Namen, vloga in okvir za delo Sveta za konkurenčnost in razvojnih skupin Dr. Žiga TURK @ 1. Skupna seja SveK in RaSk, Ljub...
Vsebina <ul><li>Kje je slovenski razvoj </li></ul><ul><ul><li>in zakaj potrebujemo svet za konkurenčnost </li></ul></ul><u...
Gre nam dobro: SRS 2005 <ul><li>v desetih letih  ujeti povprečje gospodarske razvitosti EU . Zaostanek smo prepolovili.  <...
Rast produktivnosti na zaposlenega pada
In je pretežno rezultat nestrukturnih učinkov Tabela 1: Dekompozicija rasti produktivnosti predelovalnih dejavnosti v Slov...
To je problem, ker še zelo zaostajamo
Rešitev je (tudi) znanje <ul><li>Lizbonska strategija 2008: </li></ul><ul><ul><li>&quot;A key factor for future growth is ...
Slovenija ima dobre znanstvenike … <ul><li>Slovenija je med prvih 5 v svetu po odmevnosti svojih raziskav/GDP naslednjih p...
Vlagamo več … Vir: Eurostat, Predlog proračuna RS za l. 2006, 2008-2009, lastni preračuni
Izraba vlaganj v znanje ni dovolj učinkovita v RR vlagajo manj izvažajo več znanja
Vlaganja v RR so odvisna od strukture gospodarstva
Uveljavljeno mnenje, da je sodelovanje med RR-BIZ slabo <ul><li>podjetja le majhen delež prihodkov ustvarijo iz sodelovanj...
Situacija se postopoma izboljšuje… <ul><li>Število inovacijsko aktivnih podjetij </li></ul><ul><li>2002-2004: 27% </li></u...
Ovire so različno razumljene!   6 negotovost glede financiranja s strani gospodarstva 6 dejavniki, ki vplivajo na delovanj...
Krivda se zvrača drug na drugega! <ul><li>Podjetja </li></ul><ul><ul><li>krivec je RR sektor … noče sodelovati </li></ul><...
Ocena Evropske komisije 2007 <ul><li>&quot; I t will be important for Slovenia to focus over the period of the National Re...
Izzivi mednarodne konkurenčnosti Slovenije (IMD 2008) <ul><li>Prednostne naloge Vlade po predlogu IMD 2008 (časopis Financ...
Razlogi za ustanovitev Sveta za konkurenčnost in razvojnih skupin <ul><li>V slovenskem gospodarstvu so nujni premiki oziro...
Svet za konkurenčnost in razvojne skupine (RaSk) Ministrstvo za visoko šolstvo,  znanost in tehnologijo Ministrstvo  za fi...
Naloge Sveta za konkurenčnost <ul><li>presoja in izbor s strani razvojnih skupin predlaganih  ožjih področij raziskav in t...
Sestava sveta za konkurenčnost <ul><li>politika </li></ul><ul><ul><li>minister, pristojen za usklajevanje in spremljanje i...
Naloge razvojnih skupin: identifikacija niš gospodarska dejavnost gospodarska dejavnost razvita  gospodarska dejavnost gos...
Naloge razvojnih skupin <ul><li>opredelitev in izbor ožjih področij raziskav in razvoja znotraj področij prioritet opredel...
Sestava razvojnih skupin <ul><li>gospodarstvo + RR sektor, 15 ljudi </li></ul><ul><ul><li>vabljeni tudi strokovnjaki iz dr...
Sektorske razvojne skupine za … <ul><li>življenje in zdravje,  </li></ul><ul><li>informacijske in komunikacijske tehnologi...
Rezultat sektorskih skupin <ul><li>vizija razvoja (Slovenije) na področju </li></ul><ul><li>nekaj ciljev na poti do uresni...
Interdisciplinarnost! <ul><li>I nventions based on conventional mono-disciplinary approaches far outnumber those from team...
Horizontalne razvojne skupine <ul><li>razvojna skupina za poslovno – finančno okolje </li></ul><ul><ul><li>ker moramo znan...
Osnove za delo <ul><li>Od spodaj navzgor:  Tehnološke platforme, centri odličnosti, grozdi, tehnološke mreže, ki delujejo ...
Svetovni trendi <ul><li>energetika in klimatske spremembe </li></ul><ul><li>staranje prebivalstva </li></ul><ul><li>inform...
Energetika in klimatske spremembe <ul><li>20-20-20 do 2020 </li></ul><ul><ul><li>0.5-1% BDP Slovenije </li></ul></ul><ul><...
