Your SlideShare is downloading. ×
E vestnik.200948
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×

Introducing the official SlideShare app

Stunning, full-screen experience for iPhone and Android

Text the download link to your phone

Standard text messaging rates apply

E vestnik.200948

1,539
views

Published on


0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
1,539
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
0
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1. BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 1 Stran 2: V tednu Karitas Prazne mize, hladni radiatorji Stran 4: Vladni obisk Pomurja Eni o hruškah, drugi o jabolkih Stran 5: Zaposlene družbe Pro Gala so se odločile za stavko Za delavke skrbijo njihovi otroci! Stran 6: Pridobitve ob občinskem prazniku Turnišča Po odškodnino na sodišče Stran 11: Očitek prirejanja nogometnih rezultatov tudi klubu iz Lendave NogometašNafte prodaltekmo? Stran 12: Kitajci preplavili Evropo z bučnim semenom Slovenska golica poševnih oči Stran 13: S socialno stisko se tveganje za uživanje drog povečuje Pobirali sveče, da so se greli Stran 35: Prvi kuharski tečaj v Termah 3000 DoubleD– dvakratdobro Še tretja sanacija ljutomerskega odlagališča odpadkov Stanovanjski evri deponiji DenarzanovosanacijonapredlogžupanainposlancaFrancaJurševzeli izstanovanjskegafonda–Občinezaprisojenih230.000evrovodškodnine bližnjimstanovalcemdeponijenisoprimaknileniticenta Murska Sobota, 26. novembra 2009, leto LXI, št. 48, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,50 evra Kakršen Konrada dan, takšen bo malone ves svečan. Vreme: Sprva bo delno jasno, nato pa pretežno oblačno. Pomurski Vestnik, 1958: Na Ormoški cesti v Ljutome- ru so pričeli gradnjo 12-sta- novanjskega bloka. NAROČNIK Karikatura:AntonBuzeti Nepreslišano Nismomuhaenodnevnica Vpetek zvečer ob zaključku radijskega dnevnika je bila pri nas objavljena nepri- čakovana vest, da je bil na predsednika ZDA Johna Kennedyja izvršen atentat indajepredsednikranjen.Kljubnepričakovanostinihčenislutiltistega,karjebilo svetuznanožečezpolure,dajepredsednikpodlegelsmrtonosnimstrelom.Novi- cajekotbliskobletelavessvetinvzbudilavelikoogorčenjeinžalovanje.Kmaluso tudisledilaskopainšenejasna,patudiprotislovnaporočilaodogodkuvDallasuv glavnemmestuameriškedržaveTexas.Kosejekolonavozilpomikalaskozimesto, sonenadomaodjeknilitrijestreliskritegastrelcainKennedyjeokrvavljenomahnil vnaročjesvoježene,kijesedelazravennjega.Šoferjehitrozavtomobilomoddrvel protibolnišnici,kjerpasozdravnikitakojspoznali,danemorejopomagati. Pomurski Vestnik, 28. novembra 1963 Foto: Nataša Juhnov Pretresljiv zločin v Prosečki vasi stran 3 Ženo pahnil v smrt Alojz Hajdinjak je med prepirom odrinil ženo, ki je padla in se hudo poškodovala – Življenje izgubila, ker njeni mami ni dovolil, da bi ji pomagala – Policisti so ga zaradi nasilja v družini že večkrat obravnavali RAZPRODAJA OBUTVE (VEČ NA STRANI 9) stran3 Gimnazija Murska Sobota praznuje častitljivih 90 let in prav jutri ob 18. uri bo v Galeriji Murska Sobota slovesna akademija kot pika na i praznovanjem. Pred devetdesetimi leti so v takrat Slovencem nezna- ni pokrajini onstran Mure ustanovili prvo gimnazi- jo, ki danes po besedah ravnateljice Regine Cipot predstavlja sožitje tra- dicije, znanja in razvoja. Do sedaj je dala temelj- no izobrazbo številnim znanstvenikom in znanim osebnostim. V Lendavi bo isti dan osre- dnja slovesnost ob 50-le- tnici dvojezičnega šolstva, kjer bo, tako kot v soboški gimnaziji, slavnostni go- vornik predsednik države dr. Danilo Türk, le da se mu bo v Lendavi pridru- žil tudi madžarski predse- dnik Laszlo Solyom. »Namesto kontejnerja vodke mi pošlji gajbo vina in slatine!«
  • 2. 26. november 2009 –2 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 2 AKTUALNO Slovenski Geoplin, ruski Gazprom in Južni tok Po plinovodu bodo tekli tudi evri Južni tok plinovoda iz Rusije bo potekal preko Prekmurja in Prlekije, toda nihče še ne ve natančno, kje Izdaja:PodjetjezainformiranjeMurskaSobota,d.o.o.IZHAJAOBČETRTKIH.Uredništvo:IrmaBenko(direktorica),BojanBudja(odgovorniurednik),JanezVotek(namestnikodgovornegaurednika),A.NanaRituperRodež,AndrejBedek,BernardaBalažic Peček,LudvikKovač,MajdaHorvat,MilanJerše,PetraKranjec,TimotejMilanov(novinarji),NatašaJuhnov(fotografinja),NevenkaEmri(lektorica),KsenijaŠömen(tehničnaurednica),RobertJ.Kovač(računalniškiprelom).Naslovuredništvainuprave: MurskaSobota,Ulicaarh.Novaka13,tel.št.:5381720(naročniškaslužba),n.c.5381710,5381740(novinarjiVestnika),Venera(trženje)5381710,št.telefaksa5381711.Nenaročenihrokopisovinfotografijnevračamo.Trimesečnanaročnina (14številk)20,30evra,letnanaročnina(za53številk)75,50evra,letnanaročninazanaročnikevtujini180,00evrov,polletnanaročninazadelovneorganizacije,podjetjainobrtnike(27izvodov)59,20evra,izvodvkolportaži1,50evra.IBANpriRaif- feisenbankiSI56249009000247884,SWIFTkodabanke;KREKSI22.Tisk:PodjetjezausposabljanjeinvalidovSETVevče.Daveknadodanovrednostjevračunanvcenoizvodainseobračunavavskladus7.točko25.členaZakonaodavkunadodanovrednost,Uradnilist23.12.1998,št. 89,inZakonomoizvrševanjuproračunaRepublikeSlovenijezaleto2002in2003,Uradnilist17.12.2001,št.103.Naklada:14.000izvodov.Elektronskapošta:Vestnik:vestnik@p-inf.si,Venera:venera@p-inf.si,naročniškaslužba:oglasi.vestnik@p-inf.si,www-stran:http://www.vestnik.si. V tednu Karitas Prazne mize, hladni radiatorji Poleg moledovanja za hrano in oblačila vse več prošenj za plačilo položnic – Prava kriza nas menda čaka šele čez dva, tri mesece Pogled od zunaj Kruh za življenje Treba je mnogo preprostih besed ka- kor kruh, ljubezen, dobrota, pravi meni drag pesnik Tone Pavček. Da, treba je mnogo preprostih besed, mnogo prija- znih dejanj, da najdemo pot, pot od člo- veka do človeka. Kot prostovoljka Karitas s skoraj »de- setletnim stažem« imam tako kot tiso- če drugih prostovoljcev, vključenih v humanitarne organizacije, odgovorno in težko nalogo. Še posebno dandanes. Ker je prostovoljstvo usmerjeno k člove- ku, iščem skupaj s prostovoljkami in prostovoljci poti, kako priti do sočloveka, da mi bo zaupal, da bo pripravljen sprejeti pomoč. Pomanjkanje in revščina sta najpogostejša pojava, s katerima se srečujemo v Karitas, in imata veliko različnih vzrokov: izguba službe, nepričakovana nesreča, smrt, bolezen, ločitev, odvisnost partnerja od alkohola ali drog. Najtežji trenutki pa so, ko se na nas obrnejo starši z otroki ali matere samohranilke in ob tem zaznamo tudi otrokovo stisko. Kot sodelavci Karitas ponujamo družinam in posameznikom pomoč s hrano, saj se obrnejo na nas tudi ljudje, ki povedo, da jim večkrat primanjkuje hrane. Poleg hrane jim poma- gamo tudi z oblačili in obutvijo ter ob ustreznih dokazilih s plači- lom najnujnejših položnic. Poleg naštetega posvečamo skrb ostarelim in bolnim, invalidom, otrokom v kriznem centru. Vse naštete skupine ob praznikih obišče- mo in obdarimo. Sodelavke in sodelavci Karitas pa slišimo ob naših dežurstvih besede: »Vse, kar imam na sebi oblečeno in obuto, je od vas, od Karitas.« Naše izkušnje nam kažejo, da se ljudje v stiskah po- gosto ne znajdejo in ne vedo, na koga naj se obrnejo. Zato poleg po- moči v materialni obliki pogosto družinam in posameznikom, ki se obrnejo na nas, svetujemo in jih napotimo na ustrezne institucije. Pogosto se mi kot prostovoljki poraja jeza, zakaj smo v naši druž- bi prišli tako daleč, da potrebuje tako velika skupina ljudi prehran- ske pakete. Pri zadnji delitvi smo jih namreč razdelili med več kot dva tisoč ljudi. In še sedaj slišim besede posameznikov: »Kako sram me je« ali »Po tridesetih letih trdega dela stojim v vrsti za prehram- beni paket!« In še vrsto podobnih bolečih razmišljanj ljudi, ki so kljub vsakodnevnemu pridnemu delu ostali na cesti brez finančnih prilivov. In teh ljudi, ki se počutijo ponižane, pogosto tudi ogolju- fane zaradi lažnih obljub in osramočene, ker ne morejo dostojno preživeti svoje družine, je okrog nas v naši pokrajini preveč. Pro- stovoljci Karitas si zato želimo, da bi vsi, ki so v stiski, začutili, da niso sami, da želimo z njimi deliti svoj čas in znanje ter jim ponu- diti ustrezno pomoč. Seveda s prostovoljnim delom, kljub velikemu entuziazmu, ne morem reševati sveta, lahko pa prispevam k pozitivnim premikom v svoji lokalni skupnosti s tem, ko se kot posameznica čutim odgo- vorna za človeka v stiski. Dragica Raj, prostovoljka Karitas V premislek Ta veseli čas Ko boste naslednjič v roke prijeli Vestnik, bo december. Čas radosti, obdarovanj, vese- ljačenj. A vse manj za vse. In vse bolj za iz- brano peščico. Po slovenskem časopisju prebiram, kaj vse bo delavcem prinesel dedek Mraz. Ne boste verjeli, kar nekaj podjetij bo svojim zapo- slenim po vzoru dobrih starih časov pripravilo prednovoletne zabave in obdarovanja. Če je že mogoče razumeti Iva Boscarola, ki bo svojim v Pipi- strelu poleg novoletne veselice namenil še božičnico in trinajsto plačo, me čudi državni Petrol, za katerim sploh ni prav bleščeče poslovno leto. Pa bo vseeno v teh kriznih časih pripravil vsesplošno veseljačenje zaposlenih na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču z bojda izbornim zabavnim in glasbenim programom ter slastno večerjo. Tudi za moj in vaš denar. Me zanima, koliko takšnih zabav in obdarovanj bo po Pomurju. Uganko bomo skušali razvozlati v prihodnjih dneh, skoraj zagotovo pa bodo za odgovor dovolj prsti ene upokojene mizarske roke. A če že ni kruha za vse, je treba ljudstvu dati vsaj iger. In teh je – roko na srce – vse več. Zelo vsakovrstnih in tudi po Pomurju. Od športnih stav do razno ra- znih teve šovov. Kaj prinašajo in odnašajo prve, menda vedo pri Nafti, kako za vsako ceno potešiti žalostno obubožano rajo, pa so zgovorno izpričali tako na Pop TV kot na nacionalki. Nič nimam proti znameni- ti Ceci, še manj proti njenim oblinam, rahlo pa mi je le bilo nerodno, ko sem jo gledal, kako je ondan v oddaji A si ti tud not padu obračala Lada Bizovičarja in Jureta Zrneca. Če že onadva ne vesta, nas je kar nekaj vendarle bolj poučenih. Da taisto Ceco preiskujejo zaradi domnevne ile- galne prodaje nogometnih igralcev in skrivanja 22 milijonov dolarjev v tujih bankah. Lado in Jure pa jo sto tisočim prodajata kot boginjo. Pa saj nacionalka ni dosti boljša. Številnih grehov osumljeni slikar Jure Ce- kuta, ki da mu evri v žepe letijo z raznih tujih bančnih računov, je v na- jelitnejšem večernem teve terminu paradiral po Piramidi. Radi nam razlagajo, da imamo tako oblast, kot si jo zaslužimo. Bomo sedaj krivi še za Petrole, Cece in Jurete? Bojan Budja Marsikomu v Pomurju se je zgodilo to, česar si ni mi- slil. Zaradi izgube službe in stalnega dohodka mora pri- znati svojo stisko in zaprosi- ti za pomoč. Število tistih, ki se danes obračajo na humani- tarne organizacije, se je dra- stično povečalo. Na Rdečem križu, Karitas in EHO Podpor- nici priznavajo, da na njiho- va vrata potrka vsak dan več ljudi. Ta teden pripravlja Ka- toliška cerkev teden Karitas z naslovom Kruh za življenje, kar ima tudi simbolični po- men. Sporočiti želijo, da so se številne družine in posame- zniki znašli v hudih težavah in stiskah; mnogi potrebuje- jo kruh zaradi pomanjkanja, kruh človeške bližine in kruh realnega upanja. Z različnimi dogodki po vsej Sloveniji nagovarjajo k dobrodel- nosti in opozarjajo na socialno najbolj ogrožene člane naše druž- be. Z dobrodelnimi akcijami in koncerti so se vključili v župnij- ske Karitas, tudi v Murski Soboti se skrbno pripravljajo na četrtek, ko bo eden od vrhuncev akcije. Zbirali bodo obleko, posteljnino, informacije, kdo potrebuje ali po- darja belo tehniko ali pohištvo, zbirali pa bodo tudi prostovoljne prispevke. V zadnjem času se je povečalo povpraševanje po obla- čilih, zato prosijo ljudi, naj prine- sejo uporabna in čista oblačila. S pomočjo ljudem v stiski se ukvarjata tudi Evangeličanska hu- manitarna organizacija Podporni- ca in Rdeči križ Slovenije. »Vsak dan prihajajo k nam novi ljudje, ki so primorani zaprositi za pomoč, da bi preživeli,« je povedala Albi- na Knapp, sekretarka na sobo- škem Območnem Rdečem križu. Poleg povpraševanj po obleki in paketih s hrano pa je vse več pro- šenj za plačilo najnujnejših polo- žnic, za elektriko, kurjavo, naje- mnino in podobno, ugotavljajo vse tri humanitarne organizacije. Za te namene imajo posebne fon- Eden največjih evropskih in slovenskih projektov v priho- dnjih letih bo gradnja novega plinovoda za dobavo ruskega zemeljskega plina Sloveniji in Evropi, s čimer bi se izognili dodatnemu tveganju s tranzi- tno problematično Ukrajino. Po novih informacijah naj bi se Slovenija navezala na Južni tok (njegova skupna zmogljivost je 63 milijard kubičnih metrov plina letno) s t. i. severozaho- dnim krakom, ki bi ga zgradi- li že do leta 2015. Njegova zmo- gljivost pretoka bo okrog osem milijard kubičnega metra pli- na letno. Tema, ki zadnje tedne polni ča- sopisne strani, je vsekakor zani- miva tudi za Pomurje oziroma za Prekmurje in Prlekijo, kajti z go- tovostjo lahko trdimo, da lahko plinovod, ki bo prispel iz Madžar- ske, nadaljuje pot v Slovenijo samo preko Pomurja. V tem primeru še kako pogrešamo uradno regijo, ki bi bila sogovornik in pogajalec z državo. Gre namreč za načrtova- nje enega največjih državnih pro- jektov po ozemlju pomurske regi- je. Projekt bo vodila in upravljala družba South Stream AG, v Sloveni- ji pa mešano slovensko-rusko pod- jetje. Severni krak Južnega toka bo potekal preko Srbije in Madžarske ter se nekje pri Subotici razdelil na dva kraka. Prvi krak bo potekal do avstrijskega Baumgartna, drugi pa se bo iz Madžarske usmeril pre- ko slovenskega (pomurskega) oze- mlja do Italije in še naprej. Pa to ni edino veliko državno na- črtovanje in obljubljanje zemlje ob Muri za potrebe mednarodnih in državnih interesov. Spomnimo se načrtovanja gradnje velikega dalj- novoda pa načrtovanja hidroelek- trarn na reki Muri. So vsi ti načr- ti sploh usklajeni ali izključujoči? Zato smo na ministrstvo za okolje in prostor naslovili vprašanja, da nam pojasnijo, kje natančno bo potekala trasa plinovoda, da bo javnost (Prekmurci in Prleki ima- jo samo ta majhni košček zemlje) pred začetkom načrtovanja sploh obveščena o njenem poteku in ali je zdaj pomurska javnost postavlje- na pred izbiro: hidroelektrarne ali plinovod? S službe za odnose z javnostmi na okoljskem ministrstvu so poslali le kratkem odgovor: »Predlagamo, da se obrnete na ministrstvo za gospo- darstvo, ki je nosilec sporazuma.« In smo se s podobnimi vpra- šanji obrnili še na gospodarsko ministrstvo. Odgovor je posredo- val Gregor Resman: »Meddržavni sporazum o plinovodu Južni tok določa ustanovitev in sedež sku- pnega podjetja, ki bo izvajalo in- vesticijo, v Republiki Sloveniji in deležaustanoviteljevvosnovnem kapitalu podjetja 50 : 50, sloven- skega podjetja Geoplin plinovo- di in ruskega Gazproma. Del pli- novodnega sistema Južni tok, ki bo potekal preko Slovenije, naj bi imel zmogljivost pretoka okrog osem milijard kubičnih metrov plina letno. Tehnične parametre novega plinovoda in potrebno in- frastrukturo bosta določila usta- novitelja na osnovi rezultatov študije izvedljivosti, upoštevajoč možnost uporabe obstoječega plinovoda v lasti Geoplina plino- vodi, d. o. o. Študija izvedljivosti mora biti pripravljena najkasneje do 30. junija 2011. Na podlagi teh rezultatov se bosta ustanovitelja tudi odločila o ustanovitvi podjetja in gradnji plinovoda oziroma o uporabi obstoječega sistema v lasti Geo- plina plinovodi, d. o. o.« Bernarda B. Peček de, ampak gre za skromna sred- stva in daleč od tega, da bi lahko vsem plačali položnice. Jožef Rituper, EHO Podporni- ca, ugotavlja, da mnogi, ki jim je najtežje, nočejo na glas spregovo- riti o svoji stiski in nemoči. Pake- ti in pomoč, ki jih sedaj vsi deli- jo, blažijo stisko, pravo krizo in pomanjkanje pa lahko pričaku- jemo čez dva, tri mesece, še do- daja. Kljub nizkim dohodkom so znali mnogi doslej skromno žive- ti, ko pa bodo izčrpali vse rezer- ve, ne bodo zmogli več prežive- ti od meseca do meseca, čeprav so vse življenje trdo delali. »Glej- te, kje smo končali!«, »Da moram prositi?« in »Kako mi je nerodno!« so besede ljudi, s katerimi prizna- vajo svojo stisko. Ljudje so pretre- seni, žalostni in razočarani. Iz njihovega življenja pa tako, kot so najprej izginjali priboljški, izginjajo osnovne dobrine, ugaša- jo se luči, preneha teči topla voda, radiatorji ostajajo mrzli. V ljudi se naseljuje strah pred jutrišnjim dnem in s tem izginjajo veselje, zanos in volja do življenja. Najprej v družini, kar še posebno prizade- ne otroke, in to se bo prej ali slej poznalo tudi v družbi. A. Nana Rituper Rodež Foto: Nataša Juhnov Foto: Nataša Juhnov
