma (zgled): Obče priznan model, ki podaja neko splošno znanstveno dognanje - Prvi korak k oblikovanju zakonitosti. - Večina geografskega znanja je sestavljena iz paradigem. - Primeri: rečni režimi, odnosi med mesti in okolico, učinki agrarne revolucije, …

2.2.7. Geografski elaborat 2.2.7.1. Znanstvena in strokovna besedila Znanstvena besedila: Nastanejo kot rezultat znanstvenega raziskovanja. Prikazujejo nova spoznanja tako, da je mogoče preveriti raziskovalne metode, ponoviti eksperimente in potrditi rezultate. Značilna je razumljivost, analitičnost, natančnost, enoumnost in ekonomičnost v izražanju. Vrste: znanstveni članek, znanstvena študija, znanstvena razprava, doktorska disertacija, monografija.

Strokovna besedila: Ne vsebujejo novih, izvirnih znanstvenih spoznanj, ampak le drugače urejena in razvrščena dejstva in podatke. Značilna je jasnost, natančnost, neposrednost, informativnost in ilustrativnost, tudi praktična uporabnost. Vrste: strokovni članek, strokovni elaborat, strokovni prikaz, recenzija, strokovna ekspertiza, strokovno poročilo, meditacija. Poljudnoznanstvena besedila: Prikaz znanstvenih in strokovnih tem na preprostejši in vsakomur razumljiv način.

• Znanstvena besedila: Znanstveni članek: Napisan in objavljen prikaz izvirnih raziskovalnih rezultatov (najpomembnejše in najpogostejše znanstveno besedilo). Vrste: - Izvirni znanstveni članek: Prikaz rezultatov raziskav, ki prinašajo nova spoznanja (najbolj cenjen). - Predhodno poročilo: Beležka o raziskavi, ki še poteka (delni rezultati, brez vseh podrobnosti). - Pregledni znanstveni članek: Obdelava problema, o katerem je že bila objavljena znanstvena informacija na nov način (ne vsebuje novih dognanj, lahko pa nove hipoteze in predloge za raziskovanje) - Kongresni referat: Vrsta članka, ki ga predstavljamo na znanstvenih srečanjih (simpozijih).

Znanstvena študija: Besedilo, ki je rezultat (naročene) raziskovalne naloge (rešitve obravnavanega problema). Znanstvena razprava: Delo v katerem avtor na podlagi splošno znanih znanstvenih izsledkov izraža osebno stališče do pomembnih (družbenih) problemov. Doktorska disertacija: Izvirno znanstveno delo, ki potrjuje avtorjevo sposobnost opravljanja raziskovalne dejavnosti (obravnava slabo raziskanega ali neraziskanega problema z najsodobnejšimi metodami, nova in izvirna spoznanja). Monografija: Obsežno znanstveno delo (knjiga), ki obravnava ožje področje ali problem (izčrpna in celovita obdelava problema).

Primeri znanstvenih besedil: • Izvirni znanstveni članek: Kogovšek J., Kranjc A., 1992: Intenzivnost zakrasevanja v dolomitnem krasu. Geografski vestnik 64, Ljubljana, 9-18. • Predhodno poročilo: Placer L., 2002: Predhodna objava rezultatov strukturnega profiliranja Kraškega roba in Istre (AC Kozina-Srmin-Sečovlje). Geologija 45/1, Ljubljana, 277-280. • Pregledni znanstveni članek: Radinja D., 1974: Geografija in varstvo človekovega okolja. Geografski vestnik 49, Ljubljana, 110-120. • Kongresni referat: Ogrin D., 1991: Nekaj klimatskih značilnosti pokrajine ob Rižanski dolini. Primorje – zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, ZGDS, Portorož 24.-27.10.1990, 43-48. • Znanstvena študija: Natek K., et.al., 1993: Geomorfološka inventarizacija Kraškega roba. Raziskovalna naloga, GIAM ZRC SAZU, Ljubljana, 62 str. • Znanstvena razprava: Gams I., 2003: O razvoju fizične geografije v Sloveniji in njenih sodobnih izzivih. Dela 20, Oddelek za geografijo FF, Ljubljana, 9-18. • Doktorska disertacija: Ogrin D., 1994: Mezoklimatogeografija Koprskega primorja in njene spremembe v zadnjih stoletjih. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo FF, Ljubljana, 326 str. • Monografija: Ogrin D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str.

• Strokovna besedila: Strokovni članek: Obravnava znana in že opisana spoznanja z namenom širjenja znanstvenih spoznanj in prilagajanja praktični uporabi. Strokovni elaborat: Kratko strokovno besedilo, ki temeljito obravnava le en problem ali objekt. Strokovni prikaz: Predstavitev pisanega dela brez končne ocene o vrednosti dela. Recenzija: Poglobljena ocena dela drugega avtorja s končno oceno o vrednosti dela. Strokovna ekspertiza: Mnenje pooblaščenega izvedenca za neko področje o določenem problemu. Strokovno poročilo: Strokovna informacija o določenem vprašanju ali problemu. Meditacija: Obravnava določen problem brez znanstvenih metod, le na ravni razmišljanja.

• Študentska (strokovna, znanstvena) dela: Seminarska naloga: Pisni izdelek v katerem študent strokovno (znanstveno) obdela študijski problem na teoretični in (ali) praktični način, na osnovi pridobljenega znanja, dosegljive strokovne literature in virov. Diplomsko delo: Vsebinsko zaokroženo samostojno strokovno (znanstveno) delo študenta, ki je zasnovano na znanju, sposobnostih in veščinah, ki jih je študent pridobil med študijem (dokazuje sposobnost analiziranja, kritičnega ocenjevanja, uporabe pridobljenega znanja in literature, samostojnega sklepanja in presoje ter usposobljenost za strokovno delo in reševanje problemov). Magistrsko delo: Obsežnejše samostojno znanstveno delo o določenem pojavu (problemu) s poudarkom na metodologiji.

• Znanstvene in strokovne publikacije: Knjiga: Neperiodična tiskana publikacija z obsegom najmanj 49 tiskanih strani. Brošura: Neperiodična tiskana publikacija z obsegom najmanj 5 in največ 48 strani. Zbornik: Izdaja z izbranimi prispevki enega ali več avtorjev, ki se nanašajo na skupno tematiko (izhajajo enkratno ali periodično). Učbenik: Osnovno izobraževalno sredstvo v izobraževalnih organizacijah. Praktikum: Delo, ki opisuje določene metode, postopke in tehnike v smislu inštrukcijskih priročnikov. Priročnik: Knjige, ki vsebujejo strnjene strokovne informacije za obvladovanje nekega ožjega področja oz. znanstvene discipline.

2.2.7.2. Struktura znanstvenih in strokovnih del Načrt dela (dispozicija): Osnova, ki jo kasneje smiselno prenesemo v uvod: 1. Naslov naloge (Ustrezati mora vsebini, t.j. uvodu, analizi in zaključkom) 2. Relevantnost teme (Zakaj to proučujem ? Pomen !) 3. Hipoteza (Kaj konkretno bom raziskal ? Nedokazana trditev, teza, vprašanje) 4. Struktura analize (Kaj bom najprej naredil, kaj potem ? Struktura lahko spominja na kazalo!) 5. Metodologija (Kako bom to naredil ?) 6. Viri (Predhodni izbor pokaže na poznavanje problema in na možnost izpeljave dela – dovolj virov / literature)

Formula za pisanje znanstvenih (strokovnih) besedil Naslov = Uvod (Zasnova naloge) → Analiza → Zaključek - Analiza mora temeljiti na uvodu (na delovni hipotezi, na delovnem vprašanju in na strukturi naloge). - Zaključki morajo temeljiti na ugotovitvah iz analize. - Naslov mora zajemati vsebino naloge. - Vse komponente morajo biti sestavni del koncepta. Naslov - Natančna opredelitev vsebine besedila (podnaslov – še natančnejša opredelitev), po možnosti tudi metode. - Naslov mora biti bralcem jasen in razumljiv. - Maksimalni obseg: 2 tipkani vrstici. - Pesniški in metaforični naslovi niso zaželeni.