Energetika in klimatske spremembe
IKT <ul><li>teorija rdečega premika </li></ul><ul><li>pomemben prispevek k rasti produktivnosti </li></ul><ul><li>pomembna...
Nadaljnji proces <ul><li>21.5.2008 – Skupni sestanek članov, vodij razvojnih skupin in Sveta za konkurenčnost </li></ul><u...
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Skupna Seja 21.5.2008 Turk

802

Published on

1. Skupna seja Sveta za konkurenčnost,
Ljubljana, 21. maj 2008

Published in: Travel, Business
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
802
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
1
Actions
Shares
0
Downloads
5
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Skupna Seja 21.5.2008 Turk

  1. 1. Namen, vloga in okvir za delo Sveta za konkurenčnost in razvojnih skupin Dr. Žiga TURK @ 1. Skupna seja SveK in RaSk, Ljubljana, 21. maj 2008
  2. 2. Vsebina <ul><li>Kje je slovenski razvoj </li></ul><ul><ul><li>in zakaj potrebujemo svet za konkurenčnost </li></ul></ul><ul><li>Kako je sestavljen </li></ul><ul><ul><li>političen nivo </li></ul></ul><ul><ul><li>civilni nivo (7+3 skupine) </li></ul></ul><ul><li>Kaj pričakujemo </li></ul><ul><ul><li>policymaking na področju R&D in Ind. politike </li></ul></ul><ul><li>Katere svetovne trende velja upoštevati </li></ul><ul><ul><li>organizacijske - participacija </li></ul></ul><ul><ul><li>vsebinske (okolje, IKT …) </li></ul></ul>
  3. 3. Gre nam dobro: SRS 2005 <ul><li>v desetih letih ujeti povprečje gospodarske razvitosti EU . Zaostanek smo prepolovili. </li></ul><ul><li>Socialni razvoj in večje blagostanje : število ljudi, ki so potrebni socialne pomoči je padlo za tretjino, stopnjo brezposelnosti smo skoraj prepolovili. </li></ul><ul><li>Trajnostni razvoj : število rojstev po dolgem času spet raste, dokončanih je bilo veliko čistilnih naprav, gradimo čiste energetske objekte. </li></ul><ul><li>Slovenija kot mednarodno ugledna in prepoznavna država: dobivamo čestitke za uspešno predsedovanje EU. Povabili so nas v OECD, ki je družba najbolj uglednih in vplivnih držav na svetu. </li></ul>
  4. 4. Rast produktivnosti na zaposlenega pada
  5. 5. In je pretežno rezultat nestrukturnih učinkov Tabela 1: Dekompozicija rasti produktivnosti predelovalnih dejavnosti v Sloveniji 0,0 0,0 -0,2 Interakcijski (dinamični strukt.) učinek ***, v o.t. 0,7 0,7 0,4 Intersektorski (statični strukturni) učinek**, v o.t. 9,3 5,3 7,8 Intrasektorski (nestrukturni) učinek*, v o. t. 10,1**** 6,0 8,0 Realna rast produtkivnosti, v % 2006 2001–2005 1996–2000
  6. 6. To je problem, ker še zelo zaostajamo
  7. 7. Rešitev je (tudi) znanje <ul><li>Lizbonska strategija 2008: </li></ul><ul><ul><li>&quot;A key factor for future growth is the full development of the potential for innovation and creativity of European citizens built on European culture and excellence in science&quot;. </li></ul></ul><ul><li>Strategija razvoja Slovenije 2006: </li></ul><ul><ul><li>&quot;Druga razvojna prioriteta: Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta&quot; </li></ul></ul><ul><li>Okvir gospodarskih in socialnih reform: </li></ul><ul><ul><li>&quot;da bo Slovenja bolje kakor doslej uporabljala domače in tuje znanje za svoj gospodarski razvoj&quot;. </li></ul></ul>
  8. 8. Slovenija ima dobre znanstvenike … <ul><li>Slovenija je med prvih 5 v svetu po odmevnosti svojih raziskav/GDP naslednjih področjih: matematika (2), materiali (3) , fizika (4), inženirstvo (5) </li></ul><ul><li>srednja dobra: kemija (7), računalništvo (13) </li></ul><ul><li>slabo: ekonomija (22), biokemija (21), medicina (22), okolje (22) </li></ul>vir: Odmevnost raziskovalnega dela na različnih področjih po državah, študija avstrijskega FWF, avgust 2007, Povzetek: Dragan.Mihailovic@ijs.si
  9. 9. Vlagamo več … Vir: Eurostat, Predlog proračuna RS za l. 2006, 2008-2009, lastni preračuni
  10. 10. Izraba vlaganj v znanje ni dovolj učinkovita v RR vlagajo manj izvažajo več znanja
  11. 11. Vlaganja v RR so odvisna od strukture gospodarstva
