Renesansa 1. Letnik Za Dijake

11,985 views
11,197 views

Published on

Published in: Travel, Entertainment & Humor
0 Comments
1 Like
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

No Downloads
Views
Total views
11,985
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
116
Actions
Shares
0
Downloads
141
Comments
0
Likes
1
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Renesansa 1. Letnik Za Dijake

  1. 1. renesansa v Italiji in Evropi Prof. Nina Ostan Gimnazija Poljane, 2008/09
  2. 2. <ul><li>Opozorilo za dijake : </li></ul><ul><li>Slik je mnogo in ni ti treba vseh poznati! Mnoge od slik, ki so na power pointu, le dodatno ilustrirajo to, o čemer se pogovarjamo in kar govorimo v šoli. </li></ul><ul><li>Pri učenju naj te vodijo tvoji zapiski. Poudarek daj stvarem, o katerih smo tudi v šoli več govorili. </li></ul>
  3. 3. O renesansi že mnogo vemo: <ul><li>Renaissance(fr.) prerod – antike, (humanizem) </li></ul><ul><li>Pogoj za nastanek renes.- bogate patricijske meščanske družine (meceni, naročniki umetnin…) </li></ul><ul><li>Domovina je Italija (rojstno mesto Firenze), a govorimo tudi o renesansi na severu </li></ul><ul><li>Delitev:  ZGODNJA - konec 14. in 15. stol. </li></ul><ul><ul><ul><ul><ul><li> VISOKA - 1490- 1520 (smrt Rafaela) </li></ul></ul></ul></ul></ul><ul><ul><ul><ul><ul><li> POZNA - 1520 – 1600, manierizem, beneška renesansa </li></ul></ul></ul></ul></ul><ul><li>Umetnik izgubi status rokodelca, postane intelektualec (“iskra božjega”) </li></ul><ul><li>V središče sveta stopi človek, kot vezni člen med nebom in zemljo </li></ul>
  4. 4. Firence ok. l. 1470
  5. 5. Leonardo: Študija človeških proporcev po Vitruviju, 1490
  6. 6. Renesansa v Italiji <ul><li>Arhitektura </li></ul><ul><ul><ul><li>značilni so antični elementi (obnova antike in antičnih arhitetkurnih členov) </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Nova estetska načela - simetričnost, skladnost, uravnoteženost (antična harmoničnost, pravilna razmerja, uporaba zlatega reza) </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>nova naloga arhitektov  mestna patricijska palača (3 nadstr., dvorišče, značilna rustika) </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Največji renesančni arh. projekt: Sv. Peter v Rimu Arhitekti: F. Brunelleschi, Bramante </li></ul></ul></ul>
  7. 7. Filippo Brunelleschi: Kupola stolnice Santa Maria del Fiore, 1420-1428, Firence
  8. 8. KUPOLA FIRENŠKE STOLNICE SANTA MARIE DEL FIORE, 1420 -1436
  9. 9. Filippo Brunelleschi: Kupola stolnice Santa Maria del Fiore, 1420-1428, Firence (maketa; lanterna)
  10. 10. <ul><li>Kupolo sestavljata dve lupini, ena prek druge, postavljeni sta na osmerokotni bobnici nad križiščem; BOBNICA - zid v obliki valja, ki nosi kupolo </li></ul>KUPOLA KATEDRALE SANTA MARIA DEL FIORE , Firence, 1417-1419 www.archivivi.it/foto1.htm www.a2zlanguages.com/Italy/Florence/flo_duomo.htm
  11. 11. Filippo Brunelleschi: Kapela Pazzi, zač. ok. 1430, Firence
  12. 12. Filippo Brunelleschi: Kapela Pazzi, zač. ok. 1430, Firence
  13. 13. Leon Battista Alberti: Sant’ Andrea, zač. 1470 Mantova (shema fasade; tloris)
  14. 14. Leon Battista Alberti: Sant’ Andrea, zač. 1470 Mantova
  15. 15. Michelozzo di Bartolommeo: Palača Medici-Riccardi, zač. 1444, Firence
  16. 16. PALAZZO MEDICI-RICCARDI, FIRENCE, NOTRANJE DVORIŠČE, 1444-1464
  17. 17. Leon Battista Alberti: Palača Rucellai, zač. ok. 1450, Firence
  18. 18. 1. NAČRT ZA C. SV. PETRA, V RIMU  DONATO BRAMANTE, 1506 NAČRTI ZA CERKEV SV. PETRA, RIM
  19. 19. Michelangelo: C. sv. Petra, 1546-1564, Rim
  20. 20. Michelangelo: C. sv. Petra, 1546-1564, Rim
  21. 21. Slikarstvo in kiparstvo renesanse v Italiji <ul><li>1. zgodnja renesansa </li></ul><ul><ul><li>Uveljavijo se novi neposredno spoznavni motivi: portret (kot izraz na novo porejene individualnosti) in akt (obnova antičnega razmišljanja o vlogi in pomenu človeka kot celovitega bitja;) </li></ul></ul><ul><ul><li>Uveljavi se realizem, ki temelji na opazovanju narave in človeka (čl. slika to, kar vidi in ne simbolni svet duhovnosti srednjega veka) </li></ul></ul><ul><ul><li>Izumijo perspektive (geometrijski postopek za oblikovanje prostora, prevladuje centralna perspektiva) </li></ul></ul><ul><ul><li>Obnova antičnih lepotnih idealov (antični kanon) </li></ul></ul>
  22. 22. Portret (doprsni in konjeniški) <ul><li>Ponovna obuditev, povezana s porastom individualizma </li></ul>
  23. 23. Piero della Francesca: Federico da Montefeltro in Battista Sforza (Urbinski diptih), ok. 1445
  24. 24. ANTONIO ROSELINO, PORTRET MATTEA PALMIERI, 1468 RIMSKI PORTRET, 1. st. pr. n. št.