Uvod - Predstavlja prvi stik bralca z delom (informacija o vsebini dela, zgradbi dela in po možnosti avtorjevo teoretično izhodišče). - Vsebina uvoda: Identifikacija, konceptualizacija, relevantnost problema, dosedanje raziskave problema. (Kaj? Zakaj? Omejitve – česa ne bo in zakaj?) Hipoteza, teza, delovno vprašanje. (Dvom o tistem, kar se zdi verjetno; Vzročno-posledični odnos med dvema spremenljivkama) Struktura naloge Metodologija (če smo uporabili znane metode, npr. analiza virov, literature) in območje (objekt) raziskave (če je to splošno znano)

Metode in tehnike dela (Teoretična in metodološka izhodišča) - Katere metode so bile uporabljene ? - Zakaj smo se odločili zanje ? - Kakšne so omejitve izbranih metod ? - Če uporabimo študije primerov, navedemo osnovno informacijo o primerih in argumentacijo za izbor. - Opredelimo lahko tudi teoretična izhodišča (temeljni koncepti, pojmi, termini - Teoretična in metodološka izhodišča) Območje (objekt) raziskovanja - Predstavitev območja raziskave, če je to manj znano. - Predstavitev objekta, če je manj znan (npr. drevesne letnice, vzorci sedimenta, …)

Rezultati raziskovanja (Rezultati in razprava) - Osrednji in najpomembnejši del besedila – preverjanje postavljenih hipotez (delovnih vprašanj) na osnovi metod. - Pri podajanju snovi se držimo načrta (teme nizamo drugo za drugo - poglavja, podpoglavja, odstavki; na koncu enega poglavja “najavimo” drugo itd.) – skrbimo za koherentnost besedila. - Če delo temelji na terenskih ali laboratorijskih raziskavah, lahko v posebnem poglavju prikažemo rezultate, posebno poglavje pa namenimo razpravi (kritična in vsestranska ocena rezultatov). - Pišemo jasno, jedrnato in natančno, slovnično pravilno in ustrezno. Pišemo z mislijo na bralca !

Zaključek (Sklepi) - Vsebuje (delno) potrditev ali (delno) zavrnitev uvodne hipoteze (delovnega vprašanja) na podlagi argumentov iz osrednjega dela (Strnjen prikaz najpomembnejših rezultatov in dognanj). - Zaključek je rezultat analize oziroma tistega, kar smo obdelovali. - Napotki za nadaljnje raziskovanje problema. Znanstveni (metodološki) aparat • Izvleček: Jedrnata, največ 250 besed dolga predstavitev vsebine dela (bistvene značilnosti dela, pisan v tretji osebi v slovenščini in angleščini - Abstract)

• Ključne besede: Pet besed, ki ključno opredelijo vsebino dela (tudi v angleščini – Key words). • Povzetek: Skrajšan prikaz sestavka (bistveni elementi dela, zlasti rezultati, v slovenščini in angleščini - Summary, največ 1/10 osnovnega besedila). • Seznam virov in literature: Seznam uporabljenih virov in literature, urejen po abecednem vrstnem redu (vsebovati mora vse elemente, ki so potrebni, da bralec vir ali literaturo najde). • Navajanje (citiranje) : Z navajanjem (dobesednim ali povzemanjem) objavljenih del ločimo lastne misli od povzetih in s tem preprečimo nastanek plagiata. • Opombe: Dodatne razlage (pojasnila) osnovnega teksta, pišemo pod črto na spodnji strani strani za ustrezno zaporedno številko.

Primer razčlenitve strokovnega (znanstvenega) besedila Naslov in podnaslov dela Avtor (avtorjevi nazivi in akademski naslovi, inštitucija, naslov) Izvleček (Abstract) Ključne besede (Key words) 1. Uvod 2. Območje raziskave 3. Metode in tehnike dela 4. Rezultati in razprava 4.1. Rezultati 4.2. Razprava 5. Zaključki 6. Viri in literatura Povzetek (Summary) Priloge

3. ZGODOVINA GEOGRAFIJE • Zgodovina poznavanja Zemlje • Zgodovina kartografije • Vsebinski in metodološki razvoj geografske vede

3.1. GEOGRAFIJA DO 19. STOLETJA • Klasična geografija: Glavna naloga geografije je bila opisovanje posameznih delov sveta (KJE JE KAJ ?, zanemarjali “Kaj ?” in “Zakaj ?”). Vprašanja “Kaj?” in “Zakaj?” so postala aktualna, ko je bila večina Zemlje odkrite (konec velikih geografskih odkritij). Glavni cilji geografov: - izdelava čim natančnejše karte sveta - ugotovitev osnovnih matematično geografskih dejstev.

3.1.1. Pred antično obdobje • Poznavanje sveta je bilo odvisno od trgovskih in kulturnih stikov ter prometnih zvez - omejeno je bilo na teritorije državnih tvorb (Asirci, Babilonci, Perzijci). • Popolnejšo predstavo o svetu so imele pomorske civilizacije (Feničani: Mediteran, Severno in Baltiško morje, Anglija, Gvinejski zaliv ?, obplutje Afrike ?) • Predstave o Zemlji: Zemlja je okrogla plošča, ki jo obdaja “Okeanos”.

3.1.2. Antika Grčija: - Anaksimander (610-547 pr.n.št.): Prva pregledna karta sveta in opis sveta (ekumene). - Logografi (npr. Hekatej, 520 pr.n.št.): popotniki, ki so opisovali dežele, ki so jih obiskali – začetniki regionalne geografije. - Herodot (485-425 pr.n.št.) – oče geografije in zgodovine: Opisi antičnih dežel od Grčije do Perzije in od Dnjepra do Egipta - Historial, Delitev sveta na Evropo, Azijo in Libijo (Afriko), Kartografska upodobitev sveta. - Aristotel (384-322 pr.n.št.): Meteorologika - Zemlja kot krogla, Heliocentrični sistem, Potresi, Temperaturni pasovi, Razširjenost rastlin in živali.

Svet po Hekateju

Podoba sveta po Herodotu

Eratosten (276-194 pr.n.št.): Izračuna obseg Zemlje, Razvije geografski koordinatni sistem (pojem GŠ in GD uvede Hiparh; 190-125 pr.n.št.) – točen odgovor na vprašanje Kje? Karta sveta po Eratostenu

- Vojaški pohodi Aleksandra Velikega (356-323 pr.n.št.): Opisi novo osvojenih dežel v prednji in srednji Aziji do Indije in v Egiptu. Rim: - Nazadovanje znanstvenega (filozofskega) pristopa, poudarek na prakticizmu (geografska dela v povezavi s trgovskimi in administrativnimi zadevami in vojaškimi pohodi). - Strabo (63 pr.n.št.-36 n.št): Geographica – horografija tedanjega sveta v 17 knjigah. Razen vprašanja “Kje?” postavlja v ospredje tudi vprašanje “Kaj?” - Marinus iz Tira: Prva pomorska karta sveta narejena s pomočjo geografske koordinatne mreže z navodili za pomorščake.

Svet po Strabu

- Klavdij Ptolemaj (Ptolomej) (90-168 n.št.): • Najbolj znan in cenjen antični geograf (aleksandrijski matematik, astronom, kartograf). • Geographice hifegezis: Geografija v 8 knjigah (1.Dimenzije Zemlje, računanje GŠ in GD, kartografske projekcije; 2.-7. Podatki o okoli 4000 krajih; 8.Karte raznih dežel). • Geografijo pojmuje kot samostojno znanost (veda o kartografskemu predstavljanju Zemlje), pod disciplina je horografija (opisovanje posameznih dežel). • Almagest (Veliko delo): Geocentrični sistem. • Karta sveta: Uporaba projekcije, Razvlečena v smeri V- Z (Azija sega do 180 poldnevnika), malo podatkov za S Evropo in Afriko.

Svet po Ptolemaju - Tabula Peutingeriana: Popotniška karta (itineraria pikta) - shematičen, v smeri V-Z razvlečen prikaz rimskih cest in krajev od Britanskega otočja do Indije.

Del Tabule Peutingeriane, ki prikazuje slovensko ozemlje - Požig Aleksandrijske knjižnice (391 n.št.): Uničeno je veliko del antičnih geografov.

3.1.2. Srednji vek (5. do 15. st.) Zgodnji srednji vek (5.-11.st.): • Zaton antične geografske tradicije. • Pri razlagi pojavov na Zemlji prevlada cerkveni dogmatizem. • Malo potovanj zaradi politične nestabilnosti in razdrobljenosti Evrope. • Nazadovanje kartografije: Zemlja je raven disk, v središču so svetopisemske dežele. Načini prikazovanja Zemlje na srednjeveških kartah.