  • 3. – 26. november 2009 3 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 3 AKTUALNO Pretresljiv zločin v Prosečki vasi Ženo pahnil v smrt Alojz Hajdinjak je med prepirom odrinil ženo, ki je padla in se hudo poškodovala – Življenje izgubila, ker njeni mami ni dovolil, da bi ji pomagala – Policisti so ga zaradi nasilja v družini že večkrat obravnavali Še tretja sanacija ljutomerskega odlagališča odpadkov Stanovanjski evri deponiji Denar za novo sanacijo na predlog župana in poslanca Franca Jurše vzeli iz stanovanjskega fonda – Ob- čine za prisojenih 230.000 evrov odškodnine bližnjim stanovalcem deponije niso primaknile niti centa Ljutomersko deponijo komunalnih odpadkov čaka še tretja sanacija. Že doslej je bilo zavoljo nje okoliškim prebivalcem izplačanih za 230 tisoč evrov odškodnin. Foto: nataša Juhnov Občina Ljutomer je 16. novembra podpisala s podjetjem Gradis grad- beno podjetje Ptuj pogodbo o sa- naciji odlagališča komunalnih od- padkov v Ljutomeru. Izvajalca so izbrali med enajstimi ponudniki, ki so se prijavili na javni razpis, po- godbena vrednost znaša dobrih 115 tisoč evrov, dela pa naj bi bila kon- čana 15. maja prihodnje leto. Ptuj- sko podjetje bo za ta denar moralo urediti dovozno cesto, javno razsve- tljavo, odvajanje odpadnih vod in plina z odlagališča ter zasipati, ure- diti in zasaditi okolico. Še avgusta letos je občinska uprava napovedovala, da bodo vsa ta dela sta- la okoli 340 tisoč evrov, celotna sanaci- ja odlagališča, vključno z odkupom ze- mljišča, saj je bilo odlagališče delno na zasebnem zemljišču, pa 466 tisoč evrov. Tak znesek je za projekt Sanacija odlaga- lišča odpadkov Ljutomer naveden tudi v državnem proračunu oziroma v Na- črtu razvojnih programov 2009–2012, saj naj bi država zanj prispevala 200 ti- skim ministrom obljubil že njegov pred- hodnik Janez Podobnik. Ljutomersko odlagališče odpadkov ni- koli ni dobilo uporabnega dovoljenja, sedanja sanacija pa je menda že tretja po vrsti. Nazadnje so se je lotili pred deseti- mi leti. Zanjo je ministrstvo za okolje in prostor primaknilo 200 tisoč evrov, ob- čine Ljutomer, Veržej, Križevci in Raz- križje, uporabnice odlagališča, pa 546 ti- soč evrov. Sanacija, ki je potekala hkrati z odlaganjem odpadkov, ni bila uspešna, odlagališče pa zaradi okoljske neustre- znosti ni dobilo uporabnega dovoljenja. Čeprav bi deponijo v Ljutomeru mora- li zapreti maja 2004, so njeno obratova- nje zaradi zastoja pri ureditvi zbirnega centra v Puconcih, kamor sedaj odvaža- jo odpadke, in s sklepom ljutomerskega občinskega sveta spet podaljšali, komu- nalne odpadke pa so potem preneha- li odlagati novembra 2007. Sredi mesta Ljutomer in ob pokopališču je tako osta- lo nesanirano odlagališče, ki mu Agen- cija RS za okolje in prostor ne bo izdala odločbe o zaprtju, dokler sanacija ne bo opravljena tako, kot je treba. Pogodba o sanaciji je sedaj sklenjena, denar zanjo pa bo ponovno dala drža- va? Ljutomerska občina ima namreč ob že najetih posojilih za več javnih objek- tov in nižjih proračunskih prihodkih ve- like finančne težave. Franc Jurša je na marčevski seji parlamentarnega odbo- ra uspel z amandmajem, da se denar za sanacijo ljutomerske deponije vzame iz postavke za pospešeno stanovanjsko gradnjo, minister Karl Erjavec pa je to zagovarjal, rekoč, da ima stanovanjski sklad svoj program in da sprememba ne bo bistveno vplivala na pospešeno gra- dnjo. Franc Jurša je svoj predlog podprl tudi s številnimi izgubljenimi tožbami na sodišču, saj so sodniki bližnjim stano- valcem zaradi zmanjšane kakovosti bi- vanja ob deponiji priznali odškodnino. »Do sedaj smo na sodišču izgubili ogro- mno tožb in moramo samo za odškodni- ne plačati 500.000 evrov. Tega lokalna skupnost drugače tudi ne bo mogla re- šiti,« je Franc Jurša marca na parlamen- tarnem odboru zagovarjal svoj predlog. Vendar ne ljutomerska občina niti preo- stale tri, Veržej, Križevci in Razkrižje, za odškodnino niso plačale niti evra, saj so bližnji stanovalci tožili Komunalno-sta- novanjsko podjetje Ljutomer kot upra- vljavca odlagališča. To je petnajstim sta- novalcem moralo plačati okoli 230 tisoč evrov odškodnine in stroškov, po izpla- čanih odškodninah pa je tožbe vložilo še več stanovalcev, ki terjajo še 150 ti- soč evrov. Te pa bodo sodeč po mnenju vrhovnega sodišča, ki ga je podalo pred nekaj dnevi, najverjetneje brezuspešne. Vrhovno sodišče, na katero se je obrnilo toženo podjetje, je namreč za zadnje šti- ri tožbe, ki so jih stanovalci ob deponiji vložili leta 2003, ugotovilo, da je zamu- jen pritožbeni rok, kar pomeni, da do odškodnine niso več upravičene. Komunalno-stanovanjsko podjetje je že vse od začetka zagovarjalo mnenje, da stanovalci tožijo napačno stranko, saj bi odškodnino morala plačati lastni- ca deponije, torej ljutomerska občina z občinami uporabnicami odlagališča, ker da so bili sami le izvajalci gospodarske javne službe. Občine so to zavrnile, pod- jetje pa je oktobra lani zoper njih vložilo tožbo. Obravnave na sodišču doslej še ni bilo, saj naj bi sodišče čakalo na mnenje vrhovnega sodišča. To pa je sedaj tu. Glede vključevanja države v sanaci- jo ljutomerskega odlagališča je treba vedeti še, da se je v reševanje proble- ma novembra 2005 vključilo tudi mini- strstvo za okolje in prostor, takrat pod vodstvom Janeza Podobnika. Na de- cembrskem sestanku z župani v Ljublja- ni je ministrstvo predlagalo, da se sklep Občine Ljutomer o prepovedi odlaga- nja odpadkov iz občin Razkrižje, Veržej in Križevci, ki ga je občinski svet spre- jel, ker te niso pristale na poplačilo de- ležev rente, zadrži, v sklopu projekta sanacije in zapiranja odlagališča, nad katerim bo bdelo ministrstvo, pa se pri- pravi tudi predlog za plačilo odškodnin oziroma bonitet za krajane, ki živijo na vplivnem območju deponije. Ti sklepi so ostali le na papirju. Z zagotovljenim denarjem v proračunu za sanacijo odla- gališča bi torej država zdaj vendarle iz- polnila vsaj del svojih obljub. Majda Horvat V hiši v Prosečki vasi je mož po prepiru pustil umreti svojo ženo. Foto: A. B. Že prejšnjo sredo je v domači hiši v Prosečki vasi umrla 49-letna Albi- na Hajdinjak. Izkrvavela je zaradi poškodb, ki jih ji je med prepirom dan prej prizadejal njen dve leti sta- rejši mož Alojz. Kot je sporočil Jožef Prša, tiskovni predstavnik tukajšnje policijske upra- ve, so kriminalisti med ogledom kraja in z zbiranjem informacij o okoliščinah zločina ugotovili, da je »partner pokoj- ne med prepirom odrinil pokojno, ki je padla vznak in se pri tem hudo telesno poškodovala. Osumljeni poškodovanki ni zagotovil ustrezne zdravniške pomo- či, zaradi česar je umrla«. Po naših in- formacijah je imela žrtev razbito loba- njo. Alojz Hajdinjak je od petka za zapahi. Policisti so mu namreč odvzeli prostost in ga zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj povzročitve smrti iz ma- lomarnosti, nasilja v družini in hude te- lesne poškodbe privedli pred preiskoval- nega sodnika, ki je zanj odredil pripor. Grozi mu večletna zaporna kazen. Po na- ših informacijah je bil že večkrat obrav- navan prav zaradi nasilja v družini. Z no- žem se je menda pred kratkim spravil tudi nad sina. Prosečka vas – kraj z manj kot dvesto prebivalci v osrčju Goričkega – je zavi- ta v molk in žalost. Domačini, s katerimi smo se pogovarjali, niso želeli govoriti o zločinu, ki je njihovo vasico pahnil v sre- dišče pomurske in slovenske javnosti. Eden je le namignil, da je tragedijo naj- brž zakrivil alkohol, drugi pa je dodal, da so se policisti pogosto mudili v hiši s hi- šno številko tri. Albino Hajdinjak so pokopali v sobo- to, na pogrebu njenega moža ni bilo. Po- kojna je bila nekoč zaposlena v Muri; z Alojzom, ki je občasno priložnostno de- lal v Avstriji, pa sta družino preživlja- la s kmetovanjem. Dvajsetletni sin dela pri gradbeniku v sosednji vasi, starejša hčerka pa se je omožila drugam. Z nji- mi živi še Albinina mama. Prav njen zet menda ni dovolil, da bi poklicala medi- cinsko pomoč. To je po 6. januarja 2008, ko je tride- setletni Sandi Marinič v Spodnjem Kra- pju pri Ljutomeru s streli iz pištole umo- ril fanta svojega nekdanjega dekleta in si potem sodil sam, najhujši zločin v pokra- jini ob reki Muri. Leta 2007 sta se sicer zgodila dva umora, leta 2006 nobeden, leto prej pa so bili trije. Andrej Bedek Franc Jurša je uspel pre- pričati ministra Erjavca, da denar za sanacijo in zaprtje deponije vzame iz proračunske postavke za pospešeno stanovanj- sko gradnjo. soč evrov, polovico letos in polovico v prihodnjem letu, preostalo pa je pripi- sano ljutomerski občini. Državno sofi- nanciranje je namreč na marčevski seji parlamentarnega odbora za okolje in prostor ob podpori ministra za okolje in prostor Karla Erjavca izposloval lju- tomerski župan in poslanec v državnem zboru Franc Jurša, s tem da je pomoč pri sanaciji odlagališča pred sedanjim okolj-
  • 4. 26. november 2009 –4 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 4 GOSPODARSTVO Okrogla miza o posodobitvi pokojninskega sistema Za obračun pokojnine četrt stoletja? Predlagan ukrep podaljšanja z 18 na 35 let je preveč radikalen, bolj sprejemljivo naj bi bilo obdobje 25 let, ki prevladuje v Evropski uniji Sklepno dejanje vladne- ga obiska prejšnji teden se je zgodilo v hotelu Radin, kjer so med drugim ministri odgo- varjali na vprašanja pomur- skihgospodarstvenikov,župa- nov in druge zainteresirane javnosti. V debati, za katero lahko brez slabe vesti zapiše- mo, da je na trenutke padla na raven gostilniških prerekanj, so se dotaknili mnogih za Po- murje aktualnih tem. Med drugim so dejali Patrick Vlačič je omenil vpraša- nje odstavnih pasov na pomurski avtocesti. Pri DARS-u so tako po njegovih besedah naročili študijo o upravičenosti izgradnje odstav- nih pasov, ta pa naj bi bila konča- na do konca letošnjega leta. »Vpra- šanje razvoja in infrastrukture zame ni vprašanje jajca in kokoši, gotovo pride infrastruktura pred razvojem,« je bil jasen prometni minister. Državni sekretar na mi- nistrstvu za obrambo Uroš Krek je pojasnil, da je Pomurje pomem- ben kadrovski bazen za slovensko vojsko, saj kar deset odstotkov pri- padnikov prihaja iz te regije, v le- tošnjem letu celo 20 odstotkov novih vojakov. Eden najbolj kri- tičnih udeležencev posveta je bil soboški župan Anton Štihec, ki je vladi očital, da njihovi dopisi na ministrstva ostajajo brez odgovo- rov, ter izrazil upanje, da ne bodo zaprli pediatričnega oddelka v murskosoboški bolnišnici. Dobil je zagotovilo ministra Miklavčiča, da bo ostal. Zanimalo ga je tudi, zakaj v Pomurju ni več subvenci- oniranih konkurenčnih visoko- šolskih programov, vendar je nje- govo vprašanje tudi tokrat ostalo brez odgovora. Metod Grah iz Vi- vata v Moravskih Toplicah je po- dal predlog glede geotermalne energije, ki je v zakonu o Pomur- ju opredeljena kot ena od treh temeljnih razvojnih usmeritev Vladni obisk Pomurja Eniohruškah, drugiojabolkih Veliko vprašanj brez odgovorov, nekateri odgovori so šli mimo vprašanj – Dela pri vodovodu šele čez dve leti – Zakaj so v Radencih ploskali Lahovniku Katarina Kresal, Irma Pavlinič Krebs in Ivan Svetlik. Na vladni strani je prevladovalo dobro razpoloženje, med občinstvom nekoliko manj, tudi zaradi nekaterih navzočih, ki so prišli do mikrofona z neumestnimi vprašanji in predlogi. Foto: T. M. Oster nastop soboškega župana Antona Štihca Foto: D. M. pomurske regije. Po njegovem mnenju je pri geotermalni ener- giji problem cena kilovatne ure, ki je 6,2 centa, kar je premalo, da bi se kdo loteval naložbe tem področju. Vladi je predlagal, da ceno dvigne na raven nemške, ki znaša 15 centov za kilovatno uro. Župana Moravskih Toplic Franca Cipota je zanimalo, ali je možno pričakovati, da bodo prvi metri vodovoda zaživeli že leta 2010. Po njegovem mnenju je za neka- tere ljudi predolgo čakati še šest let. Odgovor državnega sekretarja z ministrstva za okolje in prostor Zorana Kosa, da se bodo dela za- čela šele čez dve leti, ni bil všeč niti lendavskemu županu Antonu Balažku, ki meni, da bi vodovod lahko začeli graditi že prihodnje leto, opozoril pa je še na izrazito povečanje socialnih transferjev v občinskih proračunih. Komu zemljišča? Roberta Graja iz podjetja in- ženiring Graj, ki se je predstavil tudi kot predstavnik Luke Koper, je zanimalo, ali bo vlada podprla gradnjo infrastrukture in izpelja- la potrebne postopke za logistič- ni center v Lipovcih. Gospodar- ski minister Lahovnik je poudaril, da bodo pripravili razpis in ta- krat se bo morala po njegovih be- sedah Luka Koper na razpis pri- javiti. »Če se ne bo, boste morali pojasniti, zakaj se niste, ker ste v večinski državni lasti.« Po nje- govih besedah se je problem po- javil zaradi informacije, ki so jo imeli na ministrstvu, po kateri Luke Koper ta projekt naj ne bi več zanimal. Čeprav je Lahovnik za svoj odgovor prejel aplavz ob- činstva, se je kasneje v izmenjavi mnenj med Lahovnikom in Šti- hcem pokazalo, da ne govorijo o istem logističnem centru. Mini- ster za gospodarstvo je imel v mi- slih logistični center, ki naj bi bil predviden znotraj gospodarskega središča Oko, temu pa je Štihec oporekal, češ da logistični cen- ter ni bil nikoli predviden znotraj omenjenega projekta. Slednjemu je pritrdil tudi direktor RRA Mura Danilo Krapec. Dejan Židan iz skupine Panvita pa je izrazil pod- poro Zakonu o kmetijskih zemlji- ščih in zaščiti kmetijskih zemljišč. Po njegovem mnenju je moralno sporno spreminjanje namembno- sti zemljišč, saj je veliko obrtnih con praznih. Timotej Milanov Anka Tominšek (levo) in Mateja Kožuh Novak Pomurski upokojenci o reformi upokojenskega sistema Fotografiji: M. J. Ob bližajoči se reformi po- kojninskega sistema in pre- dlagani pokojninski zakono- daji, ki neposredno vpliva predvsem na pravice in ob- veznosti aktivne populacije in na že upokojeno generaci- jo, je Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev v prostorih Pokrajinske in štu- dijske knjižnice Murska Sobo- ta organizirala okroglo mizo z naslovom Modernizacija po- kojninskega sistema. Med go- sti sta bili tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Marjeta Kožuh No- vak in predsednica komisije za pokojninsko politiko pri ZDUS-u Anka Tominšek. Gre za pomembne vsebinske spremembe v pokojninskem sis- temu, ki jih je pripravilo ministr- stvo za delo, družino in socialne zadeve. Poudarjeno pa je bilo, da te reforme ni možno povezovati s sedanjimi gospodarskimi in so- cialnimi razmerami pri nas, saj jo terjajo povsem drugi razlogi, zla- sti demografski trendi in struktu- ra prebivalstva, ki se vse bolj stara. Na okrogli mizi v Murski Soboti so menili, da je gradivo o posodo- bitvi pokojninskega sistema spre- jemljivo za široko javno razpravo, čeprav glede nekaterih predlaga- nih sklepov ni dovolj jasno. Pred- vsem bi morali ločiti tiste ukrepe, ki so nujno potrebni zaradi dose- ganja temeljnih ciljev, od ukrepov, ki zadevajo boljšo preglednost po- kojninskega sistema. Brez socialnih dajatev V razpravi so postavili vpra- šanje, kako oblikovati prehodno obdobje, da posameznih skupin zavarovancev ne bi prizadeli v primerjavi z drugimi. Ko je na- mreč govor o dostojni pokojni- ni, manjka podatek, kakšno bo imela tako upokojena generaci- ja kot tudi prihodnje generacije, upoštevajoč povprečno plačo. Soglašali so z mnenjem, da je nuj- no treba povečati delež aktivnih zavarovancev s podaljševanjem delovne aktivnosti. Opozorili pa so, da tega pomembnega cilja ni možno doseči le z ukrepi na po- dročju pokojninskega sistema, ampak so prav tako nujni ukre- pi za izboljšanje zdravega in var- nega delovnega okolja, omejeva- nje sive ekonomije in za odpravo ovir, ki preprečujejo normalno delovanje trga delovne sile. Veliko bolj pa mora priti do iz- raza eno temeljnih načel pokoj- ninskega sistema, po katerem pravica do pokojnine temelji na delu. Zato je sprejemljiv predla- gani ukrep o izločitvi vseh social- nih dajatev iz pokojninskega sis- tema, ki se že danes ne plačujejo iz prispevkov, temveč iz državne- ga proračuna. Hkrati je treba do- sledno izpeljati načelo odvisno- sti med vplačili in izplačili, pri čemer ne bi smeli pozabiti na solidarnost. Načelo odvisnosti pokojnine od višine vplačil vse- kakor terja tudi podaljšanje ob- računskega obdobja za odmero pokojnine. Ocenjujejo, da je pre- dlagani ukrep podaljšanja z 18 na 35 let preveč radikalen. S tem ukrepom bi, kljub prehodnemu obdobju, prizadeli predvsem de- lavce, ki že daljše obdobje preje- majo minimalno plačo. Bolj spre- jemljivo naj bi bilo obdobje 25 let, ki prevladuje v Evropski uni- ji. So pa proti povišanju minimal- ne in polne starosti za uveljavlja- nje pravic. Prav tako so deljena mnenja o predlaganem sistemu bonu- sov. Kot je bilo rečeno, bi morali sprejeti družbeni dogovor o tem, kakšna delovna doba naj bo v pri- hodnje sprejemljiva za doseganje starostne pokojnine. Vsi tisti, ki končajo višješolski oziroma uni- verzitetni študij, bodo dosegli 40 let zavarovalne dobe šele pri 65 letih. Invalidsko zavarovanje pa bo treba zasnovati tako, da bodo zlasti delavci, ki delajo na težkih delovnih mestih, lahko uveljavili pravico do invalidske pokojnine še pred minimalno starostjo. Za vzpostavitev novega pokoj- ninskega sistema, ki naj bi začel veljati leta 2015, pa v upokojen- ski organizaciji menijo, da bi mo- ral dobiti širšo družbeno pod- poro, zlasti mlajših generacij. Opozarjajo, da modernizacija po- kojninskega sistema ne bi smela slabiti prvega stebra pokojnin- ske reforme. Milan Jerše
