• Share
  • Email
  • Embed
  • Like
  • Save
  • Private Content
Projektni Teden
 

Projektni Teden

on

  • 1,202 views

samo za anžeta gradinski pedero joke xD

samo za anžeta gradinski pedero joke xD

Statistics

Views

Total Views
1,202
Views on SlideShare
1,202
Embed Views
0

Actions

Likes
0
Downloads
0
Comments
0

0 Embeds 0

No embeds

Accessibility

Categories

Upload Details

Uploaded via as Microsoft Word

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

    Projektni Teden Projektni Teden Document Transcript

    • Projektni teden – predmet ITK, IKT za oddelke 1.Ra, 1.Rb, 1.Rc Tema: Primerjava spletnih brskalnikov Cilj: - Ugotoviti, katere so prednosti in slabosti posameznih brskalnikov in izdelati tehniško poročilo (uporaba kazala, odsekov, glave in noge, vstavljanje tabel in grafov - ITK). - Uporabiti časovnik za merjenje zagonskega časa programa (IKT). Podrobnejša navodila dijakom za izvajanje aktivnosti pri praktičnem pouku 1. Namestitev brskalnikov (Mozilla Firefox, Opera, Apple Safari, Google Chrome) (Vasja Markič) a. Namestitev brskalnikov. b. Določitev velikosti namestitvenih datotek (namestitvene datoteke so že na namizju; v poročilo zapišejo poti do zagonskih datotek; mapa Program File; datoteke exe). 2. Naloga za poročilo (Vasja Markič): Naredijo tabelo s podatki o velikosti posameznih programov. Opišejo namestitev enega brskalnika. 3. Določitev hitrosti brskalnikov (Vasja Markič) a. Namestitev programa PassMark APP Timer, izbira nastavitev, določitev poti do datotek (dijaki zaženejo program PassMark App Timer; določiti morajo pot do datoteke za shranjevanje podatkov in konfiguracijsko datoteko; primer datoteke config. txt: C:Program FilesInternet Exploreriexplore.exe http://24ur.com C:Documents and Settingsmss2008Desktoptmplog.txt 24ur 2 1000 110 110) Primer uporabniškega vmesnika:
    • b. Določitev hitrosti odpiranja spletnih strani z različnimi brskalniki (določijo čas odpiranja naslednjih strani: tsckr.si, www.e-um.si, www.rtvslo.si, www.microsoft.com , www.mozilla.org , www.apple.com ); dijaki uporabijo program PassMark,za vsako stran in uporabo drugega brskalnika je potrebno kreirati novo konfiguracijsko datoteko. Naloga za poročilo: V Excelu naredijo tabelo hitrosti odpiranja posameznih strani z različnimi brskalniki (vsako stran se mora zagnati dvakrat; pred prvim zagonom moramo zbrisati predpomnilnik brskalnika). Rezultat naj se prikaže tudi z grafom (npr. tortni graf). 4. Ugotavljanje zmožnosti pravilnega prikaza testnih strani z različnimi brskalniki (Robert Bertoncelj) a. Uspešnost prikaza testnih strani; http://www.webstandards.org/files/acid2/test.html in http://acid3.acidtests.org (kako bi se morala prikazati spletna stran http://acid3.acidtests.org/reference.html); Naloga za poročilo: Naredijo tabelo uspešnosti prikaza posameznih brskalnikov; v tabelo shranijo tudi sliko prikaza za posamezen brskalnik. 5. Lastnosti uporabniškega vmesnika (Vasja Markič) a. Enostavnost shranjevanja med priljubljene (Odlično, dobro, slabo) - slovenski uporabniški vmesnik (Da, Ne) b. Zamenjava videza (Da, Ne) c. Omogoča zavihke (Da, Ne) Naloga za poročilo: Izdelajo razpredelnico z odgovori; prilepijo sliko brskalnika (poljubnega), ki prikazuje shranjevanje med priljubljen.;
    • 6. Iskanje podatkov o brskalnikih s pomočjo iskalnih strojev (Robert Bertoncelj) a. Razširjenost posameznih iskalnih strojev http://www.w3schools.com/browsers/browsers stats.asp; prenesejo sliko s spleta injo vstavijo v dokument b. Varnost posameznih brskalnikov c. Poiskati odgovore na naslednja vprašanja: i.Zakaj je Internet Explorer v osnovi bolj ranljiv od preostalih brskalnikov ii.Katere prednosti prinaša Internet Explorer 8 iii.Kaj je Active X iv.Kakšno prednost prinaša program kot je npr. Sandboxie Control ... Naloga za poročilo: S spleta prenesejo podatke in grafe (graf lahko tudi sami izdelajo) o razširjenosti iskalnih strojev in njihovi varnosti. Zapišejo odgovore na vprašanja: - zakaj je Internet Explorer v osnovi bolj ranljiv od preostalih brskalnikov, - katere prednosti prinaša Internet Explorer 8, - kaj je Active X, - kakšno prednost prinaša program kot je npr. Sandboxie Control. Podrobnejša navodila dijakom za izvajanje