  25. 25. ANDREA VERROCCHIO, ŽENSKA S ŠOPKOM ROŽ, 1478
  26. 26. DESIDERIO DA SETTIGNANO, OTROŠKO POPRSJE, 1460 RAZVOJ PORTRETA V KIPARSTVU
  27. 27. Donatello: Gattamelata, zač. 1445, Padova
  28. 28. KONJENIŠKI PORTRET GATTAMELATA, 1443–53, Padova KONJENIŠKI SPOMENIK MARKA AVRELIJA, RIMSKA UMETNOST
  29. 29. KONJENIŠKI PORTRET GATTAMELATA, detalj: portret Erasma da Narni,1443–53, Padova
  30. 30. Andrea del Verrocchio: Bartolommeo Colleoni na konju, 1481-1496, Benetke
  31. 31. Ponovno obuditev akta
  32. 32. Donatello: David, ok. 1430
  33. 33. Poliklej, Kopjenosec Donatello, David
  34. 34. Michelangelo: David, 1501-1504
  35. 35. Michelangelo: David, 1501-1504
  36. 36. Donatello: David, ok. 1430
  37. 37. Sandro Botticelli: Rojstvo Venere, 1480-1482
  38. 39. Sandro Botticelli: Pomlad, 1477-1478
  39. 40. Sandro Botticelli: Primavera
  40. 41. Zefir, Hlorida in Flora Flora Hlorida Zefir Zefir (topli veter) z dotikom oplaja Hlorido (skromno nimfo zime) in jo z dotikom spremeni v Floro (boginjo večne pomladi. Metamorfozo vidimo že na Hloridi, - iz ust ji rastejo cvetovi. Ta del slike prestavlja simbolično rojstvo in mladost. ( rojstvo duše in prve spremembe le te na zemlji).
  41. 42. Venera Venera je bila v rimski mitologiji boginja lepote in ljubezni. Prvotno je veljala za boginjo plodnosti, zaščitnico vrtov in vinogradov. Bila je Jupitrova hči in Vulkanova žena. V grški mitologiji ji, ustreza Afrodita. Njen sin Enej je bil legendarni ustanovitelj antičnega Rima, zato so se Rimljani imeli za njene potomce. Verjeli so tudi, da Venera lahko pripomore k večji plodnosti ljudi. V tem delu je predstavljena kot vladarica vrta. Postavljena je na sredino.
  42. 43. Amor Amor (latinsko ljubezen ; tudi Kupid ) je v rimski mitologijio bog ljubezni. Upodablja se kot mladenič, tudi otrok s krili. Ima lok in puščice, s katerimi naj bi streljal na ljudi. Kogar zadene puščica, se takoj zaljubi. Amorjev grški sodobnik je Eros. V tem delu ga najdemo nad Venrinio glavo, med strelanjem v Čistost. Znak za to oz. privoljenje mu daje Venera sama.