  • 5. – 26. november 2009 5 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 5 GOSPODARSTVO ZaposlenedružbeProGalasoseodločilezastavko Za delavke skrbijo njihovi otroci! Podjetje jim dolguje plači za september in oktober, del regresa za letni dopust ter povračila za potne stroške in malico – Dela dovolj, denarja pa ni Nova vrtina po milijon evrov Čigave so vrtine in komu rudarske pravice? – Spravljivejša Nafta Geoterm Pri izkoriščanju geotermalne energije se nekaj premika, čeprav ima pri treh ali štirih obstoječih saniranih vrtinah tudi država enako stališče kot Nafta Geoterm, da je upraviče- na do odškodnine. Se pa že pojavljajo podjetja, ki imajo inte- res po izkoriščanju tega vira. Dve ali tri podjetja so si v skladu z Zakonom o rudarstvu pridobila rudarsko pravico za razi- skovanje in/ali izkoriščanje geotermanih virov na posame- znih območjih. Do te pravice so prišla na javnem razpisu. To delno sprošča dokaj zategnjen položaj izkoriščanja geotermalnega vira energije. Drži pa, da se je v primeru dveh vrtin v Renkovcih in Beltincih ministrstvo oziroma direktorat za energetiko postavil na stran Nafte, saj pravijo, da se je pri sanaciji vrtin ugotovilo, da so nekatere primerne za izkori- ščanje geotermalne oz. hidrogeotermalne energije, zato so nekatere lokalne skupnosti (občini Beltinci in Turnišče) na osnovi podatkov Nafte Geoterm začele financirati dodatne raziskave, ki niso bile za- jete v dolgoročnem programu sanacije Nafte Lendava, in s tem omo- gočile njihovo alternativno uporabo. Ta vlaganja so bila v primerjavi z vrednostjo vrtin (milijon evrov) relativno majhna, znašala so le dva do pet odstotkov. Zato je Nafta Geoterm, ki je te vrtine v preteklosti financirala, zahtevala v primeru prenosa lastništva določeno plači- lo. Pri tem je treba dodati izjavo poslanca Žerjava, da je okvirna cena milijon evrov za povsem novo vrtino. Pri renkovski vrtini je Nafta Geoterm nosilka rudarske pravice in tudi plačnik raziskovalnih in proizvodnih koncesij za geotermalno energijo in ogljikovodike, če jo prištevamo med večje uporabnike. Konkretnega odgovora na to, ali je Nafta Geoterm dejanski nosilec rudarske pravice za omenjene vrtine, pa nismo dobili. Iz izpisov iz zemljiške knjige izhaja, da vsaj v dveh primerih od štirih Nafta Geoterm ni formalnopravni zemljiško- knjižni lastnik teh vrtin. Skratka, če sledimo formalni poti, bi moral biti predmet pogajanj prenos rudarske pravice in iz tega izhajajoče plačilo koncesijske dajatve, ki naj bi jo Nafta Geoterm po odgovoru ministrstva že imela. O lastništvu potemtakem ne more biti govora, če to ni zavedeno v zemljiških knjigah. Sicer pa naj bi se odnosi med potencialnimi uporabniki in Nafto Geoterm zelo spremenili, tako vsaj predstavnik podjetja Paradajz, d. o. o., ki se je odzval na razmišljanje o uporabi geotermalne energi- je v prejšnji številki. Pravi takole: »Nafta Geoterm oziroma njen di- rektor Cveto Žalik je bil namreč ves čas poslovnega procesa, ki traja še danes, zelo korekten in posloven in nam veliko pomaga pri iska- nju rešitev ogrevanja rastlinjakov, ki jih želimo postaviti. Že pred več kot enim letom so nam predlagali tri različice sodelovanja, ki so bile vse zelo zanimive. Ker takrat Paradajz, d. o. o., še ni imel gradbene- ga dovoljenja, pogajanj nismo končali in sklenili pogodbe. V vme- snem času je dobil Paradajz, d. o. o., gradbeno dovoljenje za postavi- tev omenjenih rastlinjakov, zato smo pred časom obnovili pogajanja oziroma poslovni odnos z Nafto Geoterm z namenom, da izpeljemo projekt. Zaenkrat je poslovni odnos še v fazi pogajanj in se odloča- mo med dvema opcijama – obstoječa vrtina v Renkovcih ali izgradnja nove. Odločitev o eni izmed različic pa bo sprejeta zgolj na podlagi energetskih potreb za ogrevanje.« J. V. Trideset bi Diano Zaposleni v družbi Pro Gala so dobili za- dnjo plačo 16. oktobra, in to za avgust, na preostale plače še čakajo. Podjetje, ki je spe- cializirano za usnjeno galanterijo, vso pro- izvodnjo izvozi, tri četrtine v Veliko Brita- nijo, drugo v Italijo. Lastnica zatrjuje, da je dela dovolj, delavcem pa ni pojasnila, zakaj za svoje delo ne dobijo plačila. Razjarjeni delavci družbe Pro Gala pravijo, da bodo tokrat vztrajali do konca. Stavkali bodo do izpolnitve svojih zahtev, do izplačila plač oziroma do uvedbe stečaja. Foto: L. K. Razmere, v kakršnih se je pred dvema letoma znašlo podjetje Dani & Eli iz Žižkov, se zdaj nadaljujejo tudi v družbi Pro Gala s sedežem v Črenšov- cih, proizvodne prostore pa ima v Odrancih. Direktor in la- stnik podjetja Dani & Eli je na- mreč marca lani zaposlenim, teh je bilo okoli 120, sporočil, da bo podjetje prenehalo pro- izvodnjo, vendar so se njegove napovedi uresničile le delno, saj je večino zaposlenih pre- vzela nova družba Pro Gala v lasti njegove hčerke. Novo pod- jetje je takrat za določen čas za- poslilo od 70 do 80 delavcev, ki so nadaljevali proizvodnjo, hkrati pa dobili tudi obljubo o zaposlitvi za nedoločen čas. Novo podjetje Pro Gala, ki je za- čelo poslovati 15. aprila lani, se je že kmalu znašlo v likvidnostnih te- žavah, prihajalo je do odlogov pri izplačilu plač, saj so junijsko do- bili šele v začetku avgusta. Likvi- dnostne težave se nadaljujejo tudi zdaj, 45 zaposlenih že dva meseca ni dobilo plače in drugih prejem- kov, zato jim je prekipelo. Po ne- uspelih pogovorih z lastnico in direktorico podjetja Elizabeto Ko- lenko Kelenc so že v začetku prej- šnjega tedna od ponedeljka do sre- de prekinili delo, ker dogovora z direktorico tudi v petek niso skle- nili, so stavko nadaljevali v pone- deljek in zatrdili, da bodo stavkali do izpolnitve svojih zahtev. Zahte- vajo izplačilo plač za september in oktober, izplačilo neizplačanega dela regresa ter sredstva za prevoz na delo in malico. Razmere so postale nevzdržne, zatrjujejo razjarjene delavke, ki iz- delujejo usnjeno galanterijo, dela imajo dovolj, vendar za pošteno delo ne dobijo poštenega plači- ka, razmere so postale nevzdr- žne, pravijo obupane delavke, ki bi še bile pripravljene nadaljevati delo, če bi našle skupen dogovor z lastnico in direktorico družbe. Vendar vse kaže, da jim to ne bo uspelo, zato bodo zahtevali stečaj družbe, pravi Erika Kerčmar, zu- nanja sindikalna zaupnica in pred- sednica stavkovnega odbora. Tako se bodo delavci lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje, svoje zah- teve pa naslovili tudi na jamstveni sklad. Do stečaja mora priti čim prej, saj se bojijo, da se bodo raz- mere zavlekle v novo leto, ko bo večini zaposlenih potekla pogod- ba o zaposlitvi za določen čas in ne bodo več upravičeni do povra- čila terjatev iz jamstvenega sklada. Podjetje pa dolguje plače in druge obveznosti tudi delavcem, ki so se jim že konec februarja in junija iz- tekle pogodbe o zaposlitvi, zato so ti že vložili prve tožbe na sodišče. Direktorica in lastnica podje- tja je v ponedeljek zjutraj stavka- jočim delavcem pisno obljubila, Letos poleti je dobil obnovljen hotel Diana tudi novo zuna- njo podobo, povezano z »zgodbo žitnih polj«. Foto: B. B. P. V začetku novembra je Jože Pipenbaher, lastnik družbe SVIT iz Rogaške Sla- tine (znani hoteli te družbe so Grand hotel, Strossma- yerjev hotel, Slovenija, Soča, termalni bazeni in wellness center in nazadnje obno- vljen športni hotel) oziroma lastnik družbe Vates, ki je la- stnica družbe Svit in tudi ho- tela Diana v Murski Sobo- ti, objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja družbe za turizem in izvaja- nje projektov Hotel Diana. Jože Pipenbaher je namreč kupil hotel Diana v Murski So- boti 2007. leta. Do sedaj je bil di- rektor družbe MS Hoteli lastnik, zdaj pa se je iz poslovnih razlo- gov odločil, da prepusti vodenje novemu direktorju, za katerega se zahteva sedma stopnja izo- brazbe ekonomsko-komercialne smeri, pet let delovnih izkušenj, organizacijske in pogajalske spretnosti ter aktivno znanje an- gleškega ali drugega svetovnega jezika. Po desetih dneh so pre- jeli skoraj 30 vlog kandidatov. Kakor je povedal Pipenbaher, bodo najprej naredili ožji izbor, po natančni proučitvi in pogo- vorih pa bodo izbrali ustrezne- ga kandidata. Vodja hotela še na- da bo ugodila njihovi zahtevi in predlagala stečaj, izjav za medije o tem pa ni želela dajati. Delavci pravijo, da so siti obljub, ne ver- jamejo jim več, in če se tudi za- dnja ne bo uresničila, bodo ubra- li ustrezne zakonske poti in sami predlagali stečaj. Ludvik Kovač la. Izplačila so bila že ves čas ne- redna, 18. v mesecu, ko je plačilni dan, jih ni bilo, dobivali so jih z zamudo, tudi v več delih. Večina jih je še vedno zaposlena za dolo- čen čas, delajo za minimalno pla- čo, za preživetje pa jih je večina že porabila vse prihranke. V mar- sikateri družini morajo za preži- vetje družine skrbeti celo otroci s svojimi štipendijami. Položni- ce namreč prihajajo, grozijo jim z odklopi elektrike in tožbami za neporavnane obveznosti, skrat- prej ostaja Klavdija Grkman Zrim (ki je bila vodilni kader še v času združene soboške gostinske in ho- telske ponudbe pod imenom Zvez- da - Diana, nato pa sta oba objek- ta dobila nove lastnike). Po poletni otvoritvi obnovljenega hotela Di- ana, bazena, fitnesa in savn se je po odhodu vodje wellness centra Marjetke Cafnik nekoliko zapletlo z odprtjem masažnega in kozme- tičnega dela. Zaradi težavnega pri- dobivanja ustreznih kadrov se vse bolj nagibajo k rešitvi, da bi prosto- re oddali v najem najboljšemu za- sebnemu ponudniku kozmetičnih in fizioterapevtskih storitev. Ime novega direktorja hotela bo znano čez nekaj dni. B. B. P. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 120 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: osnovnošolska izobrazba – 66, prodajalec – 7, polagalec keramičnih oblog – 5, natakar – 4, elektrotehnik – 2, frizer – 2, kozmetik – 2, kuhar – 2. Iščejo se tudi: elektromehanik – 1, kemijski tehnik – 1, lesar – 1, prof. matematike in fi- zike – 1, univ. dipl. inž. arhitekture – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostihdelovnihmestzzahtevanimipogojizazaposlitevlahkonajde- tenauradihzadelo,vCIPS-ihinnainternetnistraniwww.ess.gov.si. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.
  • 6. 26. november 2009 –6 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 6 Udeleženci 16. tekmovanja ljubiteljskih kuharjev s strokovno komisijo, zmagovalec Milan Kardoš stoji v prvi vrsti, četrti z desne. Foto: N. N. lokalna scena Ob letošnjem prazniku Ob- čine Turnišče so slovesno predali namenu pločnike na obeh straneh ceste skozi Renkovce, ob tem pa so ure- dili tudi ulično razsvetlja- vo in odvajanje meteornih voda. Investicija je vredna 640 tisoč evrov, od tega je tre- tjino prispevala občina. Ce- ste skozi občinska naselja, ki so bile poškodovane pri gra- dnji pomurskega kraka avto- ceste, bodo začeli sanirati v prihodnjem letu, več težav pa Na srednji gostinski šoli v Celju je sredi novembra pote- kalo 16. državno tekmovanje kuharjev amaterjev v organi- zaciji revije Naša žena, na ka- terem so sodelovali tudi štirje Pomurci. Pomerili so se v pri- pravi golaža, kar je bilo našim tekmovalcem očitno pisano na kožo, saj sta dva izmed njih zasedla prvo in drugo mesto. Vsi štirje ljubiteljski kuharji iz Pomurja so sodelavci Zavoda za zdravstveno varstvo Murska So- bota, med pripravami na tekmo- Pridobitve ob občinskem prazniku Turnišča Po odškodnino na sodišče Doklernedobijozagotovila,dajimbodopovrnilisredstvazasanacijopoškodovanihhiš, podpisaindovoljenjazaobratovanjeavtocesteTurniščenebodalo Občina Kuzma rešuje socialne težave Vrtec s pelinom Na zadnji seji so svetniki sprejeli kar nekaj sklepov, s katerimi bodo pomagali brezposelnim občanom preživeti čas najhujše krize in jim zagotoviti samozaposlitev Proračun je načrtovan v približno enaki višini kot letos, torej okrog 1, 4 milijona evrov, toda močno so se povečali odhodki za socialne prispevke in varstvo ter vzgojo otrok. Čeprav so se vsi skupaj veselili novega oddelka jaslic v vrt- cu, to pomeni za občino dodatnih 70 tisoč evrov stroškov, ki jih morajo prišteti k 50 tisoč evrom za druge starostne sku- pine. V kuzemski občini namreč starši zaradi nizkega stan- darda plačajo le okrog 25 odstotkov cene vrtca. Zaradi negotovih gospodarskih razmer so tokrat manj pogumni pri načrtovanju investicij, vsekakor pa se bodo posvetili predvsem pripravi projektne dokumentacije (za ureditev pločnikov in kanali- zacije v vasi Kuzma, ureditev poslovno-turističnega območja okrog starega zadružnega doma in ureditev kolesarskih stez po vseh va- seh občine). V prihodnjem letu bodo dokončali začeto delo, torej bodo končali gradnjo pločnikov in razsvetljave v Doliču, vzdrževali in urejali ceste in poti, ki so v pristojnosti občine, ter razčistili ne- jasnosti glede neplačanih obveznosti v višini 30 tisoč evrov za gra- dnjo vrtca – nekateri izvajalci so namreč končne zneske računov pretirano zvišali. Za vse, ki so ostali brez zaposlitve, je razveseljiva novica, da jim bo občina namenila enkratno letno denarno pomoč, prav tako pa želijo s pripravljenim osnutkom pravilnika o spodbu- janju podjetništva v občini brezposelne občane spodbuditi, da bi se samozaposlili, obrtnike pa, da bi povečali obseg dela in število zaposlenih. V občini imajo tudi šest družin in invalidov, ki jim omo- gočajo pomoč na domu. Skladno z zakonom so sprejeli tudi sklep o novi sestavi sveta zavoda vzgoje in izobraževanja, tako da bo v pri- hodnje v njem 11 članov: pet predstavnikov zaposlenih, trije pred- stavniki ustanovitelja in trije predstavniki staršev. B. B. P. Radenci čakali Medvedjeva V času nogometne vroči- ce, ko se je Slovenija pome- rila z Rusijo, so v Zdravili- šču Radenci gostili več kot šestdesetčlansko spremlje- valno ekipo ruskega pred- sednika Dimitrija Medved- jeva. V spremstvu so bili ob var- nostni službi tudi člani proto- kolarne službe tako iz predse- dnikovega kabineta kot tudi iz veleposlaništva Ruske fede- racije iz Ljubljane, ki so bili v stanju pripravljenosti, če bi se ruski predsednik Dimitrij Medvedjev odločil prenočiti v Radencih. Ruski predsednik je ena najbolj varovanih oseb na svetu, zato je bil njegov more- bitni obisk velik zalogaj tudi za Zdravilišče Radenci. Skupaj z varnostno in protokolarno službo so uslužbenci v hote- lu pripravili tudi predsedniški apartma, v pripravljenosti pa so bili tudi hotelski kuharji in drugo osebje. Spremljevalna ekipa je ob odhodu izrazila za- dovoljstvo nad dobro organi- zacijo ter hitro odzivnostjo in prilagodljivostjo celotne hotel- ske ekipe. J. G. Ob prazniku Občine Turnišče so predali namenu pločnike skozi naselje Renkovci, priho- dnje leto pa jih čaka še sanacija cestišča. Foto: Lidija Magdič se pojavlja pri odškodnini in popravilu hiš, ki so bile po- škodovane, ko so se med gra- dnjo skozi naselja občine va- lili težki tovornjaki. Cestišče skozi naselje Renkov- ci bodo s sredstvi Darsa rekon- struirali in uredili spomladi, prav tako je občina sklenila sporazum za sanacijo ceste skozi Turnišče, ki je bila poškodovana ob izgra- dnji avtoceste. Projekte za rekon- strukcijo že pripravljajo, dela pa naj ne bi začeli prej kot v drugi polovici prihodnjega leta. Še prej mora občina podpisati pogodbo o sanaciji z Darsom, ki bo dela financiral. Ob tem bo z lastnimi sredstvi uredila pločnike skozi naselje Turnišče, načrtujejo pa tudi gradnjo krožišča pri Gomili- ci ter med naseljem Turnišče in priključkom na avtocesto. Več težav in nedorečenosti pa imajo pri sanaciji stavb, ki so bile poškodovane ob gradnji avtoce- ste. Zaradi vožnje tovornjakov so na hišah vidne razpoke, fasa- de pa so uničene. Čeprav obsta- ja posnetek prvotnega stanja, pa SCT, Dars in drugi izvajalci kriv- do in odgovornost za nastalo ško- do valijo drug na drugega. Na ob- čini so že začeli zbirati prijave o poškodbah na hišah in kaže, da bodo morali najeti odvetnika, ki naj bi občanom in posamezni- kom pomagal, da se jim povrne nastala škoda na njihovih nepre- mičninah, je povedal Jožef Ko- cet, župan Občine Turnišče. Pred časom so občini že oblju- bili, da bodo škodo poravnali, vendar obljub niso izpolnili. »Po- murski krak avtoceste še nima dokončnega dovoljenja in dokler ne bomo dobili zagotovila, da bodo povrnili sredstva za sanaci- jo poškodovanih hiš, podpisa in dovoljenja za obratovanje od Ob- čine Turnišče ne bodo dobili,« je odločen župan Kocet. A. Nana Rituper Rodež Pomurec najboljši amaterski kuhar v državi Zmagovalni golaž s kostanjem Krizni center za mlade v Len- davski ulici v Murski Soboti praznuješestletsvojegadelova- nja, namenjen pa je otrokom in mladostnikom iz vsega Pomur- ja. V tem času so sprejeli več kot dvesto otrok in mladostnikov ter njim in njihovim družinam oziroma skrbnikom pomaga- li reševati težave. »Zadovoljni smo, da je naša hiša, kamor se lahko zatečeš 24 ur na dan, ko imaš težave, zaživela,« je pove- dala vodja centra Simona Neu- virt Bokan. Dodala pa: »Še raje pabividela,datakehišedružba sploh ne bi potrebovala.« Da imamo v Pomurju enega od osmih slovenskih centrov, je zado- voljna tudi Nataša Meolic, direkto- rica Centra za socialno delo Mur- ska Sobota: »Prizadevamo si, da pomagamo otrokom, ki so v dru- žini ogroženi in s starši ne najdejo vanje pa jim je pomagala stro- kovnjakinja za zdravo prehrano Branislava Belović z zavoda, ki je dobra poznavalka tega tekmova- nja, saj se ga je od začetka udele- ževala kot tekmovalka, v zadnjih letih pa je članica strokovne ko- misije. »K udeležbi spodbujam ljudi iz našega okolja, tiste, ki so pripravljeni kuhati jedi na zdrav način, torej v skladu z načeli, ki jih promoviramo s programom Živimo zdravo. Upoštevanje načel zdrave prehrane pri pripravi jedi je tudi eden izmed kriterijev oce- njevanja, kar mi je v veliko zado- voljstvo, poleg tega pa strokovna komisija ocenjuje še recepturo, potek priprave, izvirnost, videz in okus jedi,« je povedala Belovićeva. Njeni sodelavci so si jedi, ki so jih pripravili na tekmovanju, izbra- li iz nabora receptov, ki jih imajo zbrane na zavodu, pred tekmova- njem pa so jih še sami izpilili in jim dodali osebno noto. Tekmovalno komisijo, predse- dnik katere je bil mednarodno priznani kuharski mojster in nek- danji Titov osebni kuhar Jožef Šest let kriznega centra za mlade Hiša upanja skupnega jezika, otrokom, ki imajo hude težave v odraščanju, in tudi staršem,kinezmorejovečprivzgo- ji otrok.« V kriznem centru lahko ponudijo vso pomoč na enem me- stu, svetujejo, tudi po telefonu, ali otroka v hiši tudi namestijo, največ za tri mesece. Z mladimi dela pet strokovnih delavcev in javna delav- ka, ki so jim na voljo 24 ur na dan. Želijo, da se otrok pri njih poču- ti sprejet, razumljen, zaželen in da dobi občutek lastne vrednosti. Pri- sluhnejo mu, če že takoj ne morejo rešiti otrokovega problema. Zave- dajo se, da če želijo pomagati otro- ku ali mladostniku, morajo delati s celo družino, da ob pripravljenosti vseh družinskih članov rešijo teža- ve. Tako dvesto otrok pomeni tudi dvesto družin in še veliko več mir- nih dni in noči, ko niso trepetali in so lahko mirno spali. Včasih pri njih otrok prenoči le kakšno noč ali dve, včasih pa traja tudi tri mese- ce, da se spet lahko vrne v domače okolje ali mu poiščejo rejniško dru- žino. Povedali so tudi, da je sodelo- vanje z institucijami, kot so centri za socialno delo, šole, policija, zdra- vstveni domovi, dobro, žal pa ima- jo mnogo manj posluha v lokalnih skupnostih in občinah. Čeprav so bili otroci, ki so jim pomagali iz sti- ske, iz vseh pomurskih občin, po mnenju mnogih županov krizni center sploh ni potreben. A. Nana Rituper Rodež Oseli, je najbolj prepričal Milan Kardoš, ki je pripravil golaž z me- som in kostanjem, h kateremu je za prilogo postregel še kakavove rezance z lešniki. Zmagovalec, ki pravi, da je velik ljubitelj kuhanja in da tudi doma večkrat poprime za kuhalnico, si tekmovanja ne bo zapomnil samo zaradi zmage: »Zelo sem bil vesel prve nagrade, saj sem si že nekaj časa želel ta- kšno posodo, kot sem jo dobil, še dragocenejši pa so nasveti, ki jih je z nami delil Jožef Oseli, ki je res velika kuharska avtoriteta.« Takoj za Kardošem se je uvrstila Vera Bezjak z vegetarijanskim golažem iz čičerke, ki je teknil tudi ljubite- ljem mesa. Tovrstne zdrave jedi z veliko zelenjave so za koordina- torico programa Živimo zdravo za lokalno skupnost Lipovci po- stale obvezen del jedilnika: »V za- dnjem času smo v domači kuhinji veliko spremenili, uporabljamo več zelenjave, zelišč, naravnih se- stavin in bistveno manj ali skoraj nič umetnih dodatkov ter masti.« Tudi preostala dva pomurska ude- leženca tekmovanja sta dokazala, da je zdravo lahko zelo okusno – Romeo Horvat - Popo je skuhal Romeov piščančji golaž, Mirjana Šooš pa je presenetila z golažem iz pečice. P. K. Krizni center za mlade v Lendavski ulici v Murski Soboti ima vrata odprta 24 ur dnevno.Foto: A. N. R. R.