aktivnosti pri teoretičnem pouku – stroka 1. Kaj je spletni brskalnik (Robert Bertoncelj) http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni brskalnik http://www.monitor.si/clanek/spletni-brskalniki/ http://www.ris.org/2010/01/Novice/Firefox zmagovalec Chrome najhitrej si/ 2. Predstavitev najpogosteje uporabljeni h spletni h brskalnikov (Robert Bertoncelj) Internet Explorer http://sl.wikipedia.org/wiki/Windows Internet Explorer Mozilla Firefox http://sl.wikipedia.org/wiki/Mozilla Firefox Opera http://sl.wikipedia.org/wiki/Opera (brskalnik) Apple Safari http://sl.wikipedia.org/wiki/Safari (brskalnik) Google Chrome http://sl.wikipedia.org/wiki/Google Chrome, http://www.google.com/chrome/intl/sl/features.html?hl=sl&brand=CHMB&utm campaign=s l&utm source=sl-ha-emea-sl-sk&utm medium=ha 3. Načini iskanja podatkov (Robert Bertoncelj) Samo za primer; Staro; boljši bi bili opis iskanja z Google-om **************************************************************** Iskanje informacij na internetu Obstaja mnogo spletnih strani, ki so namenjene iskanju informacij na Internetu. Takšnim spletnim stranem pravimo iskalni stroji. Iskalni stroji kreirajo podatkovno bazo dokiumentov, kiso shranjeni na web strežnikih. Primer iskalnih strojev: P www.google.com www.yahoo.com www.excite.com www.metacrawler.com Iskalni stroji uporabljajo posebne programe za povečevanje podatkovne baze (Spiders or Web Robots). 4.0 Iskalni stroji in iskanje informacije na Webu 4.1 Iskalni stroj Iskalni stroji omogočajo iskanje informacij na Internetu. Iskalni stroji posedujejo velike baze podatkov (indeksi), ki jih navadno avtomatsko gradijo računalniški programi, znani kot roboti. Roboti ob različnem času iščejo, zbirajo in indeksirajo omrežne povezave na dokumente, razpoložljive na strežnikih.
    • 4.2 Iskanje informacij z iskalnimi stroji Iskalni stroji pridobivajo podatke na različne načine. Nekateri iskalni stroji omogočajo le enostavnješe tehnike iskanja (ključne besede), drugi pa tudi napredne (uporaba Boolovi operatorjev, kontekstni operator). Nekateri sistemi koristijo privzet operator iskanja (AND ali OR). Zopet drugi omogočajo omejevanje iskanja na polja baze podatkov oz. elemente dokumenta HTML: ime (title), povezava (link), domena (domain), url (url) itd. Združevanje teh polj v en profil iskanja, povečuje ciljanost zadetkov in omogoča iskanje specificnih informacij, kot npr. koliko drugih dokumentov je povezanih na določen dokument. Iskalni stroji nudijo uporabniško dokumentacijo (navadno jo naj demo pod povezavo "Help") o tehniki iskanja na danem iskalnem stroju. Vsak iskalni stroj si gradi bazo podatkov. Eni iskalni stroji iščejo ključne besede v glavah HTML dokumentov, imenovanih meta-tag. Prednost takšnega indeksiranjaje, da robotu ni potrebno preiskati celotne vsebine dokumenta, ampak samo ključne besede v glavi dokumenta. Slabost strojaje, daje kvaliteta zadetka odvisna od samih avtorjev strani in ključnih besed, ki jih je avtor navedel. Druga metoda iskanja ključnih besedje uporaba robotov (spiders' or 'web robots), ki pregledajo celotno vsebino dokumenta in na osnovi tega indeksirajo ključne besede. Slabostje v zamudnosti postopka. Osveževanje baze podatkov je pomembno, saj je vedno znova potrebno preverjati obstoj in aktivnost strani. Trenutno je najboljši oziroma najbolj popularen stroj Google, ki uporablja napredne tehnike razvrščanja zadetkov glede na njihovo pomembnost. Za vsak zadetek preverja koliko drugih strani vsebuje povezavo na stran zadetka. 4.3 Delovanje iskalnih strojev Uporabnik dostopa do iskalnega stroja preko uporabniškega vmesnika, kjer vpiše ključne besede. S pritiskom na tipko ali klikom iskalni stroj pregleda podatkovno bazo (indekse spletnih strani). Iskalni stroj vrne zadetke v obliki URL -jev, ki so razvrščeni po pomembnosti zadetka. Velja, da dobimo malo uporabnih informacij, če se iskanja lotimo s slabo (neučinkovito) tehniko. 4.4 Meta iskalni stroji (MetaSearch engine) Meta iskalni stroji hkrati povprašajo več iskalnih strojev. Nimajo lastne podatkovne baze indeksov spletnih strani, namesto tega pošljejo zahteve drugim iskalnim strojem. Dobljene rezultate združijo. Dobra lastnost takšnih iskalnih strojev je, da najdejo tudi manj pogoste vsebine. Zaradi obširnosti podatkov običajno ne vrnejo vseh zadetkov, ampak samo najboljše. Primer meta iskalnih strojev http://www.northernlight.com/, http://www.cyber411.com/. 