Your SlideShare is downloading. ×
0
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Heath Care System Albania
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×
Saving this for later? Get the SlideShare app to save on your phone or tablet. Read anywhere, anytime – even offline.
Text the download link to your phone
Standard text messaging rates apply

Heath Care System Albania

508

Published on

The Structure of the Albanian Health Care System, and its inefficency!

The Structure of the Albanian Health Care System, and its inefficency!

Published in: Technology, Health & Medicine
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
508
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
5
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1. ZDRASTVEN SISTEM A L B A N I J A
  • 2. Geografsko podra~je <ul><li>Albanija e locirana vo Jugo-isto~na Evropa, pomegu Makedonija, Crna Gora i Grcija. </li></ul><ul><li>Vo nea `iveat 3.1 milioni `iteli od koj edna tretina e pod 15 godinii, a 40% e pod 18 godini. </li></ul><ul><li>Okolu 58% `iveat vo ruralnite oblasti </li></ul>
  • 3. Demogravski Idikatori <ul><li>GDP i Makroekonomski Idikatori </li></ul><ul><li>Demogravski Indikatori </li></ul>
  • 4. Zdrastveni Indikatori <ul><li>Zdrastveni Indikatori </li></ul><ul><li>Visoka stapka na smrtnost na doen~iwa </li></ul>
  • 5. Zdrastveni Indikatori <ul><li>Najmnogu smrtnost ima od kardiovaskularnite zaboluvawa </li></ul>Glavni pri~ini za smrt
  • 6. Organizacija na Zdr. Sistem <ul><li>Organizacija na zdrastveniot sistem e re~isi celosno ist kako i site demokratski zemji, no problemot e vo negovata neefikasnost </li></ul>
  • 7. Finansirawe na Zdr. Sistem <ul><li>Finansiskot buxet na Zdrastveniot sistem e mnogu mal, ovaa anomalija se dol`i na tranzicijata niz koja pominuva Albanija </li></ul><ul><li>Celiot buxet na Albanija iznesuva 15 291 milioni leka, odnosno 130 milioni amerikanski dolari </li></ul>
  • 8. Pridobivki od Zdr. Za{tita <ul><li>Pod komunisti~kiot re`im, site gradani imaa slodobna zdrastvena za{tita so mali plakawa. </li></ul><ul><li>Denes plakawero se bazira na platno u~estvo na graganite i na osiguritelnite pridonesi </li></ul><ul><li>Besplatna za{tita vklu~uva dolgotrajni tretmani za bolesti kako tuberkolaza i rak </li></ul>
  • 9. Dopolnitelni Izvori na Finansirawe <ul><li>Out of Pocket Payment va`i za zgolemeni proporcii na zdrastvena za{tita </li></ul><ul><li>Isplatite na nabavuva~ite odat direkno vo nivnite xepovi, glavno nelegalno vo forma na t.n. pod masa isplati. </li></ul><ul><li>Vakvite isplati se {iroko zastapeni vo Albanija, posebno vo dr`avnite bolnici </li></ul>
  • 10. PRIMARNA ZDRASTVENA ZA[TITA <ul><li>Primarni zdrastveni ustanovi izgradeni voglavno vo 1990-tite </li></ul><ul><li>Vo ruralnite naselbi - mal broj na lekari </li></ul><ul><li>Vo urbanite naselbi - golemi polikliniki </li></ul><ul><li>Polisa vo 1997 na PZZ e usvoeno: </li></ul><ul><li>Eden zdrastven centar vo sekoja op{tina </li></ul><ul><li>Edna zdrastvena slu`ba vo sekoe selo </li></ul>