  • 7. – 26. november 2009 7 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 7 oglasi
  • 8. 26. november 2009 –8 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 8 kultura Mali oder bo spet velik V soboškem MIKK-u bo to soboto spet tradicionalna revija novih mladih bendov Mali veliki MIKK-ov oder. Prijavile so se tri skupine, vse iz Pomurja. Hold Your Horses je glasbeni duo Lucijana Preloga in Pike Golob, Lametic je skupina, sestavljena iz članov nekdanje skupine Kashtiga, Bile Eater pa je polovica znanega dueta Hexen- brutal. Uganite, katera? Jubilej Glasbene šole Lendava Pol stoletja v zborniku Znanstvena konferenca PAZU-ju in Mladi za napredek Pomurja Festival za pro- mocijo Mladi znajo biti izjemno ustvarjalni, kreativni in ino- vativni, kar se kaže na raz- ličnih področjih tehnične kulture. In ker uspehi verje- tnoniso tako atraktivni, kot so denimo rezultati v športu, jeprav,daimajofestival,kjer lahko predstavijo svoje delo, ki nastane ob pomoči men- torjev. V ta namen v Murski Soboti tudi letos pripravlja- jo festival Mladi za napre- dek Pomurja, ki je praznik ustvarjalnosti mladih. Festival bo 3. in 4. decembra v hotelu Diana, pripravlja pa ga Regionalni center Zveze za teh- nično kulturo Murska Sobota. Gre za dogodke, ki združujejo pomurske vrtce, šole in druge institucije tudi z gospodarstvom in ki bi lahko v mladih in njiho- vem delu ter izdelkih prepozna- lipotencialezaprihodnost,kijih ta regija še kako potrebuje. Potencialov in znanj imamo v tej regiji veliko, to dokazuje tudi Pomurska akademska znan- stvena unija (PAZU), ki združu- je 132 akademikinj in akademi- kov. Okoli štirideset pa jih bo v petek, 27. novembra, in soboto, 28. novembra, v hotelu Diana na 7. znanstveni konferenci PAZU- ja Kako lahko pomursko znanje pospeši razvoj regije predstavilo svoja dela, dosežke in spoznanja, ki bi regiji še kako koristili, če bi jih znali bolje aplicirati v življe- nje. Oba dogodka, tako mladih kot pomurskih znanstvenikov, želita predstaviti in promovirati tehnično kulturo in znanje, ki je širši javnosti premalo znano, za razvoj in napredek pa nujno po- trebno. Predstavili so ju dr. Mitja Slavinec, podpredsednik ZOTK- e Slovenije in predsednik PAZU, Iztok Zrinski, predsednik sobo- ške ZOTK-e, in Darja Kozar Ba- lek, vodja regionalnega centra ZOTK-e. A. N. R. R. Na slovesnosti je nastopil tudi pihalni orkester lendavske glasbene šole. Foto: J. G. V lendavski gledališki in kon- certni dvorani so v petek pri- pravili slavnostni koncert, s ka- terim so proslavili petdeset let delovanja Glasbene šole Len- dava. Na koncertu so nastopi- li harmonikarski orkester in pihalni orkester Glasbene šole Lendava, komorna skupina, kvartet klarinetov in učenci s samostojnimi nastopi ob spre- mljavi mentorjev. Letos je v šolo vpisanih 241 učencev. Pouk poteka v Lendavi in dislociranih oddelkih Črenšovci in Turnišče. Ravnateljica šole Hajnal- ka Magyar je ob tem povedala, da je šola ena od manjših glasbenih šol v slovenskem prostoru, vendar ve- dnoboljprepoznavnatudivširšem okolju in onstran naših meja. In- strumentalni program so v zadnjih letih dopolnili z razširitvijo godal- nega oddelka, hkrati pa upajo, da bodo lahko kmalu med svojo dejav- nost uvrstili tudi plesni program, in sicer pouk baleta: »Vsi, zaposle- ni v šoli in učenci, že nestrpno pri- čakujemo selitev glasbene šole v nove prostore, saj smo prepričani, da bodo boljše prostorske razme- re še dodatno prispevale k delov- nemu zagonu, razvoju in uspehu šole. Glasbena šola je močno vpe- ta v svoj kraj, saj aktivno sodeluje s svojim glasbenim programom na skoraj vseh prireditvah. Prizadeva- mo si, da je šola otrokom prijazna, saj je naš glavni namen vzgajati lju- bitelje glasbe in tudi morebitne po- klicne glasbenike.« V petdesetih letih delovanja je mnogo mladih s pomočjo glasbe- nih pedagogov soustvarjalo glasbe- no kulturo in tako bogatilo okolje. Glasbena šola Lendava je javni glas- benoizobraževalni zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Lendava, soustanoviteljica pa Madžarska sa- moupravaObčineLendava.Učenci obiskujejo pouk instrumentov: kla- vir, harmonika, violina, violončelo, kitara, kljunasta flavta, flavta, klari- net, saksofon, trobenta in tolkala. Ob slovesnosti so izdali tudi zbor- nik, v katerem je predstavljenih petdeset let glasbene šole, k zbor- niku pa je priložena zgoščenka z nastopi učencev glasbene šole. Jože Gabor Na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru V čas ujeti dnevi Ljubezen se dela med rjuhami Za posebni poetično-vizualni perfor- mans sta poskrbela pesnika in nekdanja di- jaka ljutomerske gimnazije Petra Kolman- čič in Nino Flisar, ki skušata na sodoben način poezijo približati mladim. Skozi mul- timedijski literarni performans Noli me tangere/Hibrid sta predstavila vsak svojo poezijo, ki se prepleta, njuni poetiki pa na- govarjata druga drugo. Petra in Nino sta uveljavljena predstavnika pe- sniške generacije, oba sta že od nekdaj pisala po- ezijo na multimedijski način, združevala pesmi z glasbo, animacijo, videom, Nino celo z gimnasti- ko. »Poeziji sta nastajali ločeno, ko pa sva ju zdru- žila v performansu, sva opazila, da najine poeti- ke nagovarjajo druga drugo in nastaja sinergija,« pove Petra. Nino pa jo dopolni, da izhajata iz dru- gačnih poetičnih izhodišč: »Jaz sem bolj druž- beno kritičen, rahlo angažiran, eksperimentiral sem s zvokom, Petra pa je bolj klasicistična.« Ta poezija je erotična, ki jo je treba brati med vrsti- cami, saj se ljubezen dela med rjuhami, še doda. V zadnjih dveh letih sta se s tem performan- som predstavila trideset- ali štiridesetkrat, imata pa že načrte in ideje za novega, ki bo še bolj gle- dališki. Pri predstavi so z animacijami, fotografi- jami, grafikami in glasbo sodelovali še Jože Sla- ček, Aleš Uratnik, DJ Soma, Metod Sam, Gorazd Pavčnik, Saša Bezjak in Aleksandra Fekonja. Foto: A. N. R. R. Požrtvovalno delo društva za napredek umetnosti Aquila Lipovci Dediči Izakove zamisli Julija so v Lipovcih postavili doprsni kip Izidorju Horva- tu - Izaku, po katerem nosi ime likovna kolonija. Prav on je zaslužen, da se vsako leto v Lipovcih zbirajo likovni ume- tniki iz Slovenije in tujine. Letos je potekala že sedemnajsta Mednarodna likovna kolonija Izak Lipovci 2009. V prostorih beltinske graščine pa si lahko ogledate razstavo ume- tniških del z omenjene kolonije. Razstavljajo Vlasta Arzenšek Gott- stein, Cvetka Hojnik, Ilija Kavkaleski, Janko Orač, Anna Katharina Spelten, Karmen Šnut, Veljko Toman, Franko Vecchiet, Peter Vernik in Vinko Železnikar. Na otvoritvi pa so poleg mag. Franca Obala, ki je predstavil dela in avtorje, spregovorili še strokovni vodja razstave Peter Vernik in Jožica Jakob, predsednica Društva za napredek ume- tnosti Aquila. To društvo je zaslužno za organizacijo lipovskih likov- nih kolonij, razstav in drugih družabnih srečanj. Obiskovalci so lah- ko prisluhnili tudi zvenu cimbal, na katere je zaigral mladi nadarjeni glasbenik Miha Denša. Razstava, ki vzbuja precejšnje zanimanje tako domačinov kakor ljudi od drugod, bo odprta do 12. decembra. Bojan Zadravec Miklošičevi dnevi, ki jih pripravljajo na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, ohranjajo spomin na enega največjih jezikoslovcev. Leto- šnji so naslovljeni Ujetost v času, od preteklosti k sodob- nosti, s programom pa želijo opozarjati na občutljiva in za- nimiva vprašanja preteklosti in sedanjosti ter usmerjati v prihodnost. V čitalnici gimnazijske knjižni- ce so pripravili razstavo Litera- tura v prostoru, ki so jo posveti- li sodobnim pomurskim piscem, ukvarjali so se z Miklošičevo de- diščino in tudi živo slovenščino, med drugim pa je mag. Vladka Tucovič predavala o ljudski pe- smi, pisatelj Vlado Žabot o slo- venski mitologiji, o vsesloven- skosti slovenščine pa dr. Hotimir Tivadar. Ukvarjali pa se tudi z Estetiko ovinkarjenja in erotiko, pri tem pa so gostili dr. Alojzijo Zupan, avtorico Antologije slo- venske erotične poezije, kamor je uvrščena tudi Petra Kolman- čič, ki je skupaj z Ninom Flisar- jem pripravila mulitimedijski performans. Letošnji Miklošičevi dnevi so bolj sodobni, saj smo pripravili program, s katerim želimo pove- zati sodobnega človeka in seda- nji čas, to so vprašanja, ki se nas dotaknejo, je povedala Irena Štu- hec, profesorica slovenščine na ljutomerski gimnaziji. A. Nana Rituper Rodež Beltinski župan Milan Kerman, v pogovoru z mag. Fran- cem Obalom, je počaščen, da sta v njegovi občini vsako- letna kolonija in razstava. Foto: B. Z. V Spominskem domu Števana Küzmiča v Puconcih so v petek predstavili ponatis Katekizma, ki ga je Primož Trubar izdal leta 1550. V sodobno knjižno slovenščino so ga prevedli in izdali člani Združenja Trubarjev forum, ki skrbi za ponatise Trubarjevih del, prvi je izšel njegov Abecednik. Njihove izdaje pa želijo nagovarjati najširši krog bralcev, ki jim je Trubarjev jezik težko razumljiv. Novo izdajo sta predstavila sodelavca foruma dr. Kozma Ahačič in Dra- go Sukič. Trubarjev Katekizem je za Slovence izrednega pomena, saj gre za prvo slovensko knjigo in je pomenila veliko prelomnico v zgodovi- ni slovenskega jezika, književnosti, teologije in slovenskega naroda nasploh. Trubar je v njej svoje rojake prvič označil kot Slovence in utemeljil slovenščino kot knjižni jezik, nas pa kot narod postavil na duhovni in kulturni zemljevid Evrope. Iz te knjige izhaja tudi naj- bolj pogosto navajani Trubarjev citat »stati inu obstati«. Ob tej pri- ložnosti so v spominskem domu odprli tudi fotografsko razstavo Po Küzmičevih poteh, ki jo je pripravil Klub digitalne vizualnosti iz Rakičana. A. N. R. R. Foto: J. R. Predstavili Trubarjev Katekizem Širca za knjige brez DDV-ja Kulturna ministrica Majda Širca bo v petek v Bruslju na Svetu za izobra- ževanje, kulturo in mlade predstavila pobudo, kako v državah članicah EU izboljšati položaj knjig v jezikih z majhnim številom govorcev, kakršen je slovenski. Predlaga, da bi z uporabo ničelne stopnje davka na dodano vrednost na knjigo prispevali k jezikovni raznolikosti in izboljšanju dosto- pnosti knjig. Ta čas pa v Ljubljani poteka 25. slovenski knjižni sejem. Reminiscence otroške literature Letos Maček Muri praznuje 25 let. Zgodbo si je zamislil in jo napisal Kajetan Kovič, ki je otroštvo preživel v Hrastju - Moti. Pesmi je uglasil Jerko Novak, zapela pa jih je Neca Falk. Maček Muri je s svojo druščino še vedno eden najbolj priljubljenih slovenskih literarnih junakov. V teh dneh pa je umrla znana in priljubljena otroška pisateljica Kristina Bren- kova, med drugim se jo bomo spominjali po zgodbi o deklici Delfini. Festivalmladihinkonferen- capomurskihznanstvenikov stapriložnosti,dasepredsta- vijoinpovežejokreativnostin ustvarjalnost,njihovipogledi innjihoverešitvezaobstoječe probleme.Pravje,dasežepri najmlajšihrazvijajoraziskoval- niduhterželjainpotrebapo znanju,podrugistranipa,da izobraževalneinstitucijezna- jomladimposredovatiznanje namanjšolskinačin.Zvezaza tehničnokulturopaspodbuja, dabiobstoječedomačezna- njeali»domačopamet«pred- stavili,panajgrezamladeali zaznanstvenike,injopovezali zgospodarstvominrazvojem. Ravnoto,dabiizkoristilisvoje potenciale,pajetisto,karnaši pokrajinimanjka.