Meniška karta iz 13.stoletja

Pozni srednji vek (12.- 15. st.): • Obdobje oživljanja trgovine v Sredozemlju. • Trgovsko motivirana potovanja na vzhod: - Marco Polo: Potovanje in 24 letno bivanje na Kitajskem konec 13. st. (opis potovanja čez srednjo Azijo do Kitajske, opis potovanj po Kitajski). - Hodženija: Poročila potovanj ruskih trgovcev v srednjo Azijo, Indijo, Perzijo. Marco Polo (1254-1325)

• Prispevek Arabcev: - Prevzeli, širili in dopolnjevali antično znanstveno tradicijo (tudi Ptolemajevo karto sveta). - Potovanja in potopisi: Ibn Batuta (Kitajska, plovba do ekvatorja in V obal Afrike), Ibn Khaldun. - Kartografija: Al Huvarizmi (karta sveta), Al Idrisi (karta sveta in 70 kart posameznih dežel). • Plovbe in odkritja Normanov: obala Skandinavije, Anglija, Francija, Sredozemlje, Islandija, obala Grenlandije, atlantska obala S Amerike ?) • Križarske vojne: Opisi potovanj in vojskovanj na Bližnjem vzhodu. • Portolane (pomorske karte): Karte s kompasno mrežo brez geografskih koordinat. Zaradi uporabe kompasa so orientirane na S.

Primer portolane iz leta 1311

3.1.4. Obdobje velikih geografskih odkritij (15. do 18. st.) • Začetek zlatega obdobja v razvoju geografije. Družbeno ekonomske spremembe (kapitalizem in meščanstvo) • Razvoj trgovine - Iskanje novih trgovskih poti na vzhod mimo Turkov in Arabcev. - Merkantilistična ekspanzija v 17. in 18.st. (iskanje zlata). • Renesansa (obuditev antične geografske tradicije) - 1410: Prevod Ptolemajeve Geografije v latinščino. - 1472 do 1500 natisnjena celotna Ptolemajeva Geografija – najbolj razširjena tiskana knjiga tedanjega časa. • Razvoj znanosti in tehnike - Napredek v ladjedelništvu, izpopolnjene tehnike plovbe in navigacije (splošna uporaba kompasa od konca 13.st). - Razvoj kartografije (točnejše karte in nove informacije o svetu omogočijo nova potovanja).

Ptolemajeva karta sveta (F.Berlinghieris, 15. st.)

Zgodovina odkritij • 1400-1550: Velika pomorska odkritja Špancev in Portugalcev in njihovo zavzetje priobalnih delov Afrike, Amerike in Indije. - Portugalsko odkrivanje Z obal Afrike, obplutje Rta dobrega upanja in pot v Indijo okoli Afrike (1415 Kanarski otoki, 1427-1431 Azori, 1456 Zelenortski otoki, 1482 Ustje Konga, 1485-1486 Bartholomeo Diaz obpluje Rt dobrega upanja, 1497-1498 potovanje Vasca de Game okoli Afrike v Indijo). Vasco de Gama

- Plovbe čez Atlantik in odkritje Novega sveta Kolumbova potovanja v “Indijo” po Z poti: 1492 Bahami, Kuba, Haiti,; 1493 Dominikanska rep., Mali Antili; 1498 Trinidad, izliv Orinoka; 1502 Honduras, Nikaragua, Kostarika, Panama). - Odkrivanje in osvajanje Amerike po Kolumbu (S Amerika: Španci, Angleži, Francozi, Nizozemci; J Amerika: Španci, Portugalci) - 1519-1521: Magellan obpluje J Ameriko in kot prvi objadra svet

• 1550-1700: Odkrivanje SZ in SV morskih poti in Tihega oceana, zaton Špancev in Portugalcev - Iskanje “Južnega kontinenta” in odkritja v Pacifiku (Filipini, Nova Gvineja, Polinezija, Melanezija, 1605 Drake kot drugi objadra svet, 1642 Tasmanija in Nova Zelandija). - Angleško-Španski boj za premoč na oceanih (Drake in ostali angleški gusarji oslabijo premoč Špancev; Angleži s pomočjo Nizozemcev premagajo “Nepremagljivo armado” sestavljeno iz španske in portugalske flote). - Iskanje severne morske poti in kolonizacija S Amerike (Grenlandija, Davisov preliv, Spitzbergi, Hudsonov zaliv, S Ameriški arhipelag; prva etapa kolonizacije Amerike – prve angleške, francoske, nizozemske, švedske kolonije ob atlanski obali). - Odkrivanje Sibirije in Srednje Azije (Z Sibirija – Timofejevičevi Kozaki, Sr. in V Sibirija, porečje Amurja, Kamčatka). - Nizozemske plovbe in odkritja v Indijskem in Tihem oceanu (Java, Sumatra, Borneo, Nizozemska Gvajana, pot okoli Ognjene zemlje, Samoa, odkrivanje “Terre Australis”, Tasmanija.

Razvoj kartografije - 1400 do1800: Zlato obdobje v razvoju kartografije (napredek v astronomskih opazovanjih, odkritje daljnogleda, iznajdba kronometra, izboljšave merilnih inštrumentov, Snellius - metoda triangulacije; velike potrebe po natančnih kartah zaradi osvajanj in trgovine, novi podatki zaradi geografskih odkritij). • Nizozemska kartografska šola (dosledna uporaba matematičnih projekcij, velika natančnost kart). - G.K. Mercator (1512-1594): Oče moderne kartografije (Prvi “atlas” – zbirka kart, Velika pomorska karta sveta – Mercatorjeva projekcija, kompasne smeri na kartah zamenja s stopinjsko mrežo). - A. Ortelius (1527-1598) (Izdajatelj kart, ki jih je zbral na potovanjih po Evropi, Lastni atlas s 53, v zadnji izdaji s 166 kartami).

Mercatorjev zemljevid sveta

Orteliusov zemljevid sveta (1570)

• Nemška kartografija - Waldseemüller iz Lorene: Na osnovi odkritij Ameriga Vespuccija izdela eno prvih kart Novega sveta – vpelje ime Amerika. • Francoska kartografija - Uveljavitev načela, da mora karta prikazovati samo ugotovljena dejstva (Delisle) – pokaže se slabo poznavanje notranjosti kontinentov. - Dosledna uporaba novih podatkov o GŠ in GD krajev in natančnih matematično zasnovanih projekcij (Sanson, Cassini). - Opustijo perspektivično metodo pri prikazovanju reliefa (črtke).

Razvoj geografske vede • Počasen razvoj geografije: prevlada kozmografij (matematično geografskih opisov krajev), horografij (deskriptivnih opisov pokrajin) in potopisov. - Sebastian Münster (1489-1552): Cosmographia universalis – prva večja kozmografija po velikih odkritjih (zamenja Ptolemajevo geografijo). - Cluverius (1580-1622): Historična geografija Nemčije. - Nathanael Carpenter (1589-1628): Horografija Anglije. • Obdelava in sistemiziranje znanja, ki so ga prinesla odkritja (pasati, monsuni, zahodni vetrovi, morski tokovi, karta magnetnih motenj).

• Bernard Varenius (1622-1650) – predhodnik moderne geografije - Razlikuje med opisovanjem značilnosti posameznih pokrajin in opisovanjem zakonitosti, ki veljajo na splošno → delitev na specialno in občo geografijo. - Specialno in občo geografijo ne pojmuje dualistično, ampak kot med seboj odvisna dela celote (enotna geografija). - Sprejme heliocentrični sistem, kot prvi spozna vpliv GŠ na ogrevanje Zemlje, naredi prve korake k razlagi splošne cirkulacije atmosfere, pozna delitev obče geografije na fizično in družbeno. - Geographia generalis (1650): 1. Oblika in velikost Zemlje, fizičnogeografske značilnosti kontinentov, morij in atmosfere. 2. Zgradba vesolja, Zemlja v vesolju, vpliv sonca na klimo 3. Lokacija posameznih krajev (GŠ, GD), navigacija. - Specialne geografije ni napisal (prezgodnja smrt).

- Pomen: • Prvi teoretični koncept geografije po Antiki. • Kot splošni predmet geografskega raziskovanja pojmuje zemljino površje. • Postavi temelje za delitev geografije na občo in regionalno. • Zagovarja enotno geografijo. • V geografijo vpelje primerjalno metodo. • Kljub velikemu pomenu za nadaljnji razvoj geografije Vareniusovo delo v njegovem času ni imelo velikega odziva (način razlaganja odstopa od tedaj uveljavljenega, kjer se z ugotovljenimi dejstvi prepletajo fantazijske zgodbe ipd.).