  12. 12. Uveljavljeno mnenje, da je sodelovanje med RR-BIZ slabo <ul><li>podjetja le majhen delež prihodkov ustvarijo iz sodelovanja z znanostjo (inštituti in fakultetami) </li></ul><ul><li>sodelovanje izhaja iz kratkoročnih tržnih potreb podjetij </li></ul><ul><li>manj pa je dolgoročnega sodelovanja na področju R&R. </li></ul><ul><li>najmanj pogoste oblike sodelovanja so licenciranje in patentiranje skupnih R&R dosežkov, ustanavljanje spin-off podjetij in skupnih raziskovalnih laboratorijev </li></ul><ul><li>bistveni motiv za sodelovanje: skupne prijave na državne projekte oz. javne razpise… </li></ul><ul><li>R. Pezdir (2004). Tehnološko sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. </li></ul>
  13. 13. Situacija se postopoma izboljšuje… <ul><li>Število inovacijsko aktivnih podjetij </li></ul><ul><li>2002-2004: 27% </li></ul><ul><li>2004-2006: 35% </li></ul><ul><li>+ 1/4 </li></ul>Vir. SURS
  14. 14. Ovire so različno razumljene!   6 negotovost glede financiranja s strani gospodarstva 6 dejavniki, ki vplivajo na delovanje znanosti (togost, sistem napredovanja v znanosti idr.) 6 sistemske težave ( sistem napredovanja, preobremenjenost s pedagoškim delom itd., razkorak v ciljih) 5 pomanjkanje splošnega interesa za raziskave in razvoj v gospodarstvu 5 neugodno finančno okolje (s strani znanosti) 5 strukturni dejavniki (pomanjkanje laboratorijske opreme na fakultetah in v gospodarstvu) 4 pomanjkanje državnih spodbud za sodelovanje z znanostjo 4 prevelika usmerjenost države v podporo temeljnega raziskovanja 4 finančno okolje (pomanjkanje virov finančnih sredstev za financiranje tovrstnega sodelovanja na fakultetah in v gospodarstvu) 3 nejasnost državne politike na področju znanosti in tehnologije v gospodarstvu 3 nejasnost državne politike na področju znanosti in tehnologije v gospodarstvu 3 nejasnost državne politike na področju znanosti in tehnologije v gospodarstvu 2 prevelika usmerjenost države v podporo temeljnega raziskovanja 2 prevelik razkorak v ciljih 2 prevelika usmerjenost države v podporo temeljnega raziskovanja 1 pomanjkanje finančnih virov v gospodarstvu 1 pomanjkanje državnih spodbud za sodelovanje z znanostjo 1 Fakultete Inštituti Podjetja
  15. 15. Krivda se zvrača drug na drugega! <ul><li>Podjetja </li></ul><ul><ul><li>krivec je RR sektor … noče sodelovati </li></ul></ul><ul><li>Sektor RR </li></ul><ul><ul><li>krivec so podjetja … ne zanimamo jih </li></ul></ul><ul><li>Podjetja in znanost skupaj </li></ul><ul><ul><li>kriva je država </li></ul></ul><ul><ul><li>nejasne državne politike in spodbude </li></ul></ul><ul><li>Država </li></ul><ul><ul><li>kriva je zaprtost RR sektorja, ki ni postal notranje in zunanje konkurenčen </li></ul></ul><ul><ul><li>kriva je razvojna nezainteresiranost podjetij, ker delajo dobičke na vse mogoče druge načine </li></ul></ul>
  16. 16. Ocena Evropske komisije 2007 <ul><li>&quot; I t will be important for Slovenia to focus over the period of the National Reform Programme on the following challenges: develop an effective research and innovation strategy and ensure its effective implementation … (in še tri stvari) &quot; </li></ul>
  17. 17. Izzivi mednarodne konkurenčnosti Slovenije (IMD 2008) <ul><li>Prednostne naloge Vlade po predlogu IMD 2008 (časopis Finance, 15.5.2008, str. 6) </li></ul><ul><ul><li>Proti-inflacijski ukrepi </li></ul></ul><ul><ul><li>Izboljšanje učinkovitosti politik za spodbujanje raziskav in razvoja in pogojev zasebnega sektorja </li></ul></ul><ul><ul><li>Upravljanje človeških virov </li></ul></ul><ul><ul><li>Internacionalizacija srednjih in malih podjetij </li></ul></ul><ul><ul><li>Pogoji za tuje neposredne naložbe </li></ul></ul>
  18. 18. Razlogi za ustanovitev Sveta za konkurenčnost in razvojnih skupin <ul><li>V slovenskem gospodarstvu so nujni premiki oziroma spremembe v smeri boljšega investiranja v raziskave in razvoj na področjih, ki pomembno prispevajo k povečevanju konkurenčnosti in ustvarjanju dodane vrednosti v nacionalnem gospodarstvu . </li></ul><ul><li>Kljub številnim strateškim in izvedbenim dokumentom, Slovenija nima mehanizma in metodologije na podlagi katerih bi oblikovala detajlnejše programe v okviru posameznih prioritetnih področij. </li></ul>