  • 9. – 26. november 2009 9 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 9 Z gumpiči se učimo tujih jezikov Sesalnik Sesalnik je električni gospodinjski aparat, ki običajno z zrač- no črpalko v svoj trup potegne prah, umazanijo in smeti. Lah- ko pa, da posesa tudi kakšen uhan, manjšo igračo ali kaj dru- gega. Hišni sesalnik je star več kot sto let, njegov predhodnik pa je metla, ki je sesalnik še do danes ni popolnoma izrinil iz hiš. Najsodobnejši sesalniki so pravi hišni roboti, ki sami ho- dijo po stanovanju in sesajo, tudi takrat, ko nas ni doma. Ampak vse kotičke, preproge in sedežne gar- niture težko posesajo bolje kot človek. Gumpiči pravijo, da so to ene bolj nevar- nih aparatur, saj te kar naenkrat potegne- jo vase, potem pa po dolgi cevi potuješ med same smeti in prah. Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Mur- ska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četr- tek od 18. do 19. ure. Angleški jezik: vacuum cleaner (vekjum kliner) Nemški jezik: der Staubsauger (štaubzauga) Madžarski jezik: a porszívó (a porszivo) Španski jezik: ventosa (ventosa) Italijanski jezik: l`aspirapolvere (l aspirapolvere) Francoski jezik: l`aspirateur (l aspiratör) Esperanto: polvosucilo (polvosučilo) Jaz pa pravim Danes bomo imeli medeni zajtrk Rok Lana Aljaž in Ines Fotogarfije: A. N. R. R. V vili Čira čara, kjer do- muje vrtec v Brezovcih in se vsak dan zbere več kot šestde- set otrok, so v petek pripravi- li prav poseben dan – mede- ni dan. Začeli so z medenim zajtrkom, povabili pa so tudi prave čebelarje in čebelar- je iz OŠ Puconci. Pogovarjali so se o medu, kolikokrat mo- rajo pridne čebelice leteti od cveta do panja, da zberejo za žličko medu, kako čebelarji skrbijo za čebele in kako je med zdrav in koristen, ter po- vedali veliko zanimivega. Rok Škrilec, 5, let: »Med je v enem takem vrtiljaku in od tam priteče v lončke, da ga lah- ko jemo. Nabirajo pa ga čebe- le. Jaz si ga dam v čaj in ga do- bim vedno, ko želim. Dober je za zdravje. Jaz nisem veliko bolan. Če pa grem k zdravniku, mi tam vzamejo kri, da pogledajo, ali je bolna ali ne. Če je bolna, potem te operirajo. Dobiš zdravila, tisti beli sirup je meni dober, sirup Medo pa ni dober. Lahko pa ješ med, če si bolan.« Aljaž Žalik, 5 let: »Danes bomo v vrtcu jedli med in lahko bomo povedali vse, kar vemo o medu. Rad imam med in ga več- krat jem. Čebele poberejo med in potem čebelar naredi tako, da steče ven. Mi pa ga pri njem kupi- mo. Doma ga imamo na polici in si ga dam v čaj, ko sem bolan. Ta- krat moram biti doma in ležati in ne grem v vrtec. Potem me mama odpelje k zdravniku. Jaz se ne bo- jim zdravnika in tudi injekcij ne.« Ines Litrop, 5 let: »Čebelarji iztočijo med, ki ga naberejo čebe- le. Meni je najboljše, če jem med samo z žlico, ne v čaju ali na kru- hu. Mi imamo med pri Romanu v Gomilicah, on mi vedno da med, ko pridemo tja. Roman nima če- bel, ampak ima samo med. In si ga včasih nesem domov. Pa tudi v vrt- cu dobimo med. Če si bolan, greš k zdravniku, on pa ti da zdravila in sirup, med pa dobiš doma.« Lana Kranjčič, 5 let: »Jaz se veselim, da bomo danes jedli med. Je sladek in lepljiv. Najrajši ga imam na kruhu. Čebelice na- redijo med iz cvetnega prahu, mi pa ga tudi vedno imamo doma. Med lahko ješ, ko si bolan, in da ti ni treba vedno k zdravniku. Če sem jaz bolna, mi ni lepo samo ležati, ker mi je dolgčas. Zdravni- ka se ne bojim, pa tudi injekcije ne, enkrat so me že pičili v roko. Ni bilo hudo.« A. N. R. R. Kaj si lahko naredim s kosom kruha Od kar sem stopila v ta svet, sem drugačna od drugih. Ne mi- slim,dasemkajveč,oddrugihse razlikujem po tem, da imam bo- lezen, ki se imenuje celiakija. To pomeni, da ne smem jesti hrane, ki vsebuje moko ali škrob. Vse se je začelo v vrtcu, vsako leto je postajalo hujše. Vsak dan smo imeli za malico kruh, kar je seveda dobro, v mojem primeru pa je bilo hudo. Seveda moji star- ši na začetku niso vedeli, zakaj gre. Mislili so le, da hitro dobim črevesno gripo. No, tako sem večino svojega otroštva prežive- la doma v postelji ali bolnišnici. Potem pa so me poslali v bolni- šnico v Maribor, kjer so mojo kri poslali v laboratoriju na podrob- nejšo preiskavo. Čez en teden so domov pri- speli dokumenti, v njih pa je bila opisana moja bolezen ter kaj to sploh pomeni. Zame je to pomenilo, da moram spremeni- ti svoje življenje. Na začetku mi je bilo vseeno, saj nisem vede- la, kaj si naredim z enim kosom kruha. Ker na začetku rezultati niso bili dobri in se mi je zdrav- je slabšalo, so mi starši pojasni- li, da lahko dobim raka, če bom jedla tisto, česar ne smem. Zdaj pazim, kaj jem, in drugim razla- gam, kako je, če imaš alergijo na moko. Anamarija Meolic, 7. a, OŠ Beltinci Prispevke, komentarje in mnenja pošiljajte po elektronski pošti na naslov nana.rr@vestnik.si ali po pošti: Vestnik, za stran Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. www.
  • 10. 26. november 2009 –10 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 10 kmetijstvo Aktiv kmečkih žena Radmožanci Fižol nekoč in danes Razstava jedi iz fižola in božično-novoletnih okraskov ter ocenjevanje perecev V radmožanskem aktivu kmečkih žena in krajevni skupnosti so že sedmo leto zapored združili moči in pod naslovom Fižol nekoč in danes pripravili prireditev, ki je pritegnila pozornost številnih obiskovalcev. V organizaciji Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot je bilo tudi ocenjevanje perecev. Meddevetimiperecisoštirimpodelilizlata(MargitSzaboinRo- zalija Feher, obe iz Radmožanec, Marija Žižek iz Lendave in Ma- rija Vegi iz Žitkovec), štirim srebrna in eni bronasto priznanje. Da bi opozorili na skorajšnji božično-novoletni čas, je blizu 15 priza- devnih radmožanskih žena in deklet spletlo na desetine adventnih venč- kov, Marija Tüške in Marija Szabo, ki imata pletenje iz koruznega ličja registrirano kot osebno dopolnilno delo na kmetiji, pa sta razstavili na desetine prikupnih božičnih jaslic, okraske za božično drevo in cekarje. Že skoraj desetletje je nosilna tema radmožanske prireditve fižol in jedi iz njega. Marika Feher, kmetijska svetovalka, in predsednica aktiva Mag- dalena Rudaš pravita, do so ob asistenci strokovne učiteljice kuhanja Zdenke Tompa iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci in Ivan- ke Donko, upokojene koordinatorice svetovalk za dom, družino in do- polnilne dejavnosti, jedi iz fižola razdelili na pet tematskih sklopov. Rde- ča nit vseh je bila, da so lahko stročnice bogata beljakovinska hrana. Jože Žerdin V Radmožancih so pripravili razstavo jedi iz fižola, bo- žično-novoletnih okraskov iz koruznega ličja, adventnih venčkov ter ocenjevanje perecev. Foto: J. Ž. Petnajst let Pioneerja pri nas Pioneer je vodilno svetovno podjetje pri razvoju in dobavi najboljših kmetijskih rastlin kmetom po vsem svetu. Ob sedem- desetih drugih državah po svetu si tudi v Sloveniji prizadeva- jo za naraščanje produktivnosti, donosnosti in razvoja trajno- stnega kmetijskega sistema. Nenehno skrbijo tudi za razvoj na področju raziskav in produktov: hi- bridov koruze, sirka, sončnic, oljne ogrščice, riža, več vrst soje, krmil, pšenice. Vsako leto izvajajo tudi poskuse na različnih območjih v Slo- veniji. Poskusi Pioneerja v Sloveniji in po Evropi imajo edini ISO-certifi- kat za menedžment in njihovo izvajanje. Vsako leto pripravi Pioneer tudi osrednji dan koruze, ki je letos potekal na kmetiji Branka Klemenčiča v Novi vasi pri Ptuju, ki so se ga udeležili pridelovalci koruze, strokovne službeindrugi.PredstavilisonajnovejšehibridekoruzePioneerozimno oljno ogrščico in druge novosti. Novosti v ponudbi za pridelovalce koru- ze so nova generacija superiornih hibridov PR38A79 FAO 330, ki pred- stavlja nov mejnik v proizvodnji, predvsem na račun visokega pridelka in nizke vlage. V treh letih preizkušanja v različnih razmerah je dosegel pridelke na ravni poznih hibridov, vendar ob občutno nižji vlagi. Hibrid PR37K92 FAO 370 je novost v najpomembnejši skupini, kjer ima Pione- er prevladujoči delež. Odlikujejo ga visoka prilagodljivost in izjemni pri- delki kakovostnega zrnja in silaže. Edini pravi rani hibrid PR39B29 FAO 180 je v Sloveniji dokazan za naknadne setve, saj so v letu 2008 ob setvi v juliju dosegli odlične pridelke sveže mase s sušinami nad 40 odstotkov. Obnovostihprikoruziponujajotudinovostipriozimnioljniogrščici,hi- bridih sončnic, ponudbi dodatkov za siliranje in drugem. Kmetija Harijevih iz Gerli- nec se je v zadnjem času več- krat znašla v središču medij- ske pozornosti, saj je prva, ki se je v Pomurju odločila za na- kup mlekomata. Vsi, ki si za- želijo sveže, naravno in pol- nomastno kravje mleko, ki prihaja neposredno, brez vsa- kršne obdelave in dodatkov, iz kmečkega hleva, ga lahko vsak dan kupijo na tržnici v Murski Soboti, kjer mlekomat deluje že nekaj časa. Tudi v kmetijstvu, kjer razmere niso rožnate, je treba vedno razmi- šljati o novostih, pravi gospodar Robert, ki je dobil idejo za mleko- mat pri sosednjih avstrijskih kme- tih, ki ga imajo postavljenega kar na domačem dvorišču. Ti so seve- da enostavnejši in cenejši, saj tudi predpisi tam niso tako strogi kot pri nas, nakup in postavitev mle- komata pa sta bila za Harijeve kar velik finančni zalogaj. Pridobiti so morali ustrezna dovoljenja, kupi- ti mlekomat in avtomat za stekle- nice, vse to ustrezno zavarovati pred morebitno škodo, se opremi- ti z dodatnim hladilnikom in kom- bijem za prevoz mleka, tako da jih je vse skupaj stalo krepko čez 50 tisoč evrov. Za to so morali zago- toviti lastna sredstva, saj nepovra- tnega denarja za tovrstno naložbo ni. Odločitve pa ne obžalujejo, saj pričakujejo, da se bo zanimanje potrošnikov za sveže kravje mle- ko še povečalo. Zdaj ga prodajo povprečno dnevno okoli 80 litrov, dnevna prodaja precej niha, pov- praševanje po mleku pa je v tem času tudi nekoliko manjše, saj sta Rdeči križ in Karitas precej mleka razdelila brezplačno. Sveže mleko iz mlekomata ustreza vsem zahte- vanim predpisom, je neoporeč- no in kakovostno, polnijo ga vsak dan, saj se po 26 urah avtomatsko ustavi, kakršno koli napako pri delovanju pa sporoča lastniku po mobilnem telefonu. Sicer pa se tradicija kmetova- nja pri Harijevih ohranja in nada- ljuje skozi več rodov, kar potrjuje tudi častitljiva starost stanovanj- ske hiše, ki stoji že več kot dvesto let. Kmetija je bila že nekdaj ena večjih v kraju in se je ukvarjala s poljedelstvom in govedorejo. Že pred več kot 35 leti so zgradili nov Družinsko tradicijo kmetovanja pri Harijevih v Gerlincih nadaljuje mlad gospodar Robert, ki kmetijo usmerja v rejo krav molznic. V hlevu, kjer je 45 živali, je tudi 20 krav, letno od- dajo Pomurskim mlekarnam čez sto tisoč litrov mleka, pred kratkim pa so v Murski Soboti postavili še mlekomat, kjer lahko kupci vsak dan dobijo kakovostno in polnomastno sveže kravje mleko. Foto: Ludvik Kovač Obiskali smo družinsko kmetijo Harijevih v Gerlincih Prvi postavili mlekomat Večstoletno družinsko tradicijo nadaljuje mlad gospodar Robert – V Pomurske mlekarne oddajo letno več kot sto tisoč litrov mleka, njihovo sveže kravje mleko pa je mogoče kupiti tudi pri mlekomatu v Murski Soboti goveji hlev s 45 stojišči za krave in pitance, pred desetimi leti pa so pitance opustili in se preusmeri- li v rejo krav molznic. Hlev je zdaj poln, v njem je 20 krav molznic, preostalo so plemenske telice in teleta. Telice vzrejajo za obnovo lastne plemenske črede, nekaj jih tudi prodajo, prodajajo pa tudi te- leta za nadaljnje pitanje. Nadaljujejo tudi prašičerejsko tradicijo, vendar le s pitanjem be- konov, ki jih je v hlevu nekaj čez sto. Nekoč so imeli tudi plemen- ske svinje in merjasce, vendar so jih opustili in pujske za nadaljnjo rejo kupujejo. Zagotavlja jim jih lenarška kmetijska zadruga, kate- ri tudi prodajajo bekone. Sodelo- vanje z zadrugo je dobro, z nekda- njo zadrugo na Cankovi pa več kot deset let niso sodelovali, saj po Ro- bertovem mnenju ta ni imela ena- kega pristopa do vseh kmetov. Vse naložbe, tudi gradnjo gove- jih in prašičjih hlevov, nakup me- hanizacije in postavitev 450-ku- bičnega silosa na CO2, so opravili z lastnimi sredstvi, nakupili pa so tudi precej zemlje. Zdaj imajo že čez 30 hektarjev lastnih zemljišč, skupaj pa obdelujejo več kot 40 hektarjev kmetijskih površin. Nove je težko dobiti v najem, saj je v vasi nekaj večjih kmetij, ki jim je kmetovanje osnovna dejavnost, v Gerlincih pa med vsemi prekmur- skimi kraji namolzejo tudi največ mleka. Harijevi ga oddajo letno Po- murskim mlekarnam čez sto tisoč litrov, večjih mlekarskih kmetij pa je v vasi še nekaj. Pred leti sta bili na tem območju opravljeni meli- oracija in zložba zemljišč, vendar Harijeve še vedno pesti precejšnja parcelna razdrobljenost, saj je pov- prečna velikost posamezne parce- le približno hektar. Nadaljnje zlož- be zemljišč bi bile nujne, pravi Robert, vendar bi bilo potrebno na tem področju več aktivnosti in tudi bolj bi morali izkoristiti nepo- vratna evropska in domača sred- stva, ki so namenjena za zložbe. Na kmetiji Harijevih, ki jo je Ro- bert, ki je končal srednjo kmetij- sko šolo v Rakičanu, kot mlad pre- vzemnik prevzel od matere pred petimi leti, vso krmo za živino pri- delajo doma, sejejo največ koruze in drugih žit za krmo, ukvarjajo pa se tudi s semensko pridelavo. Ideja, da bi v vasi organizirali pri- delavo semenske koruze za avstrij- skega kupca, ni uspela, čeprav ta pridelovalcem čez mejo zagotavlja primerne prihodke. Kljub nizkim odkupnim cenam mleka Harije- vi še naprej vztrajajo pri tovrstni proizvodnji, saj kratkoročne pre- usmeritve v mlekarstvu niso mo- žne. Ko krava enkrat odide iz hle- va, se vanj običajno več ne vrne, je prepričan mladi gospodar Robert, ki je včasih razmišljal celo o širi- tvi hlevskih zmogljivosti. Za to je že začel pripravljati ustrezno do- kumentacijo, vendar je zaradi kri- znih razmer v kmetijstvu idejo za nekaj časa »zamrznil«. Če se bodo razmere izboljšale, bo načrte sku- šal uresničiti, saj želi družinsko tradicijo kmetovanja nadaljevati. V pomoč pri tem sta mu zdaj njego- va partnerka Blanka in oče, ki je si- cer upokojen, vendar je poleg pri vsakem delu, največje upanje pa je sinček Stašo, ki je še v vrtcu, in Ro- bert upa, da ga bo nasledil. Ludvik Kovač V svetovnem merilu se biot- ska raznovrstnost neprestano in vztrajno zmanjšuje in s tem se za vedno izgublja določen del naravnih genetskih virov. Znaten del biotske variabil- nosti je tudi v obliki domačih sort kmetijskih rastlin, ki prav tako počasi in vztrajno izginja- jo zaradi vse bolj intenzivnega kmetovanja. Zato si žlahtnite- lji rastlin prizadevamo, da po- leg žlahtnjenja novih sort kme- tijskih rastlin poskrbimo, da vsaj ta del biotske raznolikosti ohranimo, saj nam je ta kot »su- rovina« za končni izdelek, ki se v žlahtnjenju rastlin izrazi v obliki nove sorte. Pri tujeprašnih rastlinah, kot so pese, koruza, rž ali ajda, kjer v na- ravi poteka prosta oprašitev med različnimi rastlinami, sortami ali bližnjimi polji, obstaja velika ne- varnost, da se domače sorte oplodi- jo oz. križajo z drugimi sortami, ki potem z večkratno nadaljnjo setvi- jo izgubijo svoje bistvene lastnosti oz. se sorta izgubi. Čeprav je pri sa- moprašnicah, kot so pšenica, oves ali ječmen, možnost tuje oprašitve z drugimi sortami minimalna, so z naših polj izginile domače sor- te tudi teh rastlinskih vrst. Druga nevarnost, ki bi še bolj pospešila izginjanje domačih sort iz kmetij- ske pridelave, je morebiten vnos gensko spremenjenih rastlin v ne- posredno kmetijsko pridelavo ter njihovo medsebojno križanje ob nezadostni izolaciji. Na to moramo biti še posebej pozorni pri ekolo- škem kmetovanju, kjer se setev do- mačih sort vse bolj uveljavlja. Tu bi imela poleg kmetovalčeve odbire semena oz. rastlin na nadaljnjo se- tev precej vpliva tudi naravna se- lekcija, ki bi povečevala frekvenco genov zaradi večje možnosti preži- vetja (npr. koruza Bt, ki je odpor- nejša proti koruzni vešči). Z namenom ohranjanja genske raznovrstnosti kmetijskih rastlin so se v svetu in tudi pri nas v dru- gi polovici prejšnjega stoletja zače- la intenzivna zbiranja domačih sort kmetijskih rastlin in shranjevanja v t. i. »genskih bankah«, kjer se seme hrani za daljše obdobje. Zaradi tega so bile v svetu ustanovljene števil- ne genske banke, ki skrbijo za vzdr- ževanje in obnavljanje genskega materiala. Temu smo sledili tudi v Sloveniji, saj se je zbiranje domačih sort koruze začelo že v začetku 50. let prejšnjega stoletja. Takrat so se k nam začeli širiti tuji hibridi, pred- vsem ameriške poznejše zobanke. Ker so v Sloveniji specifične rastne Domače sorte koruze in drugih poljščinrazmere, so se s stalno odbiro pri- delovalcev na različnih območjih izoblikovale genetsko zelo raznoli- ke populacije. Te so bile v glavnem sorte koruze s kakovostnim zrnjem tipa trdink in dobro prilagojene na- šim rastnim razmeram. Večina tega materiala se še danes hrani v naši genski banki koruze na Biotehni- ški fakulteti v Ljubljani, ki ga po- stopoma vsako leto obnavljamo z umetno ročno izolacijo in ročnim opraševanjem. Skoraj vsa sloven- ska polja pa so danes, razen nekaj manjših izjem, zasejana s hibridi koruze. Sredstva, ki so od leta 1996 na- menjena za gensko banko, zadostu- jejolezanajnujnejševzdrževanjete banke. Kljub večkratnim prijavam projektov za zbiranje in evidenti- ranje še obstoječih domačih sort, za podporo vzdrževanja in selekci- je domačih sort pri pridelovalcih, pa tudi za žlahtnjenje novih sort na razpise ustreznih ministrstev nam, vsaj za koruzo, ni uspelo pridobiti nobenih sredstev. Zato smo se le- tos vključili v mednarodni projekt SEEDNet, ki ga z minimalnimi stro- ški financira Švedska z namenom, da se zberejo stare domače sorte koruze in drugih poljščin, pred- vsem žit, ki so še pri posameznih pridelovalcih. Vse nabrane sorte bomo shranili s podatki o pridelo- valcu in darovalcu vzorca domače sorte v naši genski banki. Kot vse genske banke po svetu bomo ime- li tudi mi v naši genski banki manj- šo količino semena teh vzorcev na voljo za mednarodno izmenjavo ali zainteresirane pridelovalce v Slove- niji. Z razmnoževanjem v izolaciji pa bomo ohranili prvotne lastno- sti teh sort. Ker je skoraj nemogoče, da bi sami uspeli najti pridelovalce do- mačih sort, prosim vse, ki še pri- delujejo kakršnokoli domačo sorto koruze ali katero drugo poljščino, da me o tem obvestijo. Dobrodošla je informacija tudi o drugih pride- lovalcih. Najbolje, da informacije posredujete na naslov: Ludvik Roz- man, Biotehniška fakulteta, Odde- lek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana; po elektron- ski pošti: ludvik.rozman@bf.uni- lj.si ali po telefonu 01 320 32 58 oz. 031 390 401. Nabrane vzorce domačih sort bomo shranili v našo gensko banko koruze. S tem bomo preprečili nadaljnje izginjanje do- mačih sort, nabrane sorte bodo ohranjene prihodnjim rodovom, na voljo bodo zainteresiranim upo- rabnikom, hkrati pa nam bodo ra- bile za nadaljnje žlahtnjenje novih in boljših sort. Doc. dr. Ludvik Rozman, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