3.1.5. Geografija v 18. st. Geografska odkritja: Buržuazne revolucije okrepijo kapitalizem in težnje po raziskovanju in kolonizaciji novo odkritih delov sveta – vojne v Evropi in v kolonijah spremenijo politično podobo sveta. Anglija postane vodilna kolonialna in pomorska sila. • Pomorska raziskovanja Angležev: Pacifiška otočja; Raziskovanja “Južnega kontinenta”: James Cook (1772-1775) razbije mit o “Terri australis”); Raziskave Severnega ledenega morja. • Pomorska raziskovanja Francozov: Raziskave Pacifika, Indijskega oceana, Raziskave SZ dela Avstralije. • Ruska raziskovanja: Raziskave Sibirije in osrednje Azije, Raziskave Severnega ledenega morja – iskanje severne morske poti. • Raziskave notranjosti kontinentov

Karta Avstralije (F. Valentijns,1726) pred razbitjem mita o “Terri australis”

Kartografija • Razvoj metod za meritve zemljinega površja in za določanje lege točk (ugotovili sploščeno obliko Zemlje). • Izum barometra omogoči točnejše določanje nadmorske višine (prve hipsometrične karte). • Kartografija postane samostojna znanost (razen splošnih se pojavijo tudi specialne in topografske karte). • Vodilno mesto ima Francoska kartografska šola : - Kritična predelava obstoječih kart - Topografska karta Francije (182 listov 1:86.400) • Razvoj vojaške kartografije.

Prvi začetki diferenciacije v geografiji • Svet je v glavnem poznan, nakopiči se ogromno znanja pridobljenega z empiričnim raziskovanjem – razvoj naravoslovja. • Geografija začne iskati svoje mesto v sistemu znanosti (definicija, predmet, logični sistem, odnos do sorodnih znanosti). • Potrebe po analitičnem raziskovanju pripeljejo do nastanka specialnih geografskih disciplin (fito-, zoogeografija. • Nakopičeno znanje izpostavi potrebo po sistematiziranju in raziskavah z vidika medsebojne soodvisnosti pojavov na zemljinem površju. • M.V. Lomonosov (1711-1765) - Med prvimi raziskuje odvisnosti med pojavi na Zemlji, uporablja primerjalno metodo. - Organizator raziskovalnih ekspedicij (polarni predeli), raziskovalec v matematični geografiji, geofiziki, klimatologiji, ekonomski geografiji. - Zbira gradivo za geografski opis Rusije.

• A.F. Büsching (1724 - 1793) - Neue Erdbeschreibung (Novi opis Zemlje): težnja po novi metodologiji opisovanja in razlaganja zemljinega površja. - Kot osnovo za obdelavo podatkov vzame politične enote. • Ph. Buache (1700 - 1773) - Essai de geographie physique (Eseji iz fizične geografije): v geografijo vpelje pojem fizična geografija. - Kot osnovo za obdelavo podatkov vzame naravne enote (porečja). • R. Forster (1729 -1798) - Razvoj metodologije: Klasificiranje, generaliziranje, vzročne razlage. • I. Kant (1724 - 1804) Nemška klasična filozofija - Predavatelj fizične geografije v Königsbergu (Kaliningrad). - Vpliv Vareniusa: Obča in regionalna geografija sta del enotne vede. - Pri vprašanjih odnosa med človekom, naravo, proizvodnjo in politiko je zagovornik geografskega materializma in determinizma – velik vpliv na razvoj geografije v 19. st.

3.2. RAZVOJ MODERNE GEOGRAFIJE (1800 -1950) ODKRITJA IN RAZISKOVANJA Odkrivanje in raziskovanje notranjosti kontinentov - Gospodarsko – politični interesi (imperializem). - Znanstveni interesi: Geografska društva: Francosko (1821), Angleško (1831), Rusko (1845),… Afrika: Najmanj raziskan kontinent Mungo Park, Clapperton, Lander (porečje Nigra); Mollieno (izviri Senegala in Gambije); Barth (prečenje Sahare); Livingston (Kalahari, prečenje Afrike čez Zambezi); Stanley (Kongo, V Afriška jezera) Azija: Raziskovanja goratih predelov (Himalaja, Tibet, Tian-Šan, Pamir) Avstralija: Eyre (porečji Murray in Darling); Sturt, Warburton (puščava) Južna Amerika: Humbolt (Andi); d‘Orbigny (J Brazilija, Urugvaj); Moreno (Patagonija),

Raziskovanje polarnih predelov Arktika: Ross (S magnetni pol); Nansen, Peary, Wegener (Grenlandija); Peary (prva osvojitev S tečaja, 1909); ruske ekspedicije v Arktiko, Antarktika: Bellinghausen (obalni predeli); Ross (Viktorijina dežela, Velika bariera, Rossovo morje); Amundsen (prva osvojitev J pola, 1911) Pomorske raziskovalne odprave Raziskovanje podmorskega reliefa, morskih tokov, podnebja nad oceani, fizikalne in kemične lastnosti oceanov, živi svet v oceanih,

KARTOGRAFIJA • Velik razvoj kartografije: - veliko število topografskih podatkov - natančno določanje GŠ, GD in N.V. - meritve podmorskega reliefa - razmah vojaške kartografije zaradi političnih napetosti (ustanavljanje “Vojno geografskih inštitutov”) – topografske karte - tiskanje kart v barvah in v velikih nakladah - iznajdba aerofotogrametrije - pocenitev tiskarskih metod - splošno izdajanje preglednih kart, atlasov, šolskih kart, turistični kart, ipd. - naraščanje pomena kart v javnem življenju, ekonomiji, tehniki, znanosti - digitalna kartografija po 1950

• Mednarodna karta sveta (MKS) 1 : 1.000.000 Idejo o MKS sprejme 1. geografski kongres v Bernu 1891 na predlog avstrijskega geografa A. Pencka (standarde za karto so usklajevali na konferencah v Londonu 1909, v Parizu 1913 in Bonnu 1962). Posamezne izdaje postanejo primerljive in sinhronizirane. - Vsak list karte zajema območje 40 po GŠ in 60 po GD (nad 600 GŠ se spoji dva ali več listov). - Listi so omejeni z meridiani, ki so med seboj oddaljeni 60, začenši z Greenwichem in paralelami, ki so med seboj oddaljene 40, začenši z ekvatorjem. - Štiristopinjski širinski pasovi so označeni s črkami od A do V z začetkom od ekvatorja do 840N in 800S, šeststopinjski stolpci pa s številkami od 1 do 60 začenši z meridianom, ki je za 1800 oddaljen od Grenwicha, in to od Z proti V. Na S polobli se list dodatno označi z “N” na južni pa z “S”. - Karta se izdeluje v modificirani polikonusni projekciji.

3.2.1. Utemeljitelja moderne geografije • Vzroki za zaton klasične geografije: - Vse manj je neodkritega sveta. - Matematično geografske osnove so ugotovljene. - Potreb po kozmografskih opisih je vse manj. - Kartografija se razvije v tehnično vedo. - Zaradi intenzivnega razvoja naravoslovja in kasneje družboslovja je geografija prisiljena poiskati svoje novo mesto v nastajajočem sistemu znanosti. Namen geografije ne more biti več zbiranje gradiva in podatkov o zemljinem površju (deskripcija) ter njihovo kartografsko upodabljanje, ampak povezovanje gradiva med seboj in njegova znanstvena razlaga – Raziskovanje vzročno- posledičnih odnosov med posameznimi elementi naravnega okolja in človekom.

Alexander von Humboldt (1769 -1859) • Zadnji vsestranski naravoslovec, terenski raziskovalec (raziskovanja v Evropi, Aziji, srednji in Južni Ameriki). • Rezultati njegovih raziskav temeljijo na neposrednih opazovanjih in meritvah. • Materialistični svetovni nazor: “Svet je materialistična celovitost, ki ga družijo notranje sile. Realni in materialni objekt je treba proučevati glede na čas (razvojno), prostor in součinkovanje njegovih posameznih elementov.” Humboldtov prispevek k razvoju geografije: - Geografija išče zakonitosti in raziskuje vzročne odnose med posameznimi naravnimi elementi in pojavi, na podoben način proučuje tudi odnose med naravo in človekom. - Geografija je enotna veda, ki se deli na občo in regionalno, objekt geografskega raziskovanja je celovito zemljino površje. - Raziskave na področju klimatologije (izoterme, kontinentalnost / maritimnost podnebij, permafrost), biogeografije (vegetacijske cone v povezavi s klimo, GŠ in n.v.), hipsometrije (višine kontinentov). - Uporablja primerjalno metodo.