  19. 19. Svet za konkurenčnost in razvojne skupine (RaSk) Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Ministrstvo za finance Ministrstvo za gospodarstvo Svet za visoko šolstvo Svet za konkurenčnost Svet za znanost in tehnologijo Služba Vlade za razvoj Slovenski podjetniški Sklad (podjetniško financiranje) JAPTI (podjetništvo in internacionalizacija) ARRS (znanost) TIA (tehnologija) Ekološki sklad (okoljske tehnologije) JS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Ministrstvo za okolje in prostor Ministrstvo za obrambo Javna družba tveganega kapitala razvojne skupine Svet za konkurenčnost smo sistematično vgrajevali v načrte, uredbe in zakonodajo! predlogi politik odločanje, usmeritve izvajanje
  20. 20. Naloge Sveta za konkurenčnost <ul><li>presoja in izbor s strani razvojnih skupin predlaganih ožjih področij raziskav in tehnološkega razvoja , </li></ul><ul><li>presoja predlogov za usklajeno in učinkovito izvajanje ukrepov na področju raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij, podjetništva, internacionalizacije, financiranja ipd. in njihovo upoštevanje pri pripravi strateških in izvedbenih dokumentov vlade ter letnih programih dela javnih agencij in javnih skladov, </li></ul><ul><li>spremljanje in vrednotenje učinkovitosti sprejetih odločitev (usmeritev, ukrepov). </li></ul>
  21. 21. Sestava sveta za konkurenčnost <ul><li>politika </li></ul><ul><ul><li>minister, pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije, </li></ul></ul><ul><ul><li>minister, pristojen za gospodarstvo, </li></ul></ul><ul><ul><li>minister, pristojen za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, </li></ul></ul><ul><ul><li>minister, pristojen za finance, </li></ul></ul><ul><ul><li>minister, pristojen za šolstvo in šport, </li></ul></ul><ul><ul><li>minister, pristojen za javno upravo, </li></ul></ul><ul><ul><li>minister, pristojen za okolje in prostor, </li></ul></ul><ul><ul><li>minister, pristojen za obrambo, </li></ul></ul><ul><ul><li>minister, pristojen za zdravje, </li></ul></ul><ul><li>predstavniki ključnih ustanov </li></ul><ul><ul><li>predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) </li></ul></ul><ul><ul><li>predsednik Inženirske akademije Slovenije, </li></ul></ul><ul><ul><li>generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, </li></ul></ul><ul><ul><li>predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, </li></ul></ul><ul><ul><li>predsednik Rektorske konference Republike Slovenije, </li></ul></ul><ul><ul><li>predsednik Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije (KORIS). </li></ul></ul><ul><li>razvojne skupine </li></ul>
  22. 22. Naloge razvojnih skupin: identifikacija niš gospodarska dejavnost gospodarska dejavnost razvita gospodarska dejavnost gospodarska dejavnost razvita gospodarska dejavnost gospodarska dejavnost gospodarska dejavnost raziskovalno področje raziskovalno področje odlično raziskovalno področje raziskovalno področje odlično raziskovalno področje raziskovalno področje raziskovalno področje raziskovalno področje
  23. 23. Naloge razvojnih skupin <ul><li>opredelitev in izbor ožjih področij raziskav in razvoja znotraj področij prioritet opredeljenih v strateških dokumentih oziroma drugih področij za katere bo izkazan interes gospodarstva, </li></ul><ul><li>predmet raziskav in razvoja so izdelki, storitve in procesi (tehnološki in netehnološki), </li></ul><ul><li>oblikovanje predlogov za usklajeno in učinkovito izvajanje ukrepov na področju raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij, podjetništva, internacionalizacije, financiranja ipd., </li></ul><ul><li>predloge navedene v prejšnjih točkah posredujejo sektorski razvojni sveti Svetu za konkurenčnost. </li></ul>
  24. 24. Sestava razvojnih skupin <ul><li>gospodarstvo + RR sektor, 15 ljudi </li></ul><ul><ul><li>vabljeni tudi strokovnjaki iz državne uprave </li></ul></ul><ul><li>široka zastopanost področij, ne pa vsaka niša </li></ul><ul><li>ne gre za zastopanje inštitucij </li></ul><ul><li>delo naj bo odprto, široko; širitve skupin niso izključene </li></ul><ul><li>ne sme biti zaprto za ne-člane </li></ul><ul><li>nevarnost fevdalizacije </li></ul>
  25. 25. Sektorske razvojne skupine za … <ul><li>življenje in zdravje, </li></ul><ul><li>informacijske in komunikacijske tehnologije, </li></ul><ul><li>materiale in nanotehnologije, </li></ul><ul><li>okolje in gradbeništvo, </li></ul><ul><li>energetiko in trajnostne vire energije, </li></ul><ul><li>vozila, transport in logistiko, </li></ul><ul><li>procesno tehnologijo, </li></ul>
  26. 26. Rezultat sektorskih skupin <ul><li>vizija razvoja (Slovenije) na področju </li></ul><ul><li>nekaj ciljev na poti do uresničevanja vizij </li></ul><ul><li>kratek seznam problemov na poti do ciljev </li></ul><ul><ul><li>priporočila temeljnih raziskav </li></ul></ul><ul><ul><li>priporočila aplikativnih raziskav </li></ul></ul><ul><li>niše, specializacija! </li></ul>
  27. 27. Interdisciplinarnost! <ul><li>I nventions based on conventional mono-disciplinary approaches far outnumber those from teams where disciplines are highly diversified, but the latter produce more ‘breakthrough innovations […] of unusually high value’. </li></ul><ul><li>Lee Fleming’s , Harvard Business Review (September, 2004) </li></ul>
  28. 28. Horizontalne razvojne skupine <ul><li>razvojna skupina za poslovno – finančno okolje </li></ul><ul><ul><li>ker moramo znanje pretvarjati v denar in delovna mesta </li></ul></ul><ul><li>razvojna skupina za kreativne industrije </li></ul><ul><ul><li>ker samo funkcionalna ekscelentnost ni več dovolj </li></ul></ul><ul><ul><li>Fifteen years ago companies competed on price; now it’s quality; tomorrow it’s design . (Robert Hayes) </li></ul></ul><ul><li>razvojna skupina za organiziranost javnih razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij </li></ul><ul><ul><li>ker morajo biti tudi te inštitucije in ljudje v njih konkurenčni </li></ul></ul>
  29. 29. Osnove za delo <ul><li>Od spodaj navzgor: Tehnološke platforme, centri odličnosti, grozdi, tehnološke mreže, ki delujejo na določenih področjih. </li></ul><ul><li>Od zgoraj navzdol: Strategija razvoja Slovenije, Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010; Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2007-2010; Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012, Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov do leta 2012, Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2007-2013, Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji Si2010, Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, Predlog nacionalnega programa za kulturo 2008-2011 … </li></ul><ul><li>Od zunaj … </li></ul>
  30. 30. Svetovni trendi <ul><li>energetika in klimatske spremembe </li></ul><ul><li>staranje prebivalstva </li></ul><ul><li>informacijske in komunikacijske tehnologije </li></ul><ul><li>… Azija, izobilje … </li></ul>
  31. 31. Energetika in klimatske spremembe <ul><li>20-20-20 do 2020 </li></ul><ul><ul><li>0.5-1% BDP Slovenije </li></ul></ul><ul><ul><li>0.5-1% BDP Evrope </li></ul></ul><ul><ul><li>reševati je treba tudi svetovne probleme </li></ul></ul><ul><li>podnebje se spreminja </li></ul><ul><li>politike se spreminjajo </li></ul><ul><li>potrošniki se spreminjajo </li></ul>
  32. 32. Energetika in klimatske spremembe
  33. 33. IKT <ul><li>teorija rdečega premika </li></ul><ul><li>pomemben prispevek k rasti produktivnosti </li></ul><ul><li>pomembna prioriteta v EU </li></ul>
  34. 34. Nadaljnji proces <ul><li>21.5.2008 – Skupni sestanek članov, vodij razvojnih skupin in Sveta za konkurenčnost </li></ul><ul><li>kick-off sestanki skupin </li></ul><ul><li>1.7.2008 - zaključeno kazalo dokumenta za vsako skupino, določeni uredniki podpoglavij </li></ul><ul><li>september 2008 - predstavitev vmesnih rezultatov </li></ul><ul><li>november 2008 - pred sektorskih razvojnih dokumentov </li></ul>
  1. A particular slide catching your eye?

    Clipping is a handy way to collect important slides you want to go back to later.

×