4.6 Vsebine, ki jih lahko še iščemo z iskalnimi stroji Na spletu lahko iščemo po mnogih različnih bazah podatkov, kot na primer iskanje po novičarski h skupinah, časopisnih člankih in revijah ter raznih imenikih, ki so bodisi brezplačni bodisi plačljivi. Primer http://www.deja.com/.. 4.7 Osnovne zahteve iskanja Bolj ko je kjučna beseda natančno določena, večja je verjetnost pravega zadetka. 4.7.1 S ključno besedo Iskanje s ključno besedo se uporablja takrat, ko iščemo določene informacije. Primer: elimo poiskat informacijo kdaj je KrištofKolumb odkril Ameriko. Tipične ključne besede, ki jih lahko uporabimo so "Columbus", "America" in "discover".
    • Iskalni stroj bo kot rezultate vrnil spletne strani, na katerih se nahaja katerakoli od teh treh ključnih besed. V našem primeru bo iskalni stroj vrnil katerokoli stran, ki vsebuje besedo Columbus, ali America ali discover. Tega pa si pravzaprav ne elimo. 2elimo si ogledati tiste spletne strani, ki vsebujejo vse tri besede hkrati. 4.7.2 Ključne besede ter AND operator Med ključnimi besedami uporabimo operator AND. Iskanje bo omejeno na dokumente, kjer bodo vse tri ključne besede vsebovane hkrati. Na ta način bo verjetnost pravilnega zadetka večja. 4.7.3 Iskanje s frazo Dokument lahko iščemo s pomočjo fraze, ki jo je nekdo izrekel, a smo pozabili kdo. Primer: iščemo osebo, ki je izrekla neko znano frazo. Fraza se mora nahajati v narekovaju. Primer: "To be, or not to be: that is the question" 4.7.4 Uporaba NOT operatorja Operator NOT omeji iskanje na tiste dokumente, ki ne vsebujejo ključne besede označene z operatorjem NOT. Primer pri iskanju Kolumba nam iskalni stroj vrne veliko tevilo rezultatov, ki se nanašajo na prodajo ali na muzeje. Z uporabo operatorja NOT omejimo rezultate iskanja in sicer tako, da nam iskalni stroj ne prikaže dokumentov, ki vsebujejo ključno besedo prodaja in muzej. Nasvet Pri vpisovanju ključnih besed uporabljajmo male črke. Večina iskalnih strojev vrne dokumente, ki imajo ključne besede zapisane z malimi ali velikimi črkami. Če ključno besedo zapišemo z velikimi črkami, potem iskalni stroji prikažejo samo tiste zadetke, kjer so ključne besede zapisane z velikimi črkami. 4.8 Napredne zahteve iskanja Večina iskalnih strojev omogoča napredno tehniko iskanja in razvrščanje zadetkov glede na datum in druge možnosti. 4.8.1 Uporaba + operatorja Operator "+" neposredno pred ključno besedo (brez presledka), omejuje iskanje na dokumente, ki vsebujejo to besedo. Deluje podobno kot AND operator. 4.8.2 Up orab a - op eratorja Deluje podobno kot operator NOT. Zadetki so dokumenti, ki ne vsebujejo besed museum in sale. 4.8.3 Krajšanje ključnih besed Pri krajšanju kljucnih besed napišemo koren besede, ki jo okrajšamo z znakom (npr. z zvezdico "*").Če iščemo matema*, nam bo sistem vrnil zadetke, ki vsebujejo besede: matematika, matematik, mateamtičen....
    • 4.8.3 Iskanje po določenih domenah Iskanje lahko omejimo tudi po dokumentih, ki se nahajajo na strežnikih z določenim domenskim imenom. I Navajanje virov, primer: VIRIi Zorecii, M. (1998). Svetovni splet. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Richardson L., Ruby S.iii, I. in Koros, A. (2007). RESTful Web Services Bonn: O'Reilly. Vidmariv, J. (1997). Športno-rekreativna dej avnost odraslih prebivalcev Slovenije in nekateri kazalci zdravstvenega stanja. V B. Sila (ur.), Gibalna aktivnost odraslih prebivalcev Republike Slovenije (str. 193–208). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Raggettv, D. (2005). Getting started with HTML. World Wide Web Consortium. Pridobljeno 7. 10. 2008 iz http://www.w3.org/MarkUp/Guide/ Spletvi. Pridobljeno 7. 10. 2008 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Splet i Vire navajamopo abecednem redupriimkaprvega avtorja oziroma naslova, če avtor dela ni znan. ii Navajanje vira: en avtor. iii Navajanje vira: več avtorjev. iv Navajanjepoglavja knjige. v Navajanje spletne strani znanega avtorja. vi Navajanje spletne strani neznanega avtorja. Uporaba opomb ni zaželena.