Carl Ritter (1779 -1859) • Kabinetni geograf, zgodovinar in teolog. • Idealistični svetovni nazor (Herder, Kant): “Zemlja je po božji previdnosti ustvarjeno bivališče za ljudi. Geografija je veda o razporeditvi materije v prostoru in je osnova zgodovine. Proučuje naj prostor – areno zgodovinskega dogajanja. Družbo in prostor treba obravnavati skupaj in ne ločeno. Fizično okolje vpliva na človeško družbo.” • Ustanovitelj prve katedre za geografijo na nemških univerzah. Ritterjev prispevek k razvoju geografije: - Geografija je empirijska znanost in ne znanost, ki temelji na dedukciji in teoriji. - Geografsko delo mora temeljiti na opazovanju in ugotavljanju zakonitosti.

- Uvede pojem “Erdkunde” (Znanost o Zemlji): Cilj je raziskovanje najpomembnejših fizičnogeografskih elementov, njihove medsebojne soodvisnosti in pomena za materialni in duhovni razvoj prebivalstva. - Glavna naloga geografije je proučevanje posameznih prostorskih enot (regij), ki jih izločamo na osnovi fizičnih značilnosti - kompleksna analiza, pri čemer sinteza sledi analizi posameznih elementov. - “Die Erdkunde …” (Veda o Zemlji v odnosu na naravo in zgodovino človeštva; ali: Splošna komparativna geografija kot osnova za študij in pouk v fizičnih in zgodovinskih znanostih) – 19 knjig (velik vpliv na nadaljnji razvoj geografije). - Ritterjevi pristopi: • Horološki: Geografska raziskovanja težijo k ugotavljanju in pojasnjevanju razlik med posameznimi enotami na zemljinem površju glede na naravne razmere in glede na človeka ter njegovo delovanje (celovita kompleksna analiza). • Ekološki: Težišče je na raziskovanju človeka in njegove soodvisnosti z naravo.

Pomen Humboldta in Ritterja • Prelomnica v teoretičnem pristopu in metodologiji raziskovanja: - Zavračata deskripcijo in poudarjata pomen neposrednih opazovanj, meritev, sintez in primerjav. - Poudarjata pomen pojasnitve vzročnih zvez med pojavi na zemljinem površju in diferenciacije površja na homogene enote ter njihovo kompleksno raziskovanje. • Humboldt je utemeljitelj moderne fizične geografije. • Ritter je utemeljitelj moderne družbene in regionalne geografije. • Na idejnih osnovah Humboldta in Ritterja temelji samostojni razvoj geografije (katedre, oddelki na univerzah, geografska društva, raziskovalni inštituti, znanstvene revije in ostale publikacije, mednarodni znanstveni sestanki).

3.2.2. Smeri razvoja in nosilci moderne geografije Diferenciacija v geografiji - C. Darwin (Nastanek vrst, 1859): Razvoj geografije pod vplivom evolucionizma – zagovarja izrazit empirizem, ki pripelje do prevlade naravoslovnih ved, okrepitve fizične geografije in osamosvajanja posameznih fizično geografskih disciplin (geologija, geofizika, geodezija - predmet geografskega raziskovanja postanejo površinski deli Zemlje). - Geografija se sooča s problemom razmejevanja proti geologiji in biologiji in razhajanjem med družbeno in fizično geografijo. Geografski materializem - Težišče na raziskavah naravnega okolja, ki je nespremenljivo in odločujoče za razvoj družbe – družbeno geografski elementi so vse manj predmet raziskav (Človek nima na okolje, ki ga obdaja, nobenega vpliva). • F. von Richthofen (1833 -1905, Nemčija): zastopa enotno geografijo, poznavalec Azije, geolog / geomorfolog, raziskovalec puhlice, • V.M. Davis (1850-1934, ZDA): geomorfolog – erozijski cikel, • V.V. Dokučajev (1846-1903, Rusija): utemeljitelj pedogeografije,

Geografski determinizem - Teorija o prevladujočem vplivu narave na družbeno geografske pojave in procese (potenciran geografski materializem, vulgarni geografski materializem). - Družbeni procesi potekajo pod vplivom naravnega okolja, zakonitosti znotraj družbe niso pomembne za razvoj. • Friedrich Ratzel (1844 -1904, Nemčija)) - Ritterjeve ideje o vplivu narave na življenje ljudi razvije do geografskega fatalizma (absolutna nadvlada narave nad družbo) in reakcionarne geopolitike. - Razlike v razvoju držav in narodov pojasnjuje z biološko nadarjenostjo posameznih ras in vplivom naravnih elementov (osnove rasizma). - Za Ritterjem je utemeljitelj antropogeografije (geografije prebivalstva), ki jo razume kot del biogeografije (“Antropogeographie I., II”). - “Politische Geographie”: Politično geografijo izpelje iz antropogeografije, utemelji geopolitiko (Država je sestavljena iz prebivalstva in teritorija. “Ein Stück Boden und Menscheit”) – vir teorij o življenjskem prostoru, rasizmu ipd.

• Ellsworth Huntigton (1876 -1947, ZDA) - Vpliv klime na življenje ljudi, hipoteze o različni razvojni stopnji civilizacij zaradi klimatskih razmer (“Civilization and Climate”). Geografski posibilizem (humanizem) - Reakcija na vulgarni geografski determinizem: v središču geografskih raziskav je človek in njegova ustvarjalnost. - Človek je geografski dejavnik tako kot narava, ki ga obkroža – človeka osvobodijo iz oklepa narave (posibilisti obdržijo določene elemente determinizma). • P. Vidal de la Blache (1845 -1918, Francija) - Težišče geografskega raziskovanja je človek in njegov odnos do okolja (aktivno prilagajanje ljudi na razmere v okolju). - V ospredje postavi regionalno geografijo. Regija določa način življenja ljudi kot oblika prilagoditve razmeram v okolju. - Pobudnik enega največjih regionalno geografskih projektov v svetu “Geographie Universelle”.

Geografski indeterminizem - Indeterminizem negira vzročno povezanost naravnih in družbenih pojavov (Teorija o absolutni volji človeka, s pomočjo katere preureja materialni svet). Sokrat: “Poznavanje narave je nepotrebno in brezbožno početje.”). - Naravo pojmujejo kot nabor nepovezanih pojavov in dejstev, ki se ne spreminjajo in razvijajo. - Najbolj se je razvil med ekonomisti in ekonomskimi geografi v bivši Sovjetski zvezi – geografski dualizem (delitev geografije na ekonomsko in fizično geografijo).

Horologizem in regionalna geografija - Geografija je veda o zemljinem površju s poudarkom na raziskovanju prostorskih enot (regij, pokrajin). • Alfred Hettner (1859 – 1941, Nemčija) - Prevzame Kantovo delitev ved na sistematske, kronološke in horološke (predmet raziskovanja je prostorska razporeditev pojavov). - Geografijo pojmuje kot izrazito horološko vedo, ki raziskuje prostorsko povezanost pojavov na zemljinem površju, pri čemer ne raziskuje zakonitosti njihovega razvoja (loči razvojno in prostorsko komponento). Ponovno vrne geografiji bolj deskriptivni značaj. - Prednost daje regionalni geografiji (Länderkunde) – homogenim enotam (kontinenti, države, regije, …). - Pokrajino (Landschaft) pojmuje kot mehanično kopičenje naravnih in družbenih dejavnikov. - Njegova teoretična izhodišča imajo velik vpliv na razvoj regionalne geografije (tudi pri nas): kvantifikacija geografije v ZDA (modeliranje prostorske razmestitve in povezanosti pojavov).

• Oxfordska geografska šola - Poudarek na regionalni geografiji. - Regijo razume kot objektivno realnost, ki se razvija pod vplivom različnih naravnih in družbenih dejavnikov (večjo težo dajejo antropogenim dejavnikom). - Velik poudarek dajejo kvantitativnim metodam. Herbertsonove velike naravne regije sveta

3.3. GEOGRAFIJA PO 2. SVETOVNI VOJNI IN “NOVA GEOGRAFIJA” 3.3.1. “Nova geografija” • Nov koncept geografije, ki se pojavi kot posledica kritike moderne geografije s težiščem na regionalni geografiji in novih pristopov kot posledica razvoja znanosti in tehnike. • V ospredju zanimanja “nove geografije” je funkcijska organizacija prostora, aktualni procesi ter racionalna raba in zaščita naravnih virov in življenjskega okolja. Kritika “ekscepcionizma” - Kritika Kant-Hettnerjevega koncepta geografije (opisovanje in izločanje regij kot edinstvenih in neponovljivih enot zemljinega površja). - Ali je nujno, da geografija raziskuje regije? Ali bi morala biti njena naloga odkrivanje zakonitosti ? - Razprave o tem okrepijo položaj obče geografije.

