Your SlideShare is downloading. ×
0
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Meteorologija
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×
Saving this for later? Get the SlideShare app to save on your phone or tablet. Read anywhere, anytime – even offline.
Text the download link to your phone
Standard text messaging rates apply

Meteorologija

2,209

Published on

Published in: Travel
0 Comments
1 Like
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

No Downloads
Views
Total Views
2,209
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
3
Comments
0
Likes
1
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1. METEOROLOGIJA <ul><li>1. DEL </li></ul>
  • 2. ZRAK <ul><li>SESTAVA: - DUŠIK (78%), KISIK (21%) - DRUGO: ŽLAHTNI PLINI, VODNA PARA ODSTOTEK VODNE PARE ODVISEN OD VREMENA </li></ul><ul><li>STANJE ZRAKA DOLOČAJO TEMPERATURA, GOSTOTA, ZRAČNI TLAK, ... STANJE SE Z VIŠINO IN LOKALNO NENEHNO SPREMINJA, ZATO: IZ RAZLIČNIH ZAKONITOSTI ZRAKA IZDELANA STANDARDNA ATMOSFERA </li></ul>
  • 3. STANDARDNA ATMOSFERA ZRAKA
  • 4. ATMOSFERA <ul><li>TROPOSFERA - TEMPERATURA Z VIŠINO PADA (POVP. 6,5C NA 100M) – ZATO SE TU DOGAJA VREME - ČE TEMP. Z VIŠINO HITRO PADA JE LABILNA, ČE POČASI JE STABILNA -INVERZIJA – TEMP. POČASI PADA ALI JE CELO NARAŠČA – PREPREČUJE VERTIKALNA GIBANJA </li></ul>
  • 5. VLAGA V ZRAKU <ul><li>VODA SE V ZRAKU NAHAJA V OBLIKI VODNE PARE, LEDENIH KRISTALČKOV IN VODNIH KAPLJIC (4%) KOLIČINA VODNE PARE V ZRAKU JE OMEJENA IN ODVISNA OD TEMPERATURE. VIŠJA TEMPERATURA, VEČ VLAGE JE LAHKO PRISOTNE NASIČENJE ZRAKA NASTANE OB OHLAJANJU ZRAKA: - PRI DVIGANJU ZRAKA (OBLAK) - ZNIŽANJE TEMPERATURE PRI ZELO NASIČENEM ZRAKU (SLANA, ROSA) </li></ul>
  • 6. VETER <ul><li>GIBANJE ZRAKA – POVZROČIJO GA RAZLIKE V ZRAČNEM PRITISKU ZARADI NEENAKOMERNEGA OGREVANJA ZEMELJSKE POVRŠINE </li></ul><ul><li>POZNAMO VEČ VRST VETROV: - SPLOŠNI VETROVI (BURJA, FEN) - LOKALNI VETROVI (POBOČNI, DOLINSKI, MORSKI VETER SMER VETRA POIMENUJEMO PO SMERI, IZ KATERE PIHA Z VIŠINO HITROST VETRA NARAŠČA </li></ul>
  • 7. POBOČNI VETER <ul><li>PODNEVI PIHA VETER PROTI GORSKIM POBOČJEM – DOLINA IN JUŽNA POBOČJA SE MOČNEJE SEGREJEJO OD OKOLICE, OB NJIH SE SEGRETI ZRAK DVIGUJE PONOČI PIHA VETER PO HRIBU NAVZDOL, KER SE ZAČNE ZRAK OD TAL OHLAJATI, Z NIŽANJEM TEMPERATURE POSTAJA GOSTEJŠI OD OKOLICE, TAKO ZAČNE POLZETI NAVZDOL </li></ul>
  • 8. MORSKI VETER <ul><li>PODNEVI SE KOPNO SEGREJE , ZRAK SE DVIGA IN NA VIŠINI NASTANE VIŠJI ZRAČNI PRITISK KOT NAD MORJEM - ZGORAJ PIHA VETER PROTI MORJU, SPODAJ PA IZ MORJA PROTI KOPNEMU – MAESTRAL </li></ul><ul><li>PONOČI SE KOPNO OHLADI BOLJ KOT MORJE , ZATO PIHA SPODAJ VETER PROTI MORJU – BURIN </li></ul>
  • 9. VETER - DRUGO <ul><li>JAKOST VETRA Z višino narašča. Merimo ga v metrih na sekundo, km/h ali v vozlih </li></ul><ul><li>PRETVORBE 1 m/s=3.6 km/h 1kn=1,8 km/h </li></ul>
  • 10. OBLAKI <ul><li>NASTANEJO KO ZRAK POSTANE NASIČEN Z VLAGO </li></ul><ul><li>SO MNOŽICA KAPLIC ALI LEDENIH KRISTALOV, KI LEBDIJO V ZRAKU </li></ul><ul><li>DELIMO JIH NA: VISOKI OBLAKI SREDNJI OBLAKI NIZKI OBLAKI </li></ul>
  • 11. OBLAKI
