Your SlideShare is downloading. ×
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Renesansa    1. Letnik Za Dijake
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×
Saving this for later? Get the SlideShare app to save on your phone or tablet. Read anywhere, anytime – even offline.
Text the download link to your phone
Standard text messaging rates apply

Renesansa 1. Letnik Za Dijake

10,416

Published on

Published in: Travel, Entertainment & Humor
0 Comments
1 Like
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

No Downloads
Views
Total Views
10,416
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
129
Comments
0
Likes
1
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1. renesansa v Italiji in Evropi Prof. Nina Ostan Gimnazija Poljane, 2008/09
  • 2.
    • Opozorilo za dijake :
    • Slik je mnogo in ni ti treba vseh poznati! Mnoge od slik, ki so na power pointu, le dodatno ilustrirajo to, o čemer se pogovarjamo in kar govorimo v šoli.
    • Pri učenju naj te vodijo tvoji zapiski. Poudarek daj stvarem, o katerih smo tudi v šoli več govorili.
  • 3. O renesansi že mnogo vemo:
    • Renaissance(fr.) prerod – antike, (humanizem)
    • Pogoj za nastanek renes.- bogate patricijske meščanske družine (meceni, naročniki umetnin…)
    • Domovina je Italija (rojstno mesto Firenze), a govorimo tudi o renesansi na severu
    • Delitev:  ZGODNJA - konec 14. in 15. stol.
            •  VISOKA - 1490- 1520 (smrt Rafaela)
            •  POZNA - 1520 – 1600, manierizem, beneška renesansa
    • Umetnik izgubi status rokodelca, postane intelektualec (“iskra božjega”)
    • V središče sveta stopi človek, kot vezni člen med nebom in zemljo
  • 4. Firence ok. l. 1470
  • 5. Leonardo: Študija človeških proporcev po Vitruviju, 1490
  • 6. Renesansa v Italiji
    • Arhitektura
        • značilni so antični elementi (obnova antike in antičnih arhitetkurnih členov)
        • Nova estetska načela - simetričnost, skladnost, uravnoteženost (antična harmoničnost, pravilna razmerja, uporaba zlatega reza)
        • nova naloga arhitektov  mestna patricijska palača (3 nadstr., dvorišče, značilna rustika)
        • Največji renesančni arh. projekt: Sv. Peter v Rimu Arhitekti: F. Brunelleschi, Bramante
  • 7. Filippo Brunelleschi: Kupola stolnice Santa Maria del Fiore, 1420-1428, Firence
  • 8. KUPOLA FIRENŠKE STOLNICE SANTA MARIE DEL FIORE, 1420 -1436
  • 9. Filippo Brunelleschi: Kupola stolnice Santa Maria del Fiore, 1420-1428, Firence (maketa; lanterna)
  • 10.
    • Kupolo sestavljata dve lupini, ena prek druge, postavljeni sta na osmerokotni bobnici nad križiščem; BOBNICA - zid v obliki valja, ki nosi kupolo
    KUPOLA KATEDRALE SANTA MARIA DEL FIORE , Firence, 1417-1419 www.archivivi.it/foto1.htm www.a2zlanguages.com/Italy/Florence/flo_duomo.htm
  • 11. Filippo Brunelleschi: Kapela Pazzi, zač. ok. 1430, Firence
  • 12. Filippo Brunelleschi: Kapela Pazzi, zač. ok. 1430, Firence
  • 13. Leon Battista Alberti: Sant’ Andrea, zač. 1470 Mantova (shema fasade; tloris)
  • 14. Leon Battista Alberti: Sant’ Andrea, zač. 1470 Mantova
  • 15. Michelozzo di Bartolommeo: Palača Medici-Riccardi, zač. 1444, Firence
  • 16. PALAZZO MEDICI-RICCARDI, FIRENCE, NOTRANJE DVORIŠČE, 1444-1464
  • 17. Leon Battista Alberti: Palača Rucellai, zač. ok. 1450, Firence
  • 18. 1. NAČRT ZA C. SV. PETRA, V RIMU  DONATO BRAMANTE, 1506 NAČRTI ZA CERKEV SV. PETRA, RIM
  • 19. Michelangelo: C. sv. Petra, 1546-1564, Rim
  • 20. Michelangelo: C. sv. Petra, 1546-1564, Rim
  • 21. Slikarstvo in kiparstvo renesanse v Italiji
    • 1. zgodnja renesansa
      • Uveljavijo se novi neposredno spoznavni motivi: portret (kot izraz na novo porejene individualnosti) in akt (obnova antičnega razmišljanja o vlogi in pomenu človeka kot celovitega bitja;)
      • Uveljavi se realizem, ki temelji na opazovanju narave in človeka (čl. slika to, kar vidi in ne simbolni svet duhovnosti srednjega veka)
      • Izumijo perspektive (geometrijski postopek za oblikovanje prostora, prevladuje centralna perspektiva)
      • Obnova antičnih lepotnih idealov (antični kanon)
  • 22. Portret (doprsni in konjeniški)
    • Ponovna obuditev, povezana s porastom individualizma
  • 23. Piero della Francesca: Federico da Montefeltro in Battista Sforza (Urbinski diptih), ok. 1445
  • 24. ANTONIO ROSELINO, PORTRET MATTEA PALMIERI, 1468 RIMSKI PORTRET, 1. st. pr. n. št.