  • 11. Primarna Zdrastvena Za{tita <ul><li>Vo 1999 ispituvawe i nadgleduvawe na rabotata na 6 porodili{ta, </li></ul><ul><li>Rezultati: </li></ul><ul><li>Nesoodvetna oprema </li></ul><ul><li>Nedostig na ve{tina </li></ul><ul><li>Nedostig na lekovi </li></ul><ul><li>Posledica: </li></ul><ul><li>Golema smrtnost na albanskite doen~iwa </li></ul>
  • 12. Primarna Zdrastvena Za{tita <ul><li>Albanija e zemja sklona kon zarazi: </li></ul><ul><li>hepatitis 133 na 100 000 </li></ul><ul><li>tuberkoloza 21 na 100 000 </li></ul><ul><li>sipanici 23 na 100 000 </li></ul><ul><li>zau{ki 30 na 100 000 </li></ul><ul><li>1994 - vakcina od hepatitis B </li></ul><ul><li>1999 - zgolemena imunizacija za: </li></ul><ul><li>Tuberkoloza - 83% </li></ul><ul><li>Koliomeilitis, difterija tetanus - 97% </li></ul><ul><li>2001 - vakcina od rubeola </li></ul>
  • 13. Sekundarna Zdrastvena Za{tita <ul><li>Bolnicite prestavuvaat glavni reprezenti na Sekundarnata Zdrastvena Za{tita. </li></ul><ul><li>Ministerstvoto gi poseduva i gi organizira na sledniot na~in: </li></ul><ul><li> - Nacionalni </li></ul><ul><li> - Regionalni </li></ul><ul><li> - Okolinski </li></ul>
  • 14. Sekundarna Zdrastvena Za{tita <ul><li>Srazmerot pomegu bolni~kite kreveti i populacijata vo Albanija najslaba vo Evropa </li></ul><ul><li>Vo 1992 imalo 160 bolnici so 14000 kreveti ili 4,3 kreveti na 1000 luge </li></ul><ul><li>Brojot na bolni~kite kreveti drasti~no padna od 14000 vo 1992 do 9600 god. Pred zgolemuvaweto na 10 000 vo 2000 godina. Na sledniot slajd mo`e da se zabele`i </li></ul>
  • 15. <ul><li>Koristewe i karakteristika na bolnicite,1992-2002 </li></ul>Sekundarna Zdrastvena Za{tita <ul><li>Od tabelata se gleda redukcija na brojot na kreveti od 1992 </li></ul>
  • 16. Sekundarna Zdrastvena Za{tita <ul><li>Tabelata poka`uva deka brojot na Bolni~kite kreveti e na najnisko nivo vo Evropa, so iskolu~ok na Finska, Izrael, [vedska, Turcija i V. Britanija. </li></ul>
  • 17. <ul><li>Pri~ini zo{to lugeto vo Albanijane se hospitaliziraat: </li></ul><ul><li>siroma{tija </li></ul><ul><li>Golemi barawa od strana lekarite i na medecinskiot personal </li></ul><ul><li>Beden kvalite na uslgite </li></ul><ul><li>Nedostatok na lekovi </li></ul><ul><li>Nedostatok na higienski sredstva </li></ul><ul><li>Pri~ini za relativno kratkiot prestoj </li></ul><ul><li>Nizok kvalitet na uslugi </li></ul><ul><li>Nedostatok na oprema </li></ul><ul><li>Nedostatok na lekovi </li></ul>Sekundarna Zdrastvena Za{tita
  • 18. Tercijalna Zdrastvena Za{tita <ul><li>Karakteristiki i mestopolo`bi na TZZ </li></ul><ul><li>Univerzitetska bolnica vo Tirana (Majka Tereza) </li></ul><ul><li>- 1600 bolni~ki kreveti </li></ul><ul><li>- najgolema bolnica vo dr`avata </li></ul><ul><li>- sekundarna i zdrastvena za{tita </li></ul><ul><li>Ginekolo{ka bolnica Tirana </li></ul><ul><li>- sekundarna i tercijalna za{tita </li></ul><ul><li>Bolnica za belodrobni zarazni bolesti </li></ul><ul><li>- sekundarna i tercijalna za{tita </li></ul><ul><li>- poveketraen tretman za tuberkolozni pacienti </li></ul><ul><li>Voena bolnica vo nadle`nost na Ministerstvoto za Odbrana </li></ul>
  • 19. Socijalna Gri`a <ul><li>MEDICINSKA OBUKA </li></ul><ul><li>Dodiplomski studii </li></ul><ul><li>Specilizacija </li></ul><ul><li>OBUKA ZA MEDICINSKI SESTRI </li></ul><ul><li>DRUGA OBUKA </li></ul><ul><li>PROIZVODITELNI FARMACEVSKI KUKI VO ALBANIJA </li></ul><ul><li>Listata postojano se zgolemuva </li></ul><ul><li>Dr`avni i privatni apteki </li></ul><ul><li>Poizvodstvo na vakcini </li></ul>
  • 20. Socijalna Gri`a <ul><li>Vulnerabilnite grupi i rizik grupite vo Albanija baraat osobeno vnimanie i gri`a od strana na socijalnite slu`bi </li></ul><ul><li>Socijalnite rabotnici vo Albanija </li></ul><ul><li>Dejnost na socijalnite rabotnici </li></ul><ul><li>Nepovolnosti na nivnata dejnost </li></ul>
  • 21. Lekari Od Oblasta na PZZ 1999 1998 1997 1996 1995 1994 0.09 0.09 0.10 0.10 0.10 0.11 Apsolventi Doktori 0.28 0.30 0.30 0.30 0.29 0.29 Farmacevti 3.97 3.77 3.82 4.35 4.40 4.47 Medicinski sestri 0.34 0.41 0.40 0.41 0.39 0.39 Dentisti 1.36 1.35 1.34 1.33 1.32 1.32 Doktori Medicinski Personal (na 1000 `iteli) 1999 1998 1997 1996 1995 1994 199 367 432 435 365 453 Totalno 19 30 39 36 8 38 Farmacevti 27 44 57 54 8 54 Dentisti 153 293 336 345 349 361 Doktori Broj na studenti {to diplomiraat sekoja godina
  • 22. Plakawe na lekarite vo Albanija <ul><li>Privaten sektor </li></ul><ul><li>Sistem na kapitacija od 1995godina, platite zavisat od brojot na pacientite </li></ul><ul><li>Izvesni poka~uvawa od 12% ima kaj lekarite koj rabotat vo ruralnite sredini </li></ul><ul><li>Tipot na pacienti( deca, stari `eni) </li></ul><ul><li>Prose~na mese~na plata od 29 000 leka, koja vo amerikaski dolari iznesuva nekade okolu 210 $. </li></ul><ul><li>Poradi niskite primawa na lekarite ima pojava na primawa na mito. </li></ul>
  • 23. <ul><li>Dr`aven sektor </li></ul><ul><li>Platite na lekarite i se isplakaat spored odredeni dr`avni i nacionalni standardi </li></ul><ul><li>Do krajot na 2000 fondot za zdrastveno osiguruvawe gi isplaka{e platite na: </li></ul><ul><li>1512 privatni organizacii </li></ul><ul><li>564 zdrastveni centri </li></ul><ul><li>27 gradski kliniki </li></ul>Lekari Od Oblasta na PZZ
  • 24. Z A K L U ^ O K <ul><li>Poradi bolnata tranzicija i te{kite socioekonomski uslovi vo koj se naoga Albanija zdrastven sistem ne raboti racionalno, sovesno i pred se ne ja pru`a zdrastvenata za{tita so poln kapacitet na graganite, a koja e ustanovena so Ustavot na Albanija i zaklu~okot e: </li></ul><ul><li>NEZDRAV BOLNI^KI SISTEM VO NEZDRAVA EKONOMIJA: </li></ul>
  • 25. T H E E N D Izrabotile: A1, 1-12

×