  43. 44. Tri Gracije <ul><li>Lepota: Pulchritudo </li></ul><ul><li>Največ nakita, umetelna pričeska </li></ul><ul><li>Čistost : Castis </li></ul><ul><li>Nima nakita, lasje speti, ven uhaja le en koder. (Čistost se ne kiti z dragulji) </li></ul><ul><li>Poželenje: Voluptas </li></ul><ul><li>Najbolj razgaljena, Spuščeni lasje </li></ul><ul><li>Plešejo, medtem, ko Amor z lokom strelja v Čistost. Le ta pa svoj pogled obrača k Merkurju. Čistost je zaznamovana kot nebeška ljubezen. </li></ul>Čistost Lepota Poželenje
  44. 45. Merkur <ul><li>Merkur (grški bog Hermes - poslanec Zeusa in olimpijski </li></ul><ul><li>glasnik) je bog popotnikov in popotovanj. Znan je tudi po </li></ul><ul><li>zvijačnosti in prebrisanosti, zato je bil tudi zaščitnik </li></ul><ul><li>trgovcev in tatov. Njegova moč spreminjanja in </li></ul><ul><li>prilagajanja se kaže tudi v izprijenosti: prevaranstvu. </li></ul><ul><li>Iznašel je inštrument liro in bil nadarjen atlet. Merkur je </li></ul><ul><li>bil sel na Olimpu, ki ga navadno predstavlja gol mladenič </li></ul><ul><li>s krili na petah - moč dviganja, na glavi pa nosi čelado. </li></ul><ul><li>Posredoval sporočila med nebom in zemljo, med bogovi </li></ul><ul><li>in ljudmi. Je tudi bog hermetike, skrivnosti. </li></ul><ul><li>V tem delu predstavlja zadnji člen in s palico kaže na </li></ul><ul><li>Nebo. Po drugi teoriji odganja oblake iz rajskega vrta. K </li></ul><ul><li>njemu se ozira čistost. Lahko prestavlja tudi zadnjo </li></ul><ul><li>stopnjo v človeškem razvoju – vrnitev v nebo. </li></ul><ul><li>Lilije in lovor na meču so simbol Medičejcev. </li></ul>
  45. 46. Rajski vrt Na splošno rajski vrt predstavljajo različne rože. Poudariti je treba pomaranče, saj na istem drevesu najdemo cvetove in zrele sadeže. Najverjetneje so imeli povezavo tudi z Medičejci – Medica mala (jabolko zdravja). Latinsko ime je podobno imenu naročnikov slike. Enako velja tudi za lovor, ki ga najdemo na skrajnem desnem koncu slike, saj je njegovo latinsko ime Larentius podobno imenu naročnika Lorenza di Pierfancesca de Medici.
  46. 47. Giorgione: Speča Venera, ok.1510
  47. 48. Tizian: Urbinska Venera, ok. 1538
  48. 49. Izum perspetkive <ul><li>Kaj je perspektiva? </li></ul>
  49. 50. Masaccio: Prestol milosti (Sv. Trojica), 1425, Santa Maria Novella, Firence
  50. 51. ANDREA MANTEGNA , MARIJINA SMRT IN ŠTUDIJA PERSPEKTIVE
  51. 52. Paolo Uccello: Bitka pri San Romanu, ok. 1455, Firence
  52. 53. Slikarstvo in kiparstvo renesanse v Italiji <ul><li>2. visoka renesansa </li></ul><ul><ul><li>Idealni pojavni svet (mogočni, veliki, duhovno globoki ljudje) </li></ul></ul><ul><ul><li>Simetrična in trikotna kompozicija </li></ul></ul><ul><ul><li>Globoka in pretanjena duševna stanja </li></ul></ul><ul><ul><li>Uomo universale kot nov tip univerzalnega ustvarjalca, genija, ki pokriva področja človeškega bivanja – (navedi 4 renesančne uomo universale!) </li></ul></ul>
  53. 54. Leonardo da Vinci
  54. 55. Leonardo: Zadnja večerja, 1495-1498, S.ta Maria delle Grazie, Milano
  55. 56. Leonardo: Zadnja večerja, 1495-1498, S.ta Maria delle Grazie, Milano
  56. 57. Pravila zlatega reza
  57. 58. <ul><li>Andy Warhol, Zadnja večerja, 1970 </li></ul>
  58. 59. <ul><li>reklama za modno kolekcijo </li></ul>
  59. 60. <ul><li>Štirinajst izraelskih vojakov, 2009. </li></ul>
  60. 61. Leonardo: Mona Lisa (La Gioconda), 1503-1505
  61. 63. Rafael Sanzio: PORTRET ANGOLA IN MADDALENE DONNI, 1506, olje na les
  62. 64. Rafael: Baltasare Castiglione, 1514-1515
  63. 65. Salvador Dali: Mona Liza, 1936 Marcel Duchamp: L.H.O.O.Q. (Mona Liza z brki), 1919
  64. 66. ANA SAMOTRETJA, SKICA, 1499–1500, črna kreda SLIKA, 1506–13, olje na les
  65. 68. Michelangelo Buonarotti
  66. 69. Michelangelo: Pieta (t.i. Rimska Pieta), 1498-1499, C. sv. Petra, Rim
  67. 70. PIET À RONDANINI, 1552–64, FIRENCE
  68. 71. PIET À RONDANINI, 1552–64, FIRENCE
  69. 72. Michelangelo: David, 1501-1504
  70. 73. Michelangelo: David, 1501-1504
  71. 74. Michelangelo: Mojzes, 1513-1516, Nagrobnik papeža Julija II., S. Pietro in Vincoli, Rim
  72. 75. RAFAEL, PAPEŽ JULIJ II.