  • 12. TERMIKA <ul><li>IME ZA DVIGANJE ZRAKA ZARADI PREGRETOSTI </li></ul><ul><li>TOPLI ZRAK JE LAŽJI OD OKOLIŠNJEGA IN SE ZAČNE DVIGOVATI. (ČE JE ATMOSFERA STABILNE SE KMALU OHLADI NA OKOLIŠKO TEMPERATURO,, ČE JE LABILNA SE LAHKO DVIGNE VSE DO TROPOPAVZE - CB) </li></ul><ul><li>KONVEKCIJA: OB DVIGANJU ZRAKA SE IZ NJEGA IZLOČI VODNA PARA, NASTANEJO OBLAKI </li></ul><ul><li>PLOHE IN NEVIHTE SO VREMENSKI POJAVI, KI NASTANEJO ZARADI KONVEKCIJE </li></ul>
  • 13. VREMENSKE TVORBE <ul><li>ZRAČNA MASA JE GMOTA ZRAKA S PRECEJ STALNIMI IN ENAKIMI LASTNOSTMI. GLEDE NA IZVOR JIH LOČIMO NA MORSKE (PONAVADI VLAŽNE), KONTINENTALNE (PONAVADI SUHE) IN NA ARKTIČNE (MRZLE), POLARNE (HLADNE) IN SUBTROPSKE (TOPLE). V HORIZONTALNI SMERI MERIJO NEKAJ 100KM, MEJAM MED NJIMI PRAVIMO FRONTE </li></ul>
  • 14. SINPTIČNI POJAVI - ANTICIKLON <ul><li>VREME V GROBEM DOLOČA TIP ZRAČNE MASE IN RAZPOREDITEV ZRAČNEGA PRITISKA </li></ul><ul><li>ANTICILKON – OBMOČJE VISOKEGA ZRAČNEGA PRITISKA zračni pritisk je nekoliko večji od povprečja zrak se pri tleh razteka, v višinah pa seseda -če pride anticiklon nad topla tla, ali če je hladen anticiklon spomladi, ko je sonce močno, pride do močne konvekcije. JUHU. -pozimi je v anticiklonih ponavadi hladno in po kotlinah in nižinah je megla ali nizka oblačnost. Pogosta je inverzija. V takih razmerah je v gorah sončno in toplo </li></ul>
  • 15. CIKLON <ul><li>CIKLON JE OBMOČJE NIZKEGA ZRAČNEGA PRITISKA zračni pritisk je nižji od povprečja, pri tleh se zrak steka, vetrovi pihajo v smeri obratno od urinega kazalca. Zrak se zaradi stekanja v središču ciklona vzdiguje, oblačno je in rahlo dežuje. HLADEN CIKLON NAD TOPLO PODLAGO SE OJAČI, TOPEL NAD HLADNO PA OSLABI </li></ul>
  • 16.  
  • 17. CIKLON – TOPLA FRONTA <ul><li>PODROČJE V CIKLONU – VERIGA, KI SE VLEČE IZ CENTRA CIKLONA PROTI ZUNANJEMU ROBU topel zrak se nariva na hladnega, topli zrak se ob tem dviguje, nastanejo slojasti oblaki (Ci, Cs, As, Ns), postopne pooblačitve in nato rahel dež. Padavine lahko rahlo ponehajo, pride do delnih razjasnitev. Dokler je toplo, ni upati na ustaljeno vreme. OBLAČNOST TOPLE FRONTE JE LAHKO široka do 1000km, nagib površine 1/100. </li></ul>
  • 18. CIKLON – HLADNA FRONTA <ul><li>PODROČJE V CIKLONU – VERIGA, KI SE VLEČE IZ CENTRA CIKLONA PROTI ZUNANJEMU ROBU </li></ul><ul><li>TU SE HLADEN ZRAK NARIVA POD TOPLEGA pri tem se topli zrak dviga, pride do konvekcije in nastanka neviht. Pred hladno fronto zračni pritisk pada, za njo narašča. V SLOVENIJI pred hladno fronto piha JZ veter, zatem začne pihati severni veter. Hladna fronta je ožja od tople je pa bolj silovita in bolj strma. </li></ul>
  • 19. SPLOŠNI VETROVI <ul><li>SO POSLEDIDA SINOPTIČNIH RAZPOREDITEV PRITISKA </li></ul><ul><li>JUGO JE VETER , KI SE POJAVI MED TOPLO IN HLADNO FRONTO, JE STALEN IN VLAŽEN. V SLOVENIJI PIHA OD JZ. </li></ul><ul><li>SEVER JE VETER, KI NASTOPI PO PREHODU HLADNE FRONTE. JE HLADEN, SUNKOVIT IN LAHKO TRAJA VEČ DNI. KJER SE HLADNI VETER PRELIVA PREK GORSKIH PREGRAD PROTI MORJU SE POJAVIJO ZELO MOČNI VETROVI </li></ul><ul><li>FEN </li></ul><ul><li>NISMO ŠE: TERMIKA, NAPOVED VREMENA </li></ul>

×