  • 11. – 26. november 2009 11 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 11 kronika Pomoč pogoreli lendavski oštariji Kančal Solidarnost odpira gostilno Eva Marija Banutai pričakuje, da bo lokal vrata znova odprl še letos – Prispevek tudi k obnovi starega mestnega jedra Lendavska gostilna Kančal naj bi vrata znova odprla še pred novim letom. Foto: A. B. »Človeku v nesreči mora- mo pomagati. V tem sodob- nem času vse prevečkrat po- zabljamo na solidarnost,« o razlogih, zakaj so se odločili pomagati Evi Mariji Banutai, ki so ji zadnji oktobrski petek ognjeni zublji dodobra uniči- li gostilno Kančal, govori Ni- kola Gerič iz Civilne iniciati- ve za Lendavo. Lastnica gostilne ne ve, zakaj je gorelo: »Policisti mi še niče- sar niso sporočili.« Dejala je, da so bili v gostilni gostje, ko je za- gorelo, vendar so se vsi pravoča- sno umaknili na varno. Posledice požara so začeli takoj odpravlja- ti. »Moram pohvaliti gasilce, prav tako se je izkazala tudi Zavaroval- nica Maribor.« Banutaijeva priča- kuje, da bo gostilna še pred kon- cem leta znova odprta za goste. Po prvih ocenah je bilo v požaru za najmanj 50.000 evrov škode, vendar naj bi bila škoda še višja. Z ognjenimi zublji se je spopa- dlo 39 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Lendava, Ga- berje, Kapca in Dolina ter poklic- ne gasilske enote Nafte Lendava. Ti so morali predvsem paziti, da se požar ni razširil na sosednje zgradbe. Obnova najstarejše go- stilne mora potekati v skladu z zahtevami spomeniškega var- stva. »Vsak dan sem ob sedmih na gradbišču,« je pristavila sogovor- nica. Dodaja, da sedaj vse priha- ja za njo: »Imam zvezane roke. Pr- vič v 20 letih, odkar sem prevzela gostilno od staršev, sem zvečer doma in ne v gostilni.« Civilna ini- ciativa za Lendavo je pri lendavski organizaciji Rdečega križa odprla račun, na katerem zbirajo denar za pogorelo gostilno. Številka ra- čuna je 0312 4100 0922 524 s pri- pisom »Za Kančal«. Gerič še pravi, da z akcijo zbiranja pomoči želijo prispevati tudi k obnovi starega mestnega jedra. Žal pa so svoje že pristavili zlobni jeziki. Andrej Bedek Dvajset let slovenske policijske akcije Sever Preprečili miting resnice Alojz Flisar je vodil pomursko posebno enoto policije pred in med osamosvojitvijo Alojz Flisar je 1. decembra 1989 poveljeval pomurski posebni enoti, ki je postavila blokado v Krakovskem gozdu na prome- tnici Ljubljana–Zagreb, da bi preprečila prihod ljudi na miting resnice. »Akcija Sever je bila dobra izkušnja za naše delovanje v letu 1990 in med osamosvojitveno vojno,« je prepričan Flisar. Sogovornik je prekaljen policijski maček: že leta 1981 je poveljeval posebnim enotam slovenske policije na Kosovu. Leta 1989, ko so se že začele kazati napetosti med nekdanjo Jugoslavijo in njeno republiko Slovenijo, je takratni politični vrh 1. decembra prepovedal, da bi se v Ljubljani zbrali somišljeniki na zborovanju Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo. Sto štirideset pripadnikov tedanje pomurske posebne policijske enote je dobilo, enako tudi druge tovrstne slovenske enote, nalogo preprečiti morebiten prihod »mitingašev«. »Sto nas je z dvema avtobusoma in s policijskimi vozili že 29. novembra odšlo v Kr- ško. Ljudje so nas na poti pozdravljali in nam metali cvetje. Ponosni smo bili, da smo policisti,« se spominja poveljnik. Preostalih štirideset je na- loge opravljalo v Pomurju. »V bistvu smo že takrat vzpostavili nekakšen lasten nadzor na meji. Ne le na meji z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, am- pak tudi na južni meji. Del enote, ki je ostal v Pomurju, je tako blokiral ceste, kjer so sedaj mejni prehodi s Hrvaško.« Po opravljeni dolžnosti – zborovanja se je udeležila le peščica ljudi, množičnega prihoda iz Sr- bije pa ni bilo – se je enota z zadovoljstvom vrnila domov. »Vedeli smo, da to ni bila naša zadnja akcija.« V junijskih in julijskih dneh leta 1991 je potem enota svojo vlogo odigrala vrhunsko. Skupaj z rednimi in rezerv- nimi policisti ter Teritorialno obrambo je pokrajino ob reki Muri ubra- nila pred agresijo jugoslovanskih sil. Najhuje je bilo v Gornji Radgoni. »Drug za drugega bi dali roko v ogenj, zato smo zmagali, čeprav nam je nasproti stal močnejši nasprotnik. To je bil naš dolg do države,« je skle- nil nekdanji policist Flisar. Andrej Bedek Alojz Flisar je povedal, da so bili pripravljeni žrtvovati svo- ja življenja.Foto: Nataša Juhnov Očitek prirejanja nogometnih rezultatov tudi prvoligaškemu klubu iz Lendave Nogometaš Nafte na Ptuju prodal tekmo? Pravosodni organi iz Nemčije preiskujejo tekmo med Dravo in Nafto, v kateri so Ptujčani zmagali prvič po sedmih mesecih – Mirko Horvat: »Odgovorne bomo kaznovali« – Na plemenito igro z žogo je padel dvom Direktor lendavskih nogometašev Marjan Dominko in klubski predsednik Mirko Horvat bo- sta morala ukrepati, če se bodo potrdili sumi o prirejanju rezultatov. Foto: Nataša Juhnov Na spletnem por- talu Pomurje.si si lahko ogledate pov- zetek srečanja med Dravo in Nafto in tudi izjavo trener- ja Damirja Roba po končani tekmi. Klobčič se je začel razple- tati. To, o čemer smo pisali v 46. številki Vestnika, ko smo poročali, da so menda v do- mnevno prirejanje rezulta- tov nogometnih prvoligaških tekem vpleteni tudi Pomurci, je dobilo potrditev v infor- maciji nemškega tožilstva in televizije ARD. Čeprav smo bili po objavi deležni kritik in tudi groženj ter zasmeho- vanja, da gre za našo bujno domišljijo, vse kaže, da s pi- sanjem nismo zgrešili. Nemško državno tožilstvo je sporočilo, da že od začetka leta preiskuje prirejanje rezultatov nogometnih srečanj v Evropi. Skupaj z Uefo je sprožilo preiska- vo o 200 tekmah, na katerih naj bi na izid vplivali stavniški golju- fi. Spornih naj bilo tudi sedem tekem v prvi slovenski ligi. Te- levizija ARD je tako poročala, da je na seznamu tekem, kjer naj bi se priredil izid, tudi tekma med ptujsko Dravo in Nafto iz Len- dave. Tekma je bila odigrana 11. aprila letos; Drava je zmagala s 4 : 1. Moštvo s Ptuja je bilo tedaj za- dnje na razpredelnici, Nafta pa je imela pred njim 15 točk pred- nosti. Ptujčani so se tako veseli- li prve zmage v spomladanskem delu oziroma sploh prve zmage po 24. septembru 2008. Kot je še poročala ARD, je odvetnik enega od osumljenih v novem stavnem nogometnem škandalu povedal, da je na tekmi med Dravo in Naf- to nekdo od igralcev prejel 5000 evrov za sodelovanje pri prireja- nju rezultata. Izid polčasa je bil 1 : 1, na začetku nadaljevanja v 52. minuti pa so domačini povedli, ko je dal zadetek v lastno mrežo lendavski branilec Damjan Ošlaj. Sicer so tudi Ptujčani – Marko Drevenšek – dosegli avtogol.  Preiskovalce čaka težka naloga. Prirejanje rezultatov tekem je na- mreč mogoče dokazovati le s pri- čami, ki bi bile pripravljene spre- govoriti. Čeprav je Mirko Horvat, prvi mož lendavskih nogometašev, najprej napovedal, da uradnega stališča v zvezi s prirejanjem re- zultatov v klubu ne bodo zavzeli, so se v torek vseeno odzvali. »Če bo ugotovljeno, da je kdo izmed igralcev kluba sodeloval pri tem nedovoljenem dejanju, bo vod- stvo naredilo primerne poteze,« je dejal klubski predsednik. Ka- kšna bo kazen, bodo odločili, ko in če bo dokazana krivda, je še povedal Horvat. Dodal je, da vsa- kršno nešportno vedenje na no- gometnem igrišču in izven sank- cionirajo, zato tudi omenjene sume najstrožje obsojajo. »Zahte- val sem kazni za igralce, vendar je bil trener Damir Rob proti. Vi- delo se je, da ekipa ni dovolj pri- pravljena,« pa Horvat odgovarja na vprašanje, ali ni malo nena- vadno, da je po odličnem jesen- skem delu in tudi zimskem pri- pravljanjem obdobju spomladi potem sledil tak padec. Rob izjav zaenkrat ne daje. Takoj po tekmi na Ptuju, kjer so tudi lendavski navijači zahtevali odgovore, pa je med drugim dejal, da se morajo nekateri igralci, ki nosijo Naftin dres, pošteno zamisliti. Ena od tekem Nafte se je sicer že pred tem znašla pod policijskim drob- nogledom. Soboški kriminalisti so namreč zaradi domnevnega izsiljevanja preiskovali tekmo z ljubljanskim Interblockom. Tek- ma je bila odigrana septembra 2008 v Ljubljani, domačini pa so zmagali s 3 : 1. Kriminalisti so za- devo končali s poročilom, saj po besedah tukajšnjega policijske- ga tiskovnega predstavnika Jože- fa Prše niso »bili ugotovljeni ele- menti kaznivega dejanja«. Po zadnjih neuradnih podat- kih naj bi bila sumljiva še tekma 13. kroga letošnjega prvenstva, ko je Nafta slavila na Ptuju z 2 : 1, na srečanju pa so bili podeljeni tudi trije rdeči kartoni. Andrej Bedek
  • 12. 26. november 2009 –12 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 12 (iz)brano Kitajci preplavili Evropo z bučnim semenom Slovenska golica poševnih oči Težavepomurskiholjarjev–VojnazAvstrijcizazakonskozaščito štajersko-prekmurskegabučnegaolja–Sosedjeintenzivno kupujejosemenanašistranimejeintudidoločajocene Letos je bilo po podatkih zavo- da za kmetijstvo z oljno ogrščico zasejanih 2.010 hektarjev, z olj- no bučo  4.404 hektarjev in oljno sončnico 248 hektarjev. Potenci- al za predelavo in prodajo bučne- ga olja je bistveno večji, tako naši oljarji delno zaradi prisotnosti Av- strijcev že kupujejo seme v sose- dnji Hrvaški in na Madžarskem, kjer še dosega kakovostno raven naših semen. Je pa vse bolj priso- tno kitajsko bučno seme, ki ga že ponujajo tudi oljarjem. Z upora- bo kitajskega semena pa se oljarji lahko poslovijo od visoke kakovo- sti in geografske prepoznavno- sti olja. S tem pa tudi od izdelka z visoko dodano vrednostjo, ki jo trg priznava. Društvo za zaščito štajersko-prekmurskega bučnega olja je pri Evropski komisiji zače- lo postopek zaščite bučnega olja, vendar so že naleteli na problem, saj so Avstrijci vložili kar devet pri- tožb. Problem zdaj rešujejo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, ki se je v tem primeru aktivno vključi- lo. Oljarji upajo, da jim ne bo treba sklepati kompromisov z Avstrijci, saj jim gre na roko nesporno do- kazilo, da je bila oljarna v Framu prva, ki je začela s predelavo buč- nega semena v olje. Po sladkorni pesi si pomurski kmetje še danes niso opomogli. S to kulturo so izgubili dohodkovno stabilno poljščino, ki je še niso uspeli ustrezno nadomesti- ti. Možnost je usmeritev v pridelavo olj- nic, predvsem buč, saj so bučno olje in drugi delikatesni izdelki iz bučnega se- mena oziroma olja ena od tržnih pri- ložnosti. Vzporedno z odpiranjem pri- ložnosti pa se odpirajo problemi, ki so predvsem posledica nejasno definira- ne strategije razvoja poljedelstva. To se kaže v počasni izrojenosti nekoč zname- nite slovenske golice. Hkrati pa odpira problem razdrobljenosti (morda preve- like zagledanosti v lasten ego) pri pride- lovalcih. Vodilni in najbolj prepoznavni pomurski oljar Gorazd Kocbek pravi, da sta pridelava bučnega semena in bučno olje izredni prilo- žnosti, ki ju je treba izkoristi. Povprečna ka- kovost pri pomurskih oljarjih, ki to dejavnost pretežno še vedno opravljajo kot storitveno, je na visoki ravni. Nekoč je bila to dopolnil- na dejavnost mlinarjev in Kocbekovi so se po- dobno ukvarjali s predelavo semena, danes pa se ukvarjajo samo z oljarstvom. Razvoj tako temelji na družinski tradiciji, ki pa ima po nje- govem izredno pozitivne nastavke. Iz Kocbe- kove tradicije izvira hladno stiskano bučno olje. Ob tem je postalo bučno olje reden kuli- narični dodatek v večini restavracij višjega ce- novnega razreda v Evropi. Hkrati se odpirajo priložnosti za celo vrsto drugih delikatesnih izdelkov, ki so jih začeli razvijati v okviru svo- je oljarne. Preboj olja in njegovo uveljavljanje na trgu pa povzroča probleme, ki postavljajo pod vprašaj to zgodbo o uspehu. Vse večji je namreč problem pridelave kakovostnega do- mačega semena, da bi zadovoljili rast povpra- ševanja predvsem po slovenskem bučnem olju. Gre za izredno občutljivo področje, kjer si lastijo primat Avstrijci in poskušajo z vsemi sredstvi nevtralizirati prodor slovenskega ozi- roma pomurskega olja. Temeljni problem, na katerega opozarja Gorazd Kocbek, so velika nihanja v pridela- vi, ki je izrazito ciklična, zadnji dve leti pa jo pestijo naravne ujme. Bistveno drugače ni na oni strani meje, zato Avstrijci intenzivno ku- pujejo seme na naši strani meje in tudi dolo- tere so ocenili, da so za Slovenijo tržna niša in obstajajo pogoji, da se spustijo v konkurenč- no mednarodno tekmo, in oljna buča je bila ena od teh. Kljub pogovorom na ministrstvu jih je slednje konstantno zavračalo. Uspeh na tem področju je možen le ob stabilnem in vsaj srednjeročno definiranem finančnem okvirju, in ker dejansko le žlahtnjenje v lo- kalnem okolju lahko pripelje do optimalnega sortimenta, je odnos ministrstva do te temati- ke težko razumljiv. Očitno je, da ministrstvo k problemu ne pristopa sistemsko, saj so nam odgovorili, da programe žlahtnjenja in selekcije rastlin mini- strstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga strokovna javnost. Na ministrstvo doslej niso prejeli nobenega konkretnega predloga programa selekcije in žlahtnjenja buč, zato v te programe niso vključeni. Na mi- nistrstvu pa bomo ob pripravi strategije pri- hodnjega razvoja kmetijstva ustrezno pozor- nost – glede na interes stroke in uporabnikov – namenili tudi selekciji in žlahtnjenju polj- ščin. S tem posredno priznavajo trditev dr. Bohanca. Je pa tudi res, da so strokovnjake s tega področja s programi žlahtnjenja usmer- jali h komercialnim trgovcem s semeni. J. Votek Gorazd Kocbek, oljar s Stare Gore, vidi kakovostno rast pridobivanja olja le s tesnim povezovanjem s pri- delovalci oljnic, saj povezana veri- ga ohranja dobro ime slovenskega bučnega olja in ga ohranja v viso- kem cenovnem razredu, celo viš- jem od avstrijskega. Morda pa je ravno v tem problem tako agresiv- nega nastopa Avstrijcev, ki so bili skorajda monopolisti na tem po- dročju. Foto: Timotej Milanov Nezdružljivost poslanske in županske funkcije Jurša in Kampuš bi oboje Nekateri poslanci vladnih strank glasovali v nasprotju s koalicijsko pogodbo Poslanci v državnem zboru so s 34 gla- sovi za in 46 proti zavrnili predlog zako- na o spremembah Zakona o poslancih, ki je med drugim predvideval, da posla- nec ne bi smel hkrati opravljati funkci- je v organih lokalnih skupnosti. Proti spremembi sta glasovala oba pomurska poslanca, ki sta hkrati župana, Anton Kampuš in Franc Jurša, prav tako tudi poslanec Radovan Žerjav, medtem ko sta Miran Györek in Laszlo Göncz glaso- vala za spremembo. Zavrnitev omenjenega predloga je tudi razlog za zaostritev razmer v koaliciji, saj je predsednik stranke Zares Gregor Golobič že povedal, da so s tem koalicijski poslanci delovali v nasprotju s koalicijsko pogodbo, v kateri je med drugim zapisano, da se koa- licijski partnerji zavzemajo za spremembo zakonodaje o lokalni samoupravi z vidika redefiniranja pristojnosti in nezdružljivo- sti funkcij. Proti spremembi je namreč gla- sovalo 12 poslancev Socialnih demokratov, med njimi tudi župan Gornje Radgone An- ton Kampuš, dva pa nista glasovala. Tudi en poslanec iz vrst Zaresa predloga ni podprl, eden pa ni glasoval. Proti so bili tudi trije poslanci DeSUS-a, med katerimi je tudi lju- tomerski župan Franc Jurša, trije poslan- ci LDS-a pa o predlogu niso glasovali. Pro- ti predlogu je bil tudi Radovan Žerjav, ki se verjetno dobro zaveda moči lastne stranke v ruralnih okoljih, kjer so župani najbolj iz- voljivi kandidati. »Spremembe nismo podprli, ker se nam zdi v tem trenutku popolnoma nepotreb- no izganjati župane iz državnega zbora. Stri- njam se, da sedanja rešitev ni optimalna, vendar je ob dejstvu, da še nimamo vzposta- vljene druge ravni lokalne samouprave, pri- merna,« pravi Žerjav, ki meni, da bi se s tem nekaterim preprečilo kandidirati na držav- nozborskih volitvah, za druge pa bi ustvari- lo možnost, da bodo poslanci do konca ži- vljenja. Anton Kampuš je že pred časom za Vestnik povedal, da bo spremembo zakona podprl le, če bo ta urejal vse vrste nezdružlji- vosti, kot je npr. nezdružljivost funkcij župa- na in ravnatelja, ministra in predavatelja itd. »Menim, da so župani v državnem zboru po- trebni, ker tja prinašajo vse tisto, kar se v lo- kalnih skupnostih dogaja, na državni ravni pa se o tem nič ne ve,« je še povedal tokrat. Tako bo po njegovem vse do takrat, dokler se ne spremeni sestava državnega sveta, tako da bodo v njem sedeli izključno predstavniki lo- kalnih skupnosti. Poslanec DeSUS-a in ljuto- merski župan Franc Jurša pravi, da je glaso- val proti iz treh razlogov. »Proti sem glasoval, ker zastopanost lokalnih interesov na držav- ni ravni ni ustrezno urejena, ker je bil pre- dlagatelj nekdo, ki je tri mandate zasedal dve funkciji, in ker so nekateri strankarski kole- gi že pred glasovanjem napovedali, da bom predlogu nasprotoval in sem hotel uresničiti njihovo željo. Do zadnjega sem bil v dvomih, kako ravnati, toda to ne pomeni, da si s tem delam pot, da bi tudi v naslednjem manda- tu opravljal dve funkciji.« Poklicali smo tudi podpredsednico stranke DeSUS Marijo Gjer- keš Dugonik, ki ponavlja, da stališče stranke ostaja enako, torej proti združljivosti funkcij. Glede glasovanja poslancev DeSUS-a pa pra- vi, da bodo o zadevi potekale vnovične raz- prave in pogovori. Timotej Milanov čajo cene. Pred dvema letoma je bila cena za kilogram suhega semena dva evra, zdaj je od 3,7 do štiri evre za kilogram. To spravlja v ne- zavidljiv položaj domače oljarje, ki so kupci presežkov semena, in hkrati zapira možnost preboja domačega olja na tujih trgih. Tudi od- kupna cena, gledano z vidika zaslužka oljarja, ne predstavlja problema. Problem nastopi, ko se s ceno olja, ki jo diktirajo pridelovalci, po- javijo pri končnem kupcu. Naslednji problem pa je pridelava buč. Kot je znano, ne gre za tehnološko neintenzivno kulturo, ki prej raz- bremeni kot obremeni obdelovalno površi- no. Hkrati je opaziti realen padec hektarskega donosa nekoč najkakovostnejše sorte prizna- ne slovenske golice. Pri Kocbekovih pravijo, da je bil pridelek suhega semena pred leti še okrog tone na hektar, zdaj pa se vrti od 600 do 750 kilogramov na hektar. Kljub nižjemu pridelku in normalni odkupni ceni (letošnja je izjema) je zaslužek na hektar zaenkrat viš- ji kot pri konvencionalni poljščini. Po njego- vem ima kmet približno 2000 evrov neto pri- hodka na hektar pri bučah, s subvencijami pa je to nekaj več, medtem ko mu koruza prine- se približno 1000 evrov bruto dohodka. Tu pa smo pri razvojnem problemu, ki bi ga moralo imeti pred očmi pristojno kmetij- sko ministrstvo. Pri bučah gre za specifično, recimo ji pogojno lokalno kulturo. Buče so postale sicer hit v prehrani, vendar ima oljna buča slovenska golica v tem okolju domicil. Na problem zastoja pri selekciji in žlahtnje- nju opozarjajo tudi vidni agronomski stro- kovnjaki. Tako dr. Borut Bohanec z ljubljan- ske Biotehniške fakultete pravi, da je v vseh državah skrb za sodoben sortiment vseh kmetijskih rastlin stalnica, to je tudi najučin- kovitejša podpora pridelavi. V Sloveniji stro- ka opozarja že od leta 1991, da je ta segment razvoja povsem zanemarjen, delno je urejeno le testiranje tujih sort (introdokcija). Na temo žlahtnjenja rastlin so strokovnjaki pripravili posvete in oddali vloge, toda ministrstvo jih je vztrajno zavračalo. Po oceni dr. Bohanca ministrstvo sofinancira raziskovalne projekte za razvoj rastlin z okrog 50 tisoč evri. Za pri- merjavo pa se živinoreji v ta namen namenja okrog 8,5 milijona evrov. Predlogi za žlahtnje- nje in selekcijo niso posegali v širino, ampak so bili predloženi projekti žlahtnjenja, za ka- Barometer Franc Jurša, župan Ljutome- ra in poslanec DeSUS-a, je izposloval dodatna držav- na sredstva za sanacijo lju- tomerskega odlagališča. Za omenjeni znesek je prikraj- šan stanovanjski fond. Hkra- ti pa poteza kaže, na kakšen način je vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Žni- daršič ostal brez podpore in brez poslanske skupine. Milan Kardoš je najboljši amaterski kuhar v državi. Pripravil je golaž z mesom in kostanjem, h kateremu je za prilogo postregel še kaka- vove rezance z lešniki. Sonja Roman je letošnja atle- tinja leta. Dejan Židan iz skupine Pan- vita podpira Zakon o kme- tijskih zemljiščih in zašči- to kmetijskih zemljišč. Po njegovem mnenju je moral- no sporno spreminjanje na- membnosti zemljišč, saj je veliko obrtnih con praznih. S tega vidika mu je proble- matičen logistični center v Lipovcih, zanimivo pa, da predviden športni cen- ter v Tešanovcih, prav tako na kmetijskih zemljiščih, ni sporen. Aleksandra Pinterič je s pro- jektom Ekoškrat dokazala, da za dobre rešitve niso glav- ni pogoj pridobljena sred- stva, ampak ideje in volja.