  73. 76. Michelangelo: Prizori in osebe iz Stare Zaveze- Geneze - poslikava stropa 1508-1512; Zadnja sodba – poslikava oltarne stene;1536-1541, Sikstinska kapela, Rim
  74. 77. Michelangelo: Strop Sikstinske kapele, 1508-1512
  75. 78. Michelangelo: Stvarjenje sonca, lune in rastlin Michelangelo: Ločitev svetlobe in teme
  76. 79. Michelangelo: Stvarjenje Adama Michelangelo: Stvarjenje Eve
  77. 80. Rafael Santi
  78. 81. Rafael Sanzio: PORTRET ANGOLA IN MADDALENE DONNI, 1506, olje na les
  79. 82. LEPA VRTNARICA, 1507olje na les  MADONA Z LIŠČKOM, 1507, olje na les
  80. 83. Rafael: Poslikava Stanze della Segnatura, 1508-1511
  81. 84. Rafael: Lepa vrtnarica, 1507 Rafael: Madona z liščkom, 1507 Rafael: Belvederska Madona, 1506
  82. 86. 1.Apolon 8.Rafael 15.Rovere 2.Alkibiad ali Aleksander 9.Ptolomej 16.Telauges 3.Sokrat 10.Zoroaster 17.Pitagora 4.Platon (Leonardo) 11.Evklid (Bramante) 18.Aveores 5.Aristotel 12.Diogen 19.Epikur 6.Atena/Minerva 13.Heraklit (Michelangelo) 20.Gonzaga 7.Sodoma 14.Parmenid ali Ksenokrat 21.Zenon
  83. 87. PLATON (TIMEJ)   ARISTOTEL (POETIKA)
  84. 88. ASTRONOM ZOROASTER IN PTOLOMEJ RAFAEL
  85. 89. Renesansa zunaj Italije <ul><li>Nizozemska renesansa </li></ul><ul><ul><ul><li>Natančno raziskovanje narave in ne obujanje antike </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Globoka verska čustva pokažejo skozi prikrito simboliko </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Uporaba oljne – žive barve, tehnike detajlno slikanje </li></ul></ul></ul><ul><li>Nemška renesansa </li></ul><ul><ul><ul><li>D ü rer in Holbein </li></ul></ul></ul>
  86. 90. ARNOLFINIJEVA ZAROKA ALI POROKA, 1434 GIOVANNI ARNOLFINI IN GIOVANNA CENAMI
  87. 96. JAN IN HUBERT VAN EYCK, GENTSKI OLTAR, 1432 DONATORJA  DONATORJA  MARIJINO OZNANJENJE
  88. 97. PRAZNIČNA STRAN GENTSKEGA OLTARJA
  89. 98. Jan van Eyck: Gentski oltar, 1432 (detajli)
  90. 99. PIETER BREUGHEL STAREJŠI (1525–1565) KMEČKA SVATBA
  91. 100. KMEČKI PLES
  92. 101. HIERONYMUS BOSCH (1450–1516 ) Triptih z izvirnim grehom
  93. 103. Hieronymus Bosch: Triptih s senenim vozom, 1500-1502
  94. 105. AVTOPORTRET, 1498
  95. 106. AVTOPORTET 1500
  96. 107. ŠTIRJE APOKALIPTIČNI JEZDECI, 1514, lesorez
  97. 108. HANS HOLBEIN: PORTRET ANGLEŠKEGA KRALJA HENRIKA VIII.
  98. 109. Hans Holbein ml.: Ambasadorja, 1533
  99. 113. Pozna renesansa - manierizem <ul><li>Spremenjene družbene razmere : </li></ul><ul><ul><ul><ul><li>Nova znanstvena spoznanja </li></ul></ul></ul></ul><ul><ul><ul><ul><li>Religiozni pretresi: reformacija, protireformacija </li></ul></ul></ul></ul><ul><ul><ul><ul><li>Odkritje Amerike s posledicami </li></ul></ul></ul></ul><ul><li>Beg umetnikov proč od idealov visoke renesanse </li></ul><ul><ul><li>Porušeni proporci v gradnji telesa </li></ul></ul><ul><ul><li>Razgibane figure, zapletene drže teles </li></ul></ul><ul><ul><li>Namesto uravnoteženosti beg v prostor </li></ul></ul>
  100. 114. Jacopo Tintoretto: Zadnja večerja, 1592-1594
  101. 115. Leonardo: Zadnja večerja, 1495-1498, S.ta Maria delle Grazie, Milano
  102. 116. El Greco: Laokoont, 1610
  103. 117. PARMIGANINO (1503–1540) MADONA Z DOLGIM VRATOM, 1535
  104. 118. Gianbologna: Ugrabitev Sabink, 1583

×