Pozitivizem in kvantitativna revolucija - Interes geografov se iz opisovanja regij kot individualiziranih enot (ideografski vidik) preusmeri na prostor, njegovo strukturo, organizacijo in procese. - To zahteva nomotetični pristop (ugotavljanje zakonitosti) in uporabo kvantitativnih metod, ki se tedaj v znanosti množično uveljavljajo. - Filozofska osnova kvantitativne revolucije je v pozitivizmu (A.Comt): Usmeritev k empirizmu in iskanju zakonitosti, ki se jih da verificirati; dosledna uporaba znanstvenih metod. Objekt in definicija “nove geografije” - Objekt raziskovanja je zemljino površje. - Definicija: Geografija se ukvarja s proučevanjem prostorskih sistemov, t.j. prostorskih struktur, interakcij in procesov.

3.3.2. Behaviorizem v geografiji • Kot pristop pri obravnavi odnosov med človekom in njegovim okoljem se začne pojavljati v 60. letih 20. stoletja. • Izhaja iz psihologije: Raziskovanje obnašanja (reagiranja) ljudi na vplive iz fizičnega in družbenega okolja. • Cilj behavioristične geografije je razlaga reakcij posameznikov in skupin v prostoru glede na njihovo dojemanja okolja. • Subjektivna (perceptivna) slika okolja nastane v zavesti ljudi s pomočjo čutnega zaznavanja in razuma. • Glavne teme behavioristične geografije: - Človek in zaznavanje prostora (mentalni zemljevidi) - Ekološka dimenzija odnosov človek – okolje (naravne nesreče) - Percepcija pokrajine kot pejsaža (vizualni elementi pokrajine) - Individualne, socialne in kulturne primerjalne raziskave (soodvisnost odnosov človek – okolje z vidika individualnih značilnosti človeka – starost, socialna skupina, izobrazba): turizem, gravitacija, regionalni simboli.

3.3.3. Ekološki pristopi v geografiji • Klasični ekološki pristopi: - Vzročni odnosi med človekom in fizičnim okoljem (vpliv na razmestitev prebivalstva, način življenja, …) – determinizem. - Kulturna ekologija: Razumevanje kulturne pokrajine kot posledica prilagoditve načina življenja naravnim danostim. - Socialna ekologija: Odnosi med socialnimi skupinami in mestnim okoljem (socialna zgradba mest). - Pokrajinska ekologija (Geoekologija): Funkcijska analiza pokrajinotvornih elementov z vidika živega sveta in človeka. • Obnovitev ekološki pristopov v 70. letih 20. stoletja - Restavracija je izšla iz praktičnih potreb povezanih z neracionalno rabo naravnih virov, degradacijo naravnega okolja, onesnaževanjem, zaščito okolja, ipd. - Interes je usmerjen na delovanje človeka v ekosistemu (sistemski pristop). • Združitev prostorskega in ekološkega koncepta geografije (Geografija raziskuje prostor in odnose med človekom in njegovim okoljem).

3.3.4. Humanistični pristopi v geografiji Pojavljajo se kot reakcija na prostorski koncept geografije, pretirano kvantifikacijo in družbeno ekonomski razvoj (postindustrijska družba). Humanizem: Poudarja človeške vrednote, kvaliteto, subjektivnost in duhovno plat življenja. Z razliko od znanstvenega (pozitivističnega) pristopa ima humanistični težišče na človeku in njegovi zavesti (Pokrajino lahko spoznamo na temelju subjektivnih izkušenj). Pristopi: • Idealizem: Stvarnost je mentalni konstrukt – Svet spoznavamo indirektno s pomočjo idej in našega razuma (Iskanje povezav med idejami in akcijami v socialni geografiji). • Fenomenologija: Ugotavlja in analizira pojave (fenomene), ki nastajajo v človekovi zavesti. Cilj je rekonstrukcija sveta posameznika in fenomenov v tem svetu (edina realnost so pojavi naše zavesti). • Eksistencializem: Ljudje smo sposobni si ustvariti svoj svet. (Ugotavljanje načinov urejanja odnosov v življenjskem okolju).

3.3.5. Strukturalizem v geografiji • Posamezne pojave razume kot posledico splošnih, širših mehanizmov in struktur. Razlago nekega pojava iščemo v širših strukturah in ne v empirijski analizi posameznega pojava. • V geografijo je prišel preko psihologije in antropologije(vprašanja neenakomernega regionalnega razvoja, razvojna jedra sveta, socialna zgradba mest,…) Marksizem in strukturalizem: Pojave raziskujemo procesno in v povezavi z ostalimi pojavi, pri čemer prihajajo do izraza njihova medsebojna nasprotja → nastajanje nove kvalitete. Realizem: Fizično realnost raziskuje neodvisno od človekove percepcije sveta in poznavanja stvari v njem. Empirijski svet je rezultat delovanja procesov, ki jih ne moremo zaznati.

3.3.6. Novejši razvoj fizične geografije • 19.st.: Fizična geografija je obremenjena z naravnim determinizmom. • 20.st.: Prevlada funkcionalizma – namesto vzročno-posledičnih razlag se uveljavljajo funkcijske razlage. • 2/2 20.st.: Pojav enotne, integrirane fizične geografije, kvantifikacija (uporaba matematičnih in statističnih metod). Glavne teme v fizični geografiji: - Genetske in razvojne razlage (morfogeneza, klimatska geomorfologija, spreminjanje klime, …) - Raziskovanje aktualnih procesov (erozija prsti, ogozdovanje, dezertifikacija, …) - Človek in naravno okolje (preobrazba naravne v kulturno pokrajino, naravne nesreče, antropogene spremembe prsti, vpliv človeka na klimo, mestna klima, antropogeni relief, …) - Sistemski pristopi (najprej v biogeografiji, nato pedogeografiji, klimatogeografiji, geomorfologiji)

3.4 GEOGRAFIJA NA SLOVENSKEM 3.4.1. Do 19. stoletja • Prvi kartografski prikazi slovenskega ozemlja - Tabula Peutingeriana (srednjeveški preris cestnega zemljevida Rimskega imperija) - Pietro Coppa, 1524: De summa totius orbis (v zbirki kart je karta Istre in zaledja) - Sebastian Münster, 1552: Descriptio totius Illyridis (karta Ilirije kot dodatek k dopolnjeni izdaji Ptolemajevih antičnih kart) - Bologninus Zalterius, 1569: Vojvodina Kranjska s Slovensko marko - A. Ortelius, 1570, 1573: V atlase sveta vključuje karte dežel med Tržaškim zalivom in Dravo različnih avtorjev (Hirscvogel, Lazius) - G.K. Mercator, 1589: Atlas (karta Furlanije, Krasa, Kranjske, Istre in Slovenske marke)

S.Munster: Descriptio totius Illyridis (1552) Lazius: Goritiae, Karstii, Chaczeolae,, Carnioliae, Histriae, et Windorum marchae descript (1573) Zalterius: Ducatus Carnioliae cum… (1569)

- G.M. Vischer, 1681: Karta s topografijo Štajerske - J.V. Valvasor, 1689: pregledni karti Slovenije in Hrvaške v Slavi vojvodine Kranjske, prikaz posameznih delov Kranjske na 5. kartah - J.B. Homann, 1716-1724: Karta vojvodine Kranjske s Slovensko marko in Istro po Valvasorjevih podatkih - Janez Dizma Florjančič, 1744: Horografska karta vojvodine Kranjske (izvirna in najpopolnejša karta slovenskega ozemlja na 12 listih) - Jožefinski zemljevidi, 1763-1787: današnja Slovenija je prikazana na 110 zemljevidih v merilu 1:28.000, izdelani v dveh primerkih, stroga državna skrivnost, danes izhajajo v zbirki: Slovenija na vojaških zemljevidih,

Valvasor: Kranjska, Kras in Slovenska marka (1689) Homann: Tabula Ducatus Carnioliae, … (1716-1724) Florjančič: Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica (1744) Izsek iz jožefinske vojaške karte (1763-1787)

• Raziskovanja na področju geografije in dela o slovenskem ozemlju in pokrajinah - Pietro Coppa, 1470 – 1556 ?: Beneško-izolanski kartograf in horograf Dela: De toto orbe – opis celotnega tedaj znanega sveta v 4.zvezkih, De summa totius orbis – pregledni opis sveta s 15 unikatnimi kartami Portolano – opis obmorskih krajev in otokov v Sredozemlju (priročnik za pomorščake) Del sito de Istria – opis Istre na osnovi potovanj, meritev in raziskav, Piranski kodeks (eden od treh ohranjenih izvodov Coppovih del, edini z unikatno prilogo 15. zemljevidov) - Žiga Herberstein, 1486 -1566: Diplomat, napisal Rerum Moscoviticarum commentarii (Moskovski zapiski - eno prvih del o Rusiji in razmerah v njej v Evropi, izdela kartografsko podlago za knjigo – prvi slovenski kartograf), v svoji biografiji opiše potovanja po Danski, Švici, Španiji, Češki, Poljski.

P.Coppo: Karta sveta (1524) P.Coppo: Karta Istre (1525)

- G.F. Tommasini, 1595 -1654: Zgodovinski komentarji o Istri – zgodovinski, geografski, gospodarski, etnografski in upravni opis Istre, - J.V. Valvasor,1641 – 1693: Slava vojvodine Kranjske (1689) – domoznanski opis Kranjske, za opis delovanja Cerkniškega jezera pridobi članstvo v angleški Kraljevi družbi, “Na Kranjskem prihajajo, če že ne vse nevihte, pa vsaj večji del in najškodljivejše z visokih gora, zlasti s snežnikov. Ondi nastanejo mnogokrat iz številnih jam in preduhov. Najprej se dvigne iz njih nekakšen dim, se nenadoma zgosti v črni oblak in ta kmalu iztrese točo, blisk in grom.” - B. Hacquet, 1739 -1815: Oryctographia carniolica – geološke, mineraloške, botanične in etnološke značilnosti Kranjske z zemljevidom Kranjske, kjer uporablja večinoma slovenska imena,

3.4.2. Do ustanovitve geografskega oddelka na Univerzi v Ljubljani (1919/1920) • Slovenci in geografska odkritja - Friderik Baraga, 1797-1868: Misijonar in raziskovalec območja okoli Velikih jezer v S Ameriki, etnološka študija o Indijancih. - Ignacij Knoblehar, 1819-1858: Misijonar (psevdonim Abuna Soliman) in raziskovalec dežel ob Belem Nilu (6 potovanj), skupaj z Martinom Dovjakom (1821-1854) organizira prva meteorološka in hidrološka opazovanja ob Nilu, o potovanjih predava pri K.Ritterju v berlinski Geografski družbi, častni član dunajske Geografske družbe. - Janez Klančnik, (?): 1861/62 pride kot prvi Evropejec do reke Uele (pritok Ubangija) v današnjem Kongu. - Anton Edvard Čižman (1821-1874): potuje po Kanadi in ZDA (nekaj časa deluje na Univerzi v Montgomeryju), profesor za geografijo na Navtični in trgovski akademiji v Trstu (v počitnicah prepotuje velike dele vseh kontinentov razen Avstralije).

• Razvoj geografije - Henrik Freyer (1802-1866): kustos ljubljanskega muzeja, raziskuje rastlinstvo, živalstvo in kraške jame, zbira topografske podatke za Zemljevid vojvodine Kranjske (na 16 listih izide med 1844 in1846). - Dragotin Dežman (1821-1889): kustos ljubljanskega muzeja, položi temelje slovenskemu naravoslovnemu domoznanstvu, študija o podnebju Kranjske, raziskuje sledove poledenitve in Cerkniško jezero s pojezerjem. - Vincencij Fereri Klun (1823-1875): izda poročilo o Knobleharjevih potovanjih ob Belem Nilu, profesor geografije in statistike na Trgovski akademiji na Dunaju, odličen šolski geograf (učbenik in atlas Obča in trgovska geografija). - Blaž Kocen (1821-1871): šolski geograf in kartograf (šolski atlasi za ljudske in meščanske šole; stenski zemljevidi; učbenika Osnove geografije in Zemljepis za narodne šole). - Janez Jesenko (1838-1908): izdajatelj prvih geografskih učbenikov v slovenščini (Občni zemljepis, Prirodoznanski zemljepis).

- Mihael Peternel (1808-1884): Leta 1853 izda za tiste čase moderen in temeljit “Deželopis Kranjske”. - Peter Kozler (1824-1879): Eden pomembnejših mož slovenskega narodnega preroda, soustanovitelj “Slovenskega zbora Slovenije”, društva s ciljem “da se vse pokrajine, koder stanujejo Slovenci, združe v jedno upravno celoto - zedinjeno Slovenijo”. - Raziskuje meje poselitve s Slovenci v Istri, na Goriškem, Koroškem in Ogrskem. - Izda “Kratek slovenski zemljopis” (opis slovenskega etničnega ozemlja). - Pripravi “Zemljovid slovenske dežele in pokrajin” (prikaz slovenskega etničnega ozemlja s slovenskim poimenovanjem krajev; 1853 zaplenjen, izdaje 1861, 1864, 1871). - “Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v Zemljovidu Slovenske dežele”. - Član Ruskega geografskega društva (1866)

Peter Kozler (1824-1879)

- Fran Orožen (1853-1912): pisec učbenikov in Metodike zemljepisnega pouka, v slovenščino prevede več avstrijskih stenskih zemljevidov, izda prvi globus s slovenskim besedilom. - Slovenska matica (SM),1864 do danes - vseslovensko založniško, znanstveno in kulturno društvo (do konca 1. svet. vojne je nadomeščala Univerzo in SAZU) - Načrt opisa celotnega slovenskega teritorija iz političnih razlogov umakne, namesto tega - Slovenska zemlja, opis slovenskih upravnih pokrajin v “prirodoznanstvenem, kulturnem in zgodovinskem obziru” (F. Orožen: Vojvodina Kranjska; M.Potočnik: Vojvodina Koroška; S. Rutar: Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra, Beneška Slovenija; F. Kovačič: Štajerska s Prekmurjem) - M.Cigale: zbira slovenska krajevna imena za “slovenski atlant” - Zemljevid slovenskega ozemlja (1921): največja zbirka slovenske toponomastike, ponesrečena kartografija

- Aleksander Supan (1847-1920): Evropsko pomemben nemško – slovenski geograf - Privrženec geografskega materializma, zavzema se za geografijo kot čisto naravoslovno znanost (geografija je vezni člen med naravoslovjem in zgodovino) - Metodik geografskega pouka (učitelj na Lj. realki) – zagovarja terenske metode pouka in metodo dialoga, pisec učbenikov za srednje šole - Univerzitetna kariera (Černovice, Wroclaw): razprave o odnosu med klimo in poljedelstvom, o nastanku dolin v Tirolskih Alpah, o toplotnih pasovih na Zemlji, izda “Grundzuge der physischen geography” (5.izdaj) - Napiše regionalno geografijo Avstro Ogrske (1887) – prva strogo znanstvena geografija AO - Urednik geografske revije “Petermanns Mitteilungen (založba Perthes, Gotha) - Prve specialne geografske študije na Slovenskem: F. Seidl (podnebje Kranjske, seizmološke raziskave, monografija Kamniške ali Savinjske Alpe, rastlinstvo naših Alp); E. Kramer (Ljubljansko barje), J. Kožuh (matematična geografija), H. Tuma (morfološka terminologija), J. Cerk (hidrološke razmere na Krasu), D. Lončar (gostota prebivalstva na Kranjskem), V. Šarabon (demografske razmere)

3.4.3. Po ustanovitvi Univerze v Ljubljani Prelom z dotedanjo amatersko (domoznansko) geografijo, začetek kontinuiranega znanstvenega raziskovalnega in pedagoškega dela 3.4.3.1. Študij geografije • Oddelek za geografijo FF Univerze v Ljubljani - 1921: začetek predavanj na Geografskem inštitutu (Arthur Gavazzi - organizira knjižnico ter laboratorij za limnološka in oceanografska raziskovanja, razvija hidrografijo in klimatologijo). - V.Bohinec, F.Baš, I.Rubič, R.Savnik – prvi študenti in diplomanti, ki organizirajo geografijo na znanstveni osnovi (1922 ustanovijo Geografsko društvo Slovenije kot študentsko organizacijo). - 1926-1975: razvoj geografije pod vodstvom A. Melika in S.Ilešiča – proučevanje posameznih pokrajinskih elementov (v ospredju je geomorfologija), regionalna geografija Slovenije. - Od 60.let 20.st. naprej: kadrovska okrepitev omogoči preoblikovanje študijskega programa (pedagoška, nepedagoška usmeritev, samostojna smer, usmeritve – približevanje potrebam prakse).

Anton Melik (1890-1966) - Dolgoletni predstojnik Oddelka za geografijo (1927-1960) - Ustanovitelj Zemljepisnega muzeja (1946) - Ustanovitelj Geografskega inštituta SAZU (1948; danes GIAM ZRC SAZU - Rektor Ljubljanske Univerze (1946/47, 1949/50), - Raziskovanje na vseh področjih geografije - Temeljna dela: Planine v Julijskih Alpah, Slovenija (splošni del), opis slovenskih pokrajin (4.zvezki) Svetozar Ilešič (1907-1985) - Predstojnik Oddelka za geografijo (1960-1963), - Prorektor Univerze (1950-1952) - Raziskovalno delo: slovenske socialno geografske razmere, historični razvoj slovenske agrarne pokrajine, metodologija in teorija sodobne geografije, regionalizacija Slovenije, - Pisec učbenikov in skript - Temeljna dela: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem; Pogledi na geografijo; Afrika, J Azija, Avstralija z Oceanijo in J polarnim svetom,

Anton Melik (1890-1966) Svetozar Ilešič (1907-1985)

Ostali nosilci pedagoškega in znanstvenega dela na Oddelku za geografijo FF UL v 2/2 20.st. I. Gams (g. krasa, geomorfologija, klima, pokrajinska ekologija, g. Slovenije) M. Jeršič (g. prometa in turizma, socialna g., g. Angloamerike in Avstralije) V. Klemenčič (socialna in politična g., g. podeželja, g. Slovenije) J. Kunaver (geomorfologija, g. krasa, didaktika g.) V. Leban (kartografija, regionalna g.) F. Lovrenčak (pedo in biogeografija, matematična g., g. Afrike in Azije) J. Medved (didaktika g., agrarna g., g. Afrike) M. Pak (urbana g., g. Evrope, socialna g.) D. Radinja (hidrogeografija, VGO, g. Slovenije, matematična in fizična g.) I. Vrišer (agrarna in industrijska g., regionalno planiranje, teorija g., družbena g.) M. Žagar (g. turizma in prometa, metodika g., regionalna geografija razvitega sveta

- Katedre (temeljne organizacijske enote znotraj katerih poteka pedagoško in raziskovalno delo) : za fizično geografijo, za družbeno geografijo, za regionalno geografijo, za didaktiko geografije, za varstvo geografskega okolja, za geografijo turizma, za regionalno planiranje, za politično geografijo - Smeri: Dvopredmetna pedagoška Enopredmetna nepedagoška - Usmeritve enopredmetne nepedagoške smeri: Geografija krasa Varstvo geografskega okolja Politična geografija Prostorsko planiranje Geografija turizma - Znanstvena periodika: Dela (1985) - Podiplomski študij: Smeri individualnih študijskih programov: Fizična g., G. krasa, Didaktika geografije, Socialna in politična g., Regionalna g., Pokrajinska ekologija in VGO, Geografske osnove regionalnega planiranja, G. turizma

- Knjižnica: Osrednja geografska knjižnica v Sloveniji, domača in tuja dela s področja geografije in sorodnih ved, ima nad 40.000 enot - Kartografska zbirka: Nad 35.000 zemljevidov vseh vrst (stenske karte, TTN, TK, posebne karte vseh vrst, avtokarte, planinske karte, izletniške karte, aero posnetki, atlasi, - Fizičnogeografski laboratorij: laboratorijske analize prsti in voda, - Geografski informacijski in kartografski laboratorij (GIKL): oprema za delo z GISi, za računalniško kartografijo, grafično oblikovanje in statistične analize,

• Oddelek za geografijo PF Univerze v Mariboru - 1961: ustanovitev Pedagoške akademije – dvoletni dvopredmetni študij geografije in zgodovine (predmetni učitelj geografije in zgodovine) - 1985: preobrazba PA v PF – 4.letni univerzitetni pedagoški študij geografije in izbranega predmeta - Podiplomski študij: “Geografija za področje izobraževanja” • Geografija kontaktnih prostorov na FHŠ UP - 2001/02: vpis prve generacije študentov - Nepedagoški program s poudarkom na študiju naravnih in družbenih kontaktnih prostorov, z vpogledom v posebnosti Sredozemlja - Moduli: Sredozemlje, Kras - Podiplomski študij: Geografija kontaktnih prostorov

3.4.3.2. Geografski inštituti • Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (GIAM ZRC SAZU) - Ustanovljen 1948, 2003 pridružijo Inštitut za geografijo (IG) - Do 1992 fizično geografsko usmerjen, po 1992 raziskovanje Slovenije in njenih pokrajin, priprava temeljnih del o Sloveniji (Krajevni leksikon Slovenije, Slovenija – pokrajine in ljudje, Geografski atlas Slovenije) - Organizacijske enote (oddelki): za fizično g., za socialno g., za regionalno g., za naravne nesreče, za GIS, za tematsko kartografijo, Zemljepisni muzej, knjižnica, - Publikacije: Knjižna zbirka “Geografija Slovenije” (1998) Revija “Geografski zbornik” (1952-2002), po združitvi z Geographico Slovenico (2003) Acta geographica Slovenica / Geografski zbornik Zbornik “Geografski informacijski sistemi v Sloveniji” - Zemljepisni muzej: ustanovljen 1946, 1961-2003 pri IG

• Inštitut za geografijo (IG) - Ustanovljen 1961, ukinjen 2003 - Usmerjen v socialno geografske, politično geografske in ekološke raziskave - Revija: Geographica Slovenica (34 številk med 1971 in 2003) - Zemljepisni muzej: zbirka starejših atlasov, kart in globusov, zbirka starejših in novejših tematskih kart • Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK ZRC SAZU) - Ustanovljen 1947, pomembno mednarodno krasoslovno središče - Temeljne in aplikativne raziskave s področja geografije krasa in krasoslovja - Raziskovalci: geografi, geologi, biologi, kemiki, fiziki, - Revija “Krasoslovni zbornik / Acta carsologica” - Sedež “Šole za krasoslovje” (Politehnika NG), Kataster jam (z JZS) . Ostale (raziskovalne) inštitucije z geografi: ZRS RS Koper, Urbanistični inštitut, Geološki zavod, ARSO, Statistični zavod, …

3.4.3.3. Zveza geografskih društev Slovenije (ZGDS) - Krovna stanovska organizacija slovenskih geografov (1922 kot GD) - Sestavljajo jo samostojna geografska in sorodna društva: Ljubljansko GD, Celjsko GD, GD Gorenjske, GD Maribor, GD Nova gorica, GD Primorje, Ptujsko GD, Društvo mladih geografov, Društvo učiteljev geografije, - Aktivnosti: strokovna predavanja in ekskurzije, priprava didaktičnih gradiv, organizacija “Zborovanj slovenskih geografov”, - Publikacije: Geografski vestnik (od 1925, v zadnjih letih 2x letno, osrednja geografska znanstvena revija) Geografski obzornik (4xletno, časopis za šolsko geografijo oz. poljudnoznanstven in strokoven časopis za popularizacijo geografije) Zborniki zborovanj slovenskih geografov

3.4.3.4. Oris razvoja kartografije - 1927 dobi univerzitetni geografski inštitut prvega šolanega kartografa Wolfa Luckmanna (tematske karte, teorija kartografije) - Kartografi pred 2. svet.vojno: V. Finžgar, S. Dimnik (Ročni zemljevid Dravske banovine, Ročni zemljevid slovenskega ozemlja, Ročni zemljevid mariborskega okolja, Zemljevid ljubljanskega okrožja), H. Tuma in R. Badjura (Zemljevid letovišč, zdravilišč in drugih znamenitosti Zasavja), A.Knafelc (Planinska karta Karavank in Julijskih Alp) - Partizanska kartografija: Geodetska sekcija pri GŠ NOV in POS (oskrba s TK in izdelava TK za potrebe partizanske vojske) - Prva kartografska dela po 1945: I. Selan (samouk, v sodelovanju z Bohincem in Planino pripravi nekaj šolskih atlasov in zemljevidov Slovenije), M. Žerovnik - Geodetski zavod Slovenije (1947), Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG (1953), Geodetska uprava RS – splošne karte - Tematska kartografija: Oddelek za geografijo FF, GIAM ZRC SAZU - Prvi splošni geografski atlasi: Veliki atlas sveta (1972), Timesov atlas sveta (1990), Veliki družinski atlas (1992); Atlas Slovenije (1987)

Uvod V Geografijo - Skripta

0 comments

Notes on slide 1

1 Favorite