  • 13. – 26. november 2009 13 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 13 (iz)brano S socialno stisko se tveganje za uživanje drog povečuje Pobiralisveče, dasosegreli Karitas pomaga odvisnikom od drog v Pomurju - Problem odvisnosti večji kot drugje V Murski Soboti o kakovosti v višjih strokovnih šolah Slovenije V šole prihajajo novi poslovniki Moto prve konference v okviru projekta Impletum je bil S kakovostjo do višje dodane vrednosti, referenti pa so predstavljali primere dobrih praks iz vse Slovenije Mala Nedelja Propada šole kriva občinaPrebivalce Male Nedelje smo v naši današnji anketi spraševali, ali hotel pri Mali Nedelji kraju in okoliškim vasem prinaša koristi in kdo je kriv, da objekt stare šole propada. Po mnenju 46 odstotkov vprašanih hotel pri Mali Ne- delji kraju in okoliškim vasem ne prinaša koristi. Neko- liko manj (40 odstotkov) jih meni nasprotno in v ho- telu vidi koristi za Malo Nedeljo in okoliške vasi. Na to vprašanje 14 odstotkov ni znalo odgovoriti, 37 odstot- kov jih meni, da je občina kriva, da objekt stare šole pri Mali Nedelji propada, 30 odstotkov krivdo za propada- nje pripisuje njenemu dosedanjemu lastniku, 15 od- stotkov krajevni skupnosti in osem odstotkov državi. Vsem, ki ste z nami sodelovali, smo v zahvalo ponudili tri brezplačne izvode časopisa Vestnik. Ponovno vas po- kličemo, da vas povprašamo še po vašem mnenju o časo- pisu. Pokličete nas lahko tudi sami v Klicni center slepih na številko 04 511 64 04. »Dve zgodbi sta mi najbolj segli v srce. O fantu v komuni, ki mi je pripovedoval, kakšno je bilo njego- vo življenje na ulici. Na ljubljanske Žale so hodili po sveče, da so si v zapuščeni vojašnici, kjer je spal, vsaj nekoliko ogreli prostor. Dejal mi je, da se ni drogi- ral zato, ker bi bil frajer, ampak da bi vsaj malo po- begnil od zelo težke situacije in problemov, ki jih je imel doma. Svetla točka z močnim sporočilom mi je bil tudi dan, ki sem ga preživel v komuni Svete troji- ce. Prišel sem z avtomobilom in že od daleč zagledal fante, kako so na vrtu pred samostanom, na peko- čem soncu in na kolenih, pulili travo. No, sedaj bom pa moral delati z njimi, sem si mislil, za kar mi ni bilo preveč. Nadel sem si delovno obleko in se jim pridružil, potem pa tako globoki pogovori, takšna sprostitev, takšna svoboda, ki smo jo odkrivali, da sem si rekel: Ni lepšega kot na kolenih na vročem soncu puliti travo. Delo tu ni pomembno, ampak od- nos do dela. Naši odnosi so bogastvo, ki nam lajšajo delo, da ni težko,« je pripovedoval Danijel Magdič, strokovni sodelavec Zavoda Pelikan Slovenske Kari- tas pri Škofijski karitas Murska Sobota. Nanj se obrača po pomoč tudi vse več družin, s kateri- mi potem deli težke izkušnje. To so zgodbe, ki jih še v fil- mih ni mogoče videti, pravi sogovornik, tako hude situa- cije, ki si jih težko predstavljamo. Droga in odvisnost sta strašni bližnjici za lajšanje trpljenja, katerega zadnja po- staja je propad človeka. »Vedel sem, da je v Pomurju veliko odvisnih od drog, da pa jih je toliko, si nisem mogel misliti. Uradnih evidenc ni, po znanih podatkih pa je v deležu dvakrat več regi- striranih odvisnikov kot v Sloveniji,« pravi sogovornik, ki delo svetovalca na področju odvisnosti opravlja od leto- šnjega januarja. Delo svetovalca zajema obiske v komuni, individualne svetovalne pogovore s starši, otroki in tistimi, ki so že pre- hodili pot zdravljenja, pa imajo še vedno kakšne osebno- stne stiske. Pomaga zasvojencem, ki so se odločili za zdra- vljenje, sodeluje pa tudi v skupini za samopomoč staršev tistih fantov, ki so v komuni. Dobivajo se enkrat na me- sec, na srečanjih pa izmenjujejo izkušnje in se posvečajo osebnostni rasti. Danijel Magdič deluje tudi preventivno ter obiskuje osnovne in srednje šole, svoje delo predsta- vlja različnim institucijam, ki se srečujejo z odvisniki, na- črtuje pa tudi projektno delo ob sodelovanju z drugimi ustanovami. Delo predstavlja tudi javnosti, še posebej v mesecu novembru, ki je posvečen preprečevanju zasvo- jenosti. »Dela je veliko, zato bi radi pridobili še več prostovolj- cev. Kajti s socialno stisko in življenjem pod nekim stan- dardom, s katerim se srečuje Pomurje, se tveganje za uži- vanje drog povečuje,« je povedal. Že sedaj telefon nenehno zvoni, saj je potreb po pomoči zaradi problema odvisnosti vse več. Najpogosteje ga kličejo starši, ki ne morejo več naj- prej, saj so za otroka naredili že vse, kar so vedeli in znali, pri tem pa pogosto še sebe pripeljali do roba. »Ravno da- nes sem neki materi povedal: Gospa, ni treba da ste stro- kovnjak za droge, strokovnjak za vse bolezni, strokovnjak za stisko, psihoterapevt, vi ste predvsem mama. Vi ste ga rodili, z njim živeli in ga tudi najbolj poznate. Poiščite sku- pno izhodiščno točko, zadevo, ki jo boste lahko skupaj z njim izpeljali in uspeli,« je pripovedoval sogovornik. Po- membna je izkušnja uspešnega starševstva in skupnega za- dovoljstva z doseženim, še posebej v tistih družinah, kjer izkušnja z drogo ni dolgotrajna, ko pa je zasvojenost glo- boka in odvisnost dolgotrajna, morajo v družino vstopiti strokovnjaki. Kadar je zasvojenec na razpotju, ali propad ali zdravljenje, in se odloči za pomoč, lahko pokliče Danije- la. Predstavi mu program razstrupljanja telesa, ki poteka v centru Zavoda Pelikan, pa tudi različne programe osebno- stne pomoči, skupnost Srečanje in življenje v komuni. Majda Horvat Danijel Magdič: »Dela je toliko, da bi potrebovali še več prostovoljcev.« Foto: Nataša Juhnov Prejšnji teden so se zbrali v pre- davalnici Višje strokovne šole v prostorih Ekonomske šole Mur- ska Sobota predavatelji in štu- dentje iz veliko slovenskih viš- jih in visokih šol, ki so vključeni v projekt Impletum z namenom zagotavljanja medsebojne pod- pore pri uvajanju novih izobra- ževalnih programov. Projekt Im- pletum delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, izvaja se v okviru opera- tivnega programa razvoja člove- ških virov od 2007 do 2013 s pred- nostno usmeritvijo izboljšanja kakovosti in učinkovitosti siste- mov izobraževanja in usposablja- nja za sofinanciranje uvajanja novih izobraževalnih programov v višje strokovno izobraževanje za obdobje 2008–2011. Ena od aktivnosti v okviru Imple- tuma je tudi prizadevanje za kako- vost, ki jo je prevzela Višja strokovna šola Ekonomske šole Murska Sobota in ki jo vodi dr. Branko Škafar. Njiho- va naloga je, da pripravijo enotni sis- tem ugotavljanja in zagotavljanja ka- kovosti ter spremljanje rezultatov s pomočjo letnih poročil o doseženi kakovosti izobraževalnega procesa na vseh 61 šolah. Silva Gomzi Praprotnik, Viš- ja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled: »Naša šola že vse od ustanovitve 1996. leta – ustanovila sta jo Vlada Repu- blike Slovenije in Občina Bled – svojedeloindelovanjekonstan- tno povezuje s kakovostjo.« Mag. Tatjana Žagar, zunanja presojevalka kakovosti in soav- torica Zahtev vodenja kakovo- sti v višjih šolah, je prepričana, da so presoje priložnost za dvig kakovosti. Fotografiji: B. B. P. V tem okviru je bila organizirana tudi celodnevna prva konferenca Ka- kovost v višjih strokovnih šolah, ki jo je spremljal bogat zbornik referatov. Dr. Branko Škafar, ki ima že bogate iz- kušnje z uvajanjem kakovosti v vzgoj- no-izobraževalne zavode (predvsem vrtce in osnovne šole), je poudaril, da nastaja 61 poslovnikov, da se pripra- vljajo na notranje presoje kakovosti, presojevalci pa morajo prej opraviti ustrezne izpite, potrebni bodo enotni vprašalniki in ankete, smernice in pri- meren enoten znak kakovosti. Bernarda B. Peček Barometer Zdravko Preradović iz Gornje Radgone, zmagovalec I. žari- jade, ki si je za nagrado prislu- žil tudi tedenske počitnice, se je svoji nagradi odpovedal v korist invalidnega otroka in njegove mame, ki si počitnic ne moreta privoščiti. Radovan Žerjav spremembe zakona o ločitvi županske in poslanske funkcije ni pod- prl, ker bi bila s tem stran- ki, ki jo vodi, odžagana edi- na veja, ki ji daje upanje, da ostane v parlamentu. Danijel Magdič, strokovni sodelavec Zavoda Pelikan Slovenske karitas pri Škofij- ski karitas Murska Sobota, ki pomaga odvisnikom od drog v Pomurju, opozarja, da je problem bistveno ve- čji, kot ga zaznava okolje. Jožef Kocet, župan Občine Turnišče, je odločen in pravi, da ne bo podpisal soglasja za izdajo dokončnega uporab- nega dovoljenja pomurske avtoceste, dokler ne bo dobil zagotovila, da bo Dars sani- ral poškodovane hiše in dru- ge poškodbe na premoženju občanov, ki so posledica gra- dnje avtoceste. Geza Šanca, direktor Term Vi- vat, je gostil skupino italijan- skih turističnih novinarjev in na ta način ponovno pro- moviral pokrajino ob Muri. Morda bo z akcijo ponovno pridobil petične italijanske goste. Ravno zaradi teh je ne- koč Sobota dobila hotel, ime- novan po boginji lova.