  • 25. ANDREA VERROCCHIO, ŽENSKA S ŠOPKOM ROŽ, 1478
  • 26. DESIDERIO DA SETTIGNANO, OTROŠKO POPRSJE, 1460 RAZVOJ PORTRETA V KIPARSTVU
  • 27. Donatello: Gattamelata, zač. 1445, Padova
  • 28. KONJENIŠKI PORTRET GATTAMELATA, 1443–53, Padova KONJENIŠKI SPOMENIK MARKA AVRELIJA, RIMSKA UMETNOST
  • 29. KONJENIŠKI PORTRET GATTAMELATA, detalj: portret Erasma da Narni,1443–53, Padova
  • 30. Andrea del Verrocchio: Bartolommeo Colleoni na konju, 1481-1496, Benetke
  • 31. Ponovno obuditev akta
  • 32. Donatello: David, ok. 1430
  • 33. Poliklej, Kopjenosec Donatello, David
  • 34. Michelangelo: David, 1501-1504
  • 35. Michelangelo: David, 1501-1504
  • 36. Donatello: David, ok. 1430
  • 37. Sandro Botticelli: Rojstvo Venere, 1480-1482
  • 38.  
  • 39. Sandro Botticelli: Pomlad, 1477-1478
  • 40. Sandro Botticelli: Primavera
  • 41. Zefir, Hlorida in Flora Flora Hlorida Zefir Zefir (topli veter) z dotikom oplaja Hlorido (skromno nimfo zime) in jo z dotikom spremeni v Floro (boginjo večne pomladi. Metamorfozo vidimo že na Hloridi, - iz ust ji rastejo cvetovi. Ta del slike prestavlja simbolično rojstvo in mladost. ( rojstvo duše in prve spremembe le te na zemlji).
  • 42. Venera Venera je bila v rimski mitologiji boginja lepote in ljubezni. Prvotno je veljala za boginjo plodnosti, zaščitnico vrtov in vinogradov. Bila je Jupitrova hči in Vulkanova žena. V grški mitologiji ji, ustreza Afrodita. Njen sin Enej je bil legendarni ustanovitelj antičnega Rima, zato so se Rimljani imeli za njene potomce. Verjeli so tudi, da Venera lahko pripomore k večji plodnosti ljudi. V tem delu je predstavljena kot vladarica vrta. Postavljena je na sredino.
  • 43. Amor Amor (latinsko ljubezen ; tudi Kupid ) je v rimski mitologijio bog ljubezni. Upodablja se kot mladenič, tudi otrok s krili. Ima lok in puščice, s katerimi naj bi streljal na ljudi. Kogar zadene puščica, se takoj zaljubi. Amorjev grški sodobnik je Eros. V tem delu ga najdemo nad Venrinio glavo, med strelanjem v Čistost. Znak za to oz. privoljenje mu daje Venera sama.
  • 44. Tri Gracije
    • Lepota: Pulchritudo
    • Največ nakita, umetelna pričeska
    • Čistost : Castis
    • Nima nakita, lasje speti, ven uhaja le en koder. (Čistost se ne kiti z dragulji)
    • Poželenje: Voluptas
    • Najbolj razgaljena, Spuščeni lasje
    • Plešejo, medtem, ko Amor z lokom strelja v Čistost. Le ta pa svoj pogled obrača k Merkurju. Čistost je zaznamovana kot nebeška ljubezen.
    Čistost Lepota Poželenje
  • 45. Merkur
    • Merkur (grški bog Hermes - poslanec Zeusa in olimpijski
    • glasnik) je bog popotnikov in popotovanj. Znan je tudi po
    • zvijačnosti in prebrisanosti, zato je bil tudi zaščitnik
    • trgovcev in tatov. Njegova moč spreminjanja in
    • prilagajanja se kaže tudi v izprijenosti: prevaranstvu.
    • Iznašel je inštrument liro in bil nadarjen atlet. Merkur je
    • bil sel na Olimpu, ki ga navadno predstavlja gol mladenič
    • s krili na petah - moč dviganja, na glavi pa nosi čelado.
    • Posredoval sporočila med nebom in zemljo, med bogovi
    • in ljudmi. Je tudi bog hermetike, skrivnosti.
    • V tem delu predstavlja zadnji člen in s palico kaže na
    • Nebo. Po drugi teoriji odganja oblake iz rajskega vrta. K
    • njemu se ozira čistost. Lahko prestavlja tudi zadnjo
    • stopnjo v človeškem razvoju – vrnitev v nebo.
    • Lilije in lovor na meču so simbol Medičejcev.
  • 46. Rajski vrt Na splošno rajski vrt predstavljajo različne rože. Poudariti je treba pomaranče, saj na istem drevesu najdemo cvetove in zrele sadeže. Najverjetneje so imeli povezavo tudi z Medičejci – Medica mala (jabolko zdravja). Latinsko ime je podobno imenu naročnikov slike. Enako velja tudi za lovor, ki ga najdemo na skrajnem desnem koncu slike, saj je njegovo latinsko ime Larentius podobno imenu naročnika Lorenza di Pierfancesca de Medici.
  • 47. Giorgione: Speča Venera, ok.1510
  • 48. Tizian: Urbinska Venera, ok. 1538
  • 49. Izum perspetkive
    • Kaj je perspektiva?
  • 50. Masaccio: Prestol milosti (Sv. Trojica), 1425, Santa Maria Novella, Firence
  • 51. ANDREA MANTEGNA , MARIJINA SMRT IN ŠTUDIJA PERSPEKTIVE
  • 52. Paolo Uccello: Bitka pri San Romanu, ok. 1455, Firence
  • 53. Slikarstvo in kiparstvo renesanse v Italiji
    • 2. visoka renesansa
      • Idealni pojavni svet (mogočni, veliki, duhovno globoki ljudje)
      • Simetrična in trikotna kompozicija
      • Globoka in pretanjena duševna stanja
      • Uomo universale kot nov tip univerzalnega ustvarjalca, genija, ki pokriva področja človeškega bivanja – (navedi 4 renesančne uomo universale!)
  • 54. Leonardo da Vinci
  • 55. Leonardo: Zadnja večerja, 1495-1498, S.ta Maria delle Grazie, Milano
  • 56. Leonardo: Zadnja večerja, 1495-1498, S.ta Maria delle Grazie, Milano
  • 57. Pravila zlatega reza
  • 58.
    • Andy Warhol, Zadnja večerja, 1970
  • 59.
    • reklama za modno kolekcijo
  • 60.
    • Štirinajst izraelskih vojakov, 2009.
  • 61. Leonardo: Mona Lisa (La Gioconda), 1503-1505
  • 62.  
  • 63. Rafael Sanzio: PORTRET ANGOLA IN MADDALENE DONNI, 1506, olje na les
  • 64. Rafael: Baltasare Castiglione, 1514-1515
  • 65. Salvador Dali: Mona Liza, 1936 Marcel Duchamp: L.H.O.O.Q. (Mona Liza z brki), 1919
  • 66. ANA SAMOTRETJA, SKICA, 1499–1500, črna kreda SLIKA, 1506–13, olje na les
  • 67.  
  • 68. Michelangelo Buonarotti
  • 69. Michelangelo: Pieta (t.i. Rimska Pieta), 1498-1499, C. sv. Petra, Rim
  • 70. PIET À RONDANINI, 1552–64, FIRENCE
  • 71. PIET À RONDANINI, 1552–64, FIRENCE
  • 72. Michelangelo: David, 1501-1504
  • 73. Michelangelo: David, 1501-1504
  • 74. Michelangelo: Mojzes, 1513-1516, Nagrobnik papeža Julija II., S. Pietro in Vincoli, Rim
  • 75. RAFAEL, PAPEŽ JULIJ II.
  • 76. Michelangelo: Prizori in osebe iz Stare Zaveze- Geneze - poslikava stropa 1508-1512; Zadnja sodba – poslikava oltarne stene;1536-1541, Sikstinska kapela, Rim
  • 77. Michelangelo: Strop Sikstinske kapele, 1508-1512
  • 78. Michelangelo: Stvarjenje sonca, lune in rastlin Michelangelo: Ločitev svetlobe in teme
  • 79. Michelangelo: Stvarjenje Adama Michelangelo: Stvarjenje Eve
  • 80. Rafael Santi
  • 81. Rafael Sanzio: PORTRET ANGOLA IN MADDALENE DONNI, 1506, olje na les
  • 82. LEPA VRTNARICA, 1507olje na les  MADONA Z LIŠČKOM, 1507, olje na les
  • 83. Rafael: Poslikava Stanze della Segnatura, 1508-1511
  • 84. Rafael: Lepa vrtnarica, 1507 Rafael: Madona z liščkom, 1507 Rafael: Belvederska Madona, 1506
  • 85.  
  • 86. 1.Apolon 8.Rafael 15.Rovere 2.Alkibiad ali Aleksander 9.Ptolomej 16.Telauges 3.Sokrat 10.Zoroaster 17.Pitagora 4.Platon (Leonardo) 11.Evklid (Bramante) 18.Aveores 5.Aristotel 12.Diogen 19.Epikur 6.Atena/Minerva 13.Heraklit (Michelangelo) 20.Gonzaga 7.Sodoma 14.Parmenid ali Ksenokrat 21.Zenon
  • 87. PLATON (TIMEJ)   ARISTOTEL (POETIKA)
  • 88. ASTRONOM ZOROASTER IN PTOLOMEJ RAFAEL
  • 89. Renesansa zunaj Italije
    • Nizozemska renesansa
        • Natančno raziskovanje narave in ne obujanje antike
        • Globoka verska čustva pokažejo skozi prikrito simboliko
        • Uporaba oljne – žive barve, tehnike detajlno slikanje
    • Nemška renesansa
        • D ü rer in Holbein
  • 90. ARNOLFINIJEVA ZAROKA ALI POROKA, 1434 GIOVANNI ARNOLFINI IN GIOVANNA CENAMI
  • 91.  
  • 92.  
  • 93.  
  • 94.  
  • 95.  
  • 96. JAN IN HUBERT VAN EYCK, GENTSKI OLTAR, 1432 DONATORJA  DONATORJA  MARIJINO OZNANJENJE
  • 97. PRAZNIČNA STRAN GENTSKEGA OLTARJA
  • 98. Jan van Eyck: Gentski oltar, 1432 (detajli)
  • 99. PIETER BREUGHEL STAREJŠI (1525–1565) KMEČKA SVATBA
  • 100. KMEČKI PLES
  • 101. HIERONYMUS BOSCH (1450–1516 ) Triptih z izvirnim grehom
  • 102.  
  • 103. Hieronymus Bosch: Triptih s senenim vozom, 1500-1502
  • 104.  
  • 105. AVTOPORTRET, 1498
  • 106. AVTOPORTET 1500
  • 107. ŠTIRJE APOKALIPTIČNI JEZDECI, 1514, lesorez
  • 108. HANS HOLBEIN: PORTRET ANGLEŠKEGA KRALJA HENRIKA VIII.
  • 109. Hans Holbein ml.: Ambasadorja, 1533
  • 110.  
  • 111.  
  • 112.  
  • 113. Pozna renesansa - manierizem
    • Spremenjene družbene razmere :
          • Nova znanstvena spoznanja
          • Religiozni pretresi: reformacija, protireformacija
          • Odkritje Amerike s posledicami
    • Beg umetnikov proč od idealov visoke renesanse
      • Porušeni proporci v gradnji telesa
      • Razgibane figure, zapletene drže teles
      • Namesto uravnoteženosti beg v prostor
  • 114. Jacopo Tintoretto: Zadnja večerja, 1592-1594
  • 115. Leonardo: Zadnja večerja, 1495-1498, S.ta Maria delle Grazie, Milano
  • 116. El Greco: Laokoont, 1610
  • 117. PARMIGANINO (1503–1540) MADONA Z DOLGIM VRATOM, 1535
  • 118. Gianbologna: Ugrabitev Sabink, 1583

×