  • 14. 26. november 2009 –14 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 14 Roman, njegova žena Eugenie in sestra Marija ob omari, ki jo je izdelal sam, pri Horvatovih v Murski Soboti. Fotografiji: J. G. IZ NAŠIH KRAJEV V Franciji rada obiskujeta dobre restavracije in plešeta tango. Roman Bertalanič se je iz Prekmurja v Francijo od- pravil pred petdesetimi leti, okrog štirideset let pa dobiva v Francijo Vestnik, s pomočjo katerega ohranja vez z doma- čimi kraji. 83-letni Roman se spominja, da so na domačiji v Boreči na Gorič- kem živeli kar dobro, dokler jim v požaru ni pogorela hiša. Takrat sta starša odšla na delo v Franci- jo, s sestro pa sta ostala pri soro- dnikih Godarjevih v Kuzmi. Tam sta mu gospodar Karel in njego- va žena Kristina, sestra njegove mame, bila kot starši in Karel ga je, kot pravi, naučil veliko o ži- vljenju, kar mu je pozneje koristi- lo. Otroka sta ostala v Prekmurju, ker so hoteli francoski delodajal- ci delavce brez otrok, starša pa tudi nista vedela, kako dolgo bo- sta ostala tam. Po končani osnovni šoli se je Roman zaposlil kot mizar na Ma- džarskem, kjer se je naučil mizar- ske obrti, kateri se je potem po- svetil vse življenje. Med drugo svetovno vojsko so ga odpeljali na prisilno delo v delovno tabo- rišče v Nemčijo, kjer je doživel ob koncu vojne tudi bombardira- nje mesta, ob katerem je bilo ta- borišče. Po končani vojaški obvezno- sti se je tudi sam odpravil za star- ši v Francijo, sestra Marija pa je dobila dovoljenje za odhod leto pozneje. Po odhodu se je več- krat letno vračal v Prekmurje in še danes rad pride na obisk k se- stri v Mursko Soboti in v Kuzmo h Godarjevim oziroma sedaj Ma- ričevim. Brat Tonček oziroma Antoan je petnajst let mlajši od njega in je bil rojen v Franciji. Sestra Ma- rija je ostala v Franciji enajst let, potem pa je ob obisku Slovenije spoznala Slavka, s katerim se je poročila in ostala v Prekmurju. Zaposloval do deset delavcev NjegovistaršisovFrancijidela- li na kmetiji kot večina Prekmur- cev, ki so odšli na delo v Francijo. Sam je kmalu ob prihodu dobil službo v svojem poklicu, torej kot mizar: »Delo na kmetiji je bilo precej naporno in naši ljudje so tam veliko trpeli, še posebej, ko so delali s peso. Moje življenje pa je bilo na srečo povezano z lesom, kar me je veselilo. Še ne- kaj časa sem živel na kmetiji, kjer so bivali moji starši, in jim tudi pomagal na njivah. Delal sem v mizarskem podjetju, kjer je bilo petdeset zaposlenih in kjer sem kar dobro zaslužil, precej mizar- skega dela pa sem opravljal tudi doma na črno. Ko sem šušmaril, je nekega dne prišla k meni kon- trola in so mi rekli, da naj si ure- dim obrtno dovoljenje, če hočem še naprej sam toliko delati. Tako sem se odločil, da začnem samo- stojno mizarsko obrt. Ker sem bil pri tem uspešen, sem imel po- zneje tudi šest do deset zaposle- nih delavcev. Tudi kupci so me hvalili, da imam zelo kakovostne stilske izdelke. V omare in druge lesene izdelke sem namreč vklju- čeval tudi lepo okrašene dele sta- rih lesenih izdelkov.« Poročil se je s Francozinjo Eu- genie, njegov brat Tonček pa se je pozneje poročil z njeno sestro. Posel z mizarstvom mu je šel do- bro in, kot pravi, mu je vedno ve- liko pomenila dobra hrana, tako da sta z ženo pogosto skupaj s prijatelji gosta v dobrih restavra- cijah. Živi v kraju Orleans, ki je 130 kilometrov od Pariza, imata hčerko Martino in vnuka Alaina. Roman je tudi velik ljubitelj tan- ga, tako da gresta z ženo vsaj en- krat na teden na kako prireditev, kjer plešejo tango. Tudi ob obi- sku v Prekmurju rada obiskujeta dobre restavracije in gostilne. Odkar se je upokojil, ima pre- cej prostega časa, ki ga zna iz- koristiti. Za podjetje sedaj skrbi hčerka Martina, vendar pravi, da je gospodarske kriza v zadnjem obdobju udarila tudi po mizar- stvu v Franciji. Vendar se še ve- dno tudi sam rad loti mizarske- ga dela. Tako je presenetil sestro Marijo, ko je pred petimi leti pr- vič omaro iz orehovega lesa po delih zložil v avtomobil in jo pri- peljal iz Francije v Mursko Sobo- to. Sedaj krasi Horvatov dom že druga omara, ki jo je prav tako iz- delal Roman. Večkrat letno kljub letom z ženo sedeta v avtomobil in se od- peljeta v Prekmurje, pogosto pa pokliče sorodnike in prijatelje v naše kraje, tudi takrat, ko kaj za- nimivega prebere v Vestniku in to želi pokomentirati. Jože Gabor Šejfi bodo labodi Odkarsepodolgovatebuče,vprekmurščinipoimenovanešejfi,neuporabljajovečkotnategeprikletarjenju,sonanaših domačijah postale že prava redkost. Večinoma jih gojijo le še za okras, tako kot Šarolta Horvat iz Bratonec, ki ji je letos uspelovzgojitilepoštevilotehbuč,bistvenoveč,kotjepričakovala.Nekajjihježerazdelilamedsvojceinprijatelje,druge pa bo posušila in iz njih naredila svetilke ali okrasne labode. Tudi za to se jih da uporabiti, nam je zaupala. P. K. Foto: Š. H. Spretne prosenjakovske vezilje VProsenjakovcihsedvakratname- sec srečuje dvajset žensk iz doma- če in okoliških vasi pod mentor- stvom Margit Horvat iz Čentibe v ročnodelskem krožku. Te dni so ve- zilje, ki delujejo v okviru kulturno- turističnega društva Endreja Adyja iz Prosenjakovec, pripravile drugo samostojno razstavo svojih del. Na otvoritvi razstave, kjer so si obisko- valci lahko ogledali prte, nadprte in prtičke z izvezenimi vzorci, so v kul- turnem programu sodelovali učen- ci domače osnovne šole in ženski pevski zbor. Sicer pa prosenjako- vske ženske aktivno sodelujejo tudi na razstavah v Občini Moravske To- plice in na Madžarskem. L. L. Foto: L. L. Svojo nagrado poklonil invalidnemu Sašu Sašo Duh iz Rožičkega Vrha in mama Marija bosta po za- slugi plemenitega zmagovalca I. žarijade preživela teden dni v Termah Olimia. Foto: O. B. Ko je konec avgusta v Ter- mah 3000 v Moravskih Topli- cah potekala I. žarijada, je med mnogimi slovenskimi profesionalnimi in ljubitelj- skimi kuharji prepričljivo zmagal znani pomurski moj- ster žara Zdravko Prerado- vić iz Gornje Radgone, ki si je za nagrado prislužil tudi te- denske počitnice. Toda zma- govalec I. žarijade se je svoji nagradi odpovedal v korist invalidnega otroka in njego- ve mame, ki si počitnic ne moreta privoščiti. »Meni ta nagrada ne bi veliko pomenila, saj se lahko odpeljem na kopanje v kakšno pomursko zdravilišče in kopališče ali pa se skopam kar v reki Muri. Za ljudi, ki so takšnih počitnic po- trebni, vendar si jih ne morejo privoščiti, in takšnih je pri nas žal vedno več, pa je to nekaj po- sebnega,« nam je skromno de- jal Preradović. Obrnil se je na center za socialno delo v Gornji Radgoni, kjer so mu predlagali družino Duh v Rožičkem Vrhu v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, v kateri imajo 13-letnega invalida Saša, ki je zbolel za mišično di- strofijo. Sašo je zaradi bolezni na inva- lidskem vozičku, neguje ga pred- vsem njegova mama, ki je bila ne- koč zaposlena v Muri, finančno stanje družine pa je vse prej kot sijajno. Ker bi Sašu zelo koristi- lo razgibavanje v termalni vodi, vendar si do zdaj tega niso mogli privoščiti, je bil izredno vesel, ko ga je obiskal stric Zdravko in mu izročil napotnico za tedenske po- čitnice, kamor bo po dogovoru z vodstvom Term Olimpije skupaj z mamo Marijo odpotoval v pri- hodnjih dneh. O. B. Roman Bertalanič se pogosto vrača domov Z Vestnikom v Franciji že desetletja S starši ostal v Franciji, sestra Marija se je vrnila v Prekmurje
  • 15. – 26. november 2009 15 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 15 IZ NAŠIH KRAJEV Tradicionalno srečanje starejših občanov Soboške mestne četrti so v kavarni hotela Diana v Murski Soboti pripravile že tradicionalno srečanje starejših občanov. Od skupnega števila 1430 se jih je slovesnosti udeležilo okrog 400. Zanje so pripravili priložnostni kul- turni program, v katerem so sodelovali učenci OŠ II in člani društva upoko- jencev. Pozdravil jih je tudi župan Anton Štihec. Delegacija mestne občine in mestnih četrti pa je skupaj s predstavniki društva upokojencev, Rdečega križa in centra za socialno delo obiskala najbolj socialno ogrožene na njiho- vih domovih in jih obdarila. Posebne pozornosti sta bila deležna tudi najsta- rejša občana Murske Sobote, 95-letni Jože Godina in Karolina Čarni, ki bo decembra praznovala 99. rojstni dan. M. J. Foto: M. J. Citrarka Marjeta Cunk povezuje glasbene okuse Eric Clapton na citrah Z apaškimi ljudskimi pevkami posnela zgoščenko Marjeta Cunk in sin Nino – lepo ju je poslušati, ko zaigrata in zapojeta skupaj. Foto: P. K. Redko imamo v Pomurju priložnost slišati citre, starej- ši pa se bodo najbrž še spo- mnili, da so nekoč, še pred drugo svetovno vojno, zvene- le v marsikaterem domu, pa tudi strokovnjaki menijo, da so bile citre včasih doma pri skoraj vsaki slovenski hiši. Potem ko so po vojni iz raz- ličnih, tudi ideoloških razlo- gov, v javnosti potihnile, je trajalo kar nekaj desetletij, da so spet začele pridobivati pomen – veliko je denimo k temu prispeval najbolj zna- ni slovenski citrar Miha Do- vžan –, vendar se danes težko kosajo z bolj priljubljenimi kitaro, klavirjem, harmoni- ko, violino, ker jih v večini glasbenih šol niti ne pouču- jejo. Toliko večjo srečo imajo zato na Apaškem polju, kjer se glasbenica in podjetnica Marjeta Cunk iz Žepovec že nekaj časa poklicno ukvarja s poučevanjem citranja. K Marjeti Cunk prihajajo na učne ure tako upokojenci, ki so na citre že igrali in želijo obuditi svoje znanje, kot otroci, ki se nad tem klavirjem malega človeka največkrat navdušijo prav zaradi nje, ko jo vidijo igrati na kakšni prireditvi. Kot pravi, jo veseli delo z obojimi: »Pri poučevanju upokojencev se mi zdi pomemb- no, da se prepričajo, da tudi sta- rejši prsti še vedno lahko uboga- jo in zaigrajo najljubšo melodijo, otrok pa sem zelo vesela zato, ker tako vidim, da narašča zanimanje za citre, čeprav bi potrebovali še več aktivnega podmladka.« Tre- nutno njene učne ure obisku- je osem ljudi, dve njeni učenki pa šolanje nadaljujeta na glasbe- ni šoli v Gornji Radgoni, kjer so v tem šolskem letu prvič uvedli pouk citer. Od citrarke do rokerice pa spet nazaj Sama je začela brenkati na stru- ne starih preprostih citer, ki jih je k hiši prinesel oče, v sedmem razredu osnovne šole, ko jo je za igranje navdušil starosta citranja na Apaškem polju, Franc Somer iz Lešan, ki je bil s svojim glasbi- lom nepogrešljiv na katerem koli dogodku v teh krajih, poleg tega pa je svoje znanje rad prenašal na- prej, četudi je bil sam samouk. Pri njem je Marjeta usvojila osnove igranja, ki jih je nato izpopolnje- vala v nižji glasbeni šoli v Maribo- ru, kjer je bila glasbena dejavnost na področju citer veliko bolj raz- gibana kot na podeželju. To glas- bilo jo je toliko prevzelo, da se v srednji šoli ni ukvarjala le z igra- njem, ampak je začela intenziv- no, predvsem na bolšjih sejmih, iskati tudi pisno gradivo o citrah, zlasti notne zapise. V želji, da bi o tem glasbilu izvedela čim več, pa se je lotila tudi raziskovanja nje- gove zgodovine, iz česar je nasta- la izčrpna raziskovalna naloga. Za- njo je na nekem natečaju prejela celo nagrado, danes pa ji lahko služi kot pripomoček pri pouku, saj je v njej zbranih veliko podat- kov o razvoju citer. V študijskih letih je Marjeta citre zamenjala za drugo brenkalo, akustično in ele- ktrično kitaro, ki jo je pripeljala v bolj divje glasbene vode. »Vem, da si me je zdaj težko predstavljati z dolgimi lasmi,« se zasmeje, »ven- dar sem v Mariboru res sodelova- la v več rokovskih zasedbah, nato pa je sledilo zatišje, vse dokler mi niso apaške ljudske pevke predla- gale, da bi jih s citrami spremljala pri petju.« Sprva je omahovala, že prve skupne vaje pa so razblinile vse njene dvome in tako so posta- le zelo ubrana skupina, ki nasto- pa po številnih prireditvah in je skupaj izdala tudi zgoščenko Slo- venka sem. Glasba je glasba Toda to še zdaleč ne pomeni, da na svojih koncertnih citrah, ki jih uporablja danes, igra samo ljudsko glasbo. Kot pravi, jo je ravno njeno rokovsko obdobje naučilo, da je glasba glasba in da je treba biti dovzeten za različne okuse in zvrsti. Poleg pesmi iz ljudske zakladnice, polk in valč- kov, ki so bliže njenim starejšim učencem in občinstvu, tako na citre igra tudi priredbe sodob- nih, popularnih skladb in seveda ušesom zelo prijetne melodije iz filmov Tretji človek ter Cve- tje v jeseni, ki sta pokazala, da so citre povsem primerne tudi za filmsko spremljavo in jih pov- zdignila na popolnoma novo ra- ven. Nekaj novega, vsaj za tukaj- šnje okolje, pa bo koncert glasbe Erica Claptona, ki ga Marjeta pri- pravlja s svojimi učenci citer in kitare v sodelovanju z drugimi instrumentalisti in pevci. Petra Kranjec V Dosorju so peli, špilali in plesali Prleški večerV Domu starejših občanov Radenci je bil minuli petek 6. prleški večer Prlek poje, špila, pleše, piše. Voditeljica prireditve Sonja Horvat je Prleke takole opisala: »So stalno veseli ljudje, niso za- vistni, so dobrega srca in zelo delavni, lepo pojejo, dobro ple- šejo, pišejo knjige ...« Na prireditvi so nastopili pev- ci ljudskih pesmi KUD-a Bubla, Anica Zelko iz Ljutomera je pre- brala svoje pesmi, dve Franči- ki, upokojeni učiteljici (Cizl in Sep) s Kapele in iz Dragotinec, sta s svojimi skeči prikazali aktu- alne dogodke v občinah Raden- ci in Sv. Jurij ob Ščavnici, Matil- da Slavič iz Bučečovec je zapela venček narodnih pesmi, Anica Rakuša iz KUD-a Ivana Kaučiča Ljutomer je predstavila svoja li- terarna dela, Olga Osterc Antič, Vera Slavič in Manca Suše, člani- ce KD Križevci, so zrecitirale Ol- gine prleške pesmi, humorist in prleški pesnik Marko Kočar, Pr- lek, ki zlaga verze v svojem nare- čju, je pripravil presenečenje v pravi prleščini, Jože Brumen iz Šratovec je prikazal Krst mošta, vsepovsod nastopajoči Kapelski fantje so pod vodstvom Tonč- ka Kosmajerja zapeli pivske in vinske pesmi, Folklorna sekci- ja KD Janka Divjaka Kapela je ob zvokih harmonike zaplesala štajerske plese, za konec pa so nastopili še domačini, Ljudski pevci »Večnica« iz KUD-a Bu- bla z venčkom ljudskih pesmi. Številni obiskovalci so se nato v avli DOSOR-ja na družabnem srečanju udeležili otvoritve raz- stave članov Likovne sekcije Sil- va Preloga iz KD Ivana Kaučiča Ljutomer. D. M. Ropoška štorklja dobila nov dom Minuli četrtek so delavci Območ- ne enote Elektra Maribor iz Murske Sobote postavili nazaj na električni drog pri hiši Renate Šadl v Ropoči 16 gnezdo štorklje. Brez njihove pomo- či, predvsem pa brez pomoči sode- lavcev Javnega zavoda Krajinski park Goričko, ki so izdelali podstavek za gnezdo, bi štorklja ostala brez svo- jega doma. Poletno neurje je namreč prepojeno gnezdo vrglo na tla in brez pomoči človeka bi si ga le težko po- stavila nazaj na isto mesto. B. B. P. Foto: N. J. Pevska tradicija na Cvenu se nadaljuje Foto: B. K. cvenskih pevcev, ki nadaljujejo dolgo tradicijo petja na Cvenu. Oktet, ki deluje v okviru Kultur- nega društva Cven, sestavljajo prvi tenor Marjan Rudolf in Ti- homir Babič, drugi tenor Janez Škerban in Jožef Pečnik, bariton Daniel Blagovič in Anton Mari- nič, bas Jožef Casar, Leon Rošker in Janez Marinič. Po petih letih se lahko pohvalijo z bogatim re- pertoarjem narodnih, umetnih in nabožnih pesmi, s katerimi so navdušili tudi poslušalce na jubi- lejnem koncertu. Tega so s svo- jim nastopom obogatile gostje, članice Vokalne skupine Vijouli- ca s Kobilja, slavljencem pa je ko- ordinatorica Območne izpostave JS RS za kulturne dejavnosti Mira Rebernik Žižek podelila brona- ste, srebrne ali zlate Gallusove značke glede na leta glasbenega udejstvovanja. Ob jubileju je pev- cem med drugimi izrekel prizna- nje tudi župan Občine Ljutomer ter poslanec DZ Franc Jurša. Branko Košti Ni lahko delati z osmi- mi ljudmi, od katerih nih- če nima glasbene izobraz- be, imajo pa srce in dušo, zato je lepo delati z njimi. Približno s temi besedami je svoje vodenje Cvenskega okteta opisal Tihomir Ba- bič na slovesnem koncertu ob petletnici delovanja. Dvorana gasilskega doma v Zg. Krapju je bila v soboto sko- raj premajhna za vse, ki so žele- li prisluhniti ubranemu petju V cerkvi na Gornjem seniku spet donijo orgle V največji porabski vasi so po 40 letih spet zadonele orgle. Že v začetku 90. let prejšnjega stoletja so v vasi zbirali denar, a so imeli to smolo, da je zbrani denar re- stavrator »pobasal« v žep, orgel pa ni obnovil. Pred leti je neka ženica gornjeseniškemu župni- ku Ferencu Merkliju za cerkev podarila 80 tisoč dolarjev, ta pa se je odločil, da bodo tudi s po- močjo tega denarja obnovili or- gle. Te so blagoslovili minulo ne- deljo pri slovesni sveti maši, pri kateri so se spomnili tudi oble- tnice posvetitve cerkve (20. no- vember 1938). S. E.
  • 16. 26. november 2009 –16 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 16 razvedrilo SIOLOVANAGRADNAKRIŽANKA HOROSKOP HOROSKOP ONA: Neumno bi bilo, če bi prelagali krivdo za na- stali položaj na svojega partnerja, saj tudi on ni ne- skončno potrpežljiv. Še preden se boste dodobra zavedli, vam bo postavil ultimat, ki bo vse prej kot ugoden. ON: Posvetite se ljubezni in vsaj za nekaj časa poskusite pozabiti na vse druge stvari okoli sebe. Partnerka bo znala unovčiti vašo spremembo, saj bosta izboljšala odnos. ONA: Povsem nepričakovano boste srečali osebo, ki vas bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda nikar se preveč ne raznežite, saj utegne to zelo škoditi trenutnim poslovnim razmeram, ki niso do vas prav nič prizanesljive. ON: Čeprav se vam je v zadnjem času vse izteklo tako, kot ste načrtovali, ne smete pozabiti, da nobena stvar ni tako skrita, da je ne bi mogli odkriti. Torej bodite previdni, nekdo vam na vsak način skuša povzročiti težave! ONA: Spoznali boste zanimivo osebo, ki bo imela v prihodnosti precej pomembno vlogo v vašem po- slovnem življenju. Trenutno se boste sicer zabavali, vendar bo že kmalu čas za prave poslovne podvige. ON: Uspeli ste, sedaj pa morate to tudi izkoristiti. Kljub vse- mu pazite, da ne boste postali krivični do ljudi, ki so vam vse- skozi stali ob strani. Ne pozabite, da je prijatelje težko prido- biti, a lahko izgubiti! ONA: Ne boste se preveč obremenjevali z govorica- mi, ki so se zadnje čase začele razširjati v vaši bliži- ni, saj vam bo povsem jasno, da v njih ni niti kanč- ka resnice. Držite se svojih načel in obrestovalo se vam bo. ON: Igrali se boste skrivalnice z osebo, za katero si že dalj časa prizadevate, da bi postala tudi kaj več kot samo prijate- ljica. Tokrat vam bo uspelo doseči napredek v vajinem odno- su, kar bo precej povečalo vašo samozavest. ONA:Šenajboljebo,datrenutnedogodkelepopre- spite in se šele nato odločite. Vsaka naglica se vam lahko kaj hitro maščuje. To velja še posebej za lju- bezenske zadeve, ki so v tem trenutku vse prej kot stabilne. ON: Končno boste rešeni skrbi, ki vam že toliko časa ne dajo miru. Tako se boste tudi vi lahko predali mirnejšemu življenju in uživanju. Tudi vaša partnerka že komaj čaka na te pozitiv- ne spremembe. ONA: Pojavila se bo izredno ugodna poslovna kom- binacija, ki je nikakor ne bi bilo dobro zamuditi, saj si boste lahko s tem pošteno izboljšali svoje trenu- tno finančno stanje. Kljub temu bodite nadvse previdni. ON: S partnerko se boste dogovorili glede zadeve, ki je bila do sedaj jabolko spora med vama. Malo bo popustila ona, malo pa vi in videla bosta, da bo kompromis zadovoljil oba. Na koncu vam bo kar nekako žal, da tega niste storili že prej. ONA: Sprejeli boste partnerjevo igro, ki si že dalj časa prizadeva popestriti vajino ljubezensko življe- nje. Tokrat bo to odločitev obeh, ki vam bo pričara- la nepozabne trenutke. ON: Na poslovnem področju boste dali jasno vedeti, da vas ni prav ničesar strah in da ste pripravljeni iti do konca, da iz- veste, kaj se je dogajalo za vašim hrbtom. Takšna odločnost vam bo prinesla kar lep uspeh. ONA: Skrivoma se boste spustili v prijetno avanturo z neznancem, ki je pred kratkim stopil v vaše življe- nje, pa četudi boste slutili, da iz tega ne more na- stati kakšna trajnejša zveza. Bo pa zato nadvse prijetno. ON: Razočaral vas bo nekdo, kateremu ste še nedavno skoraj slepo zaupali. To vas lahko drago stane, zato bi bilo dobro, če bi si čim bolje zavarovali hrbet. Razmislite o oddihu v naravi! ONA: Poskusili boste obuditi staro ljubezen, vendar sta za to potrebna dva. Boljše bo, da ostanete pri sedanjem partnerju, na katerega se lahko zanesete. Saj poznate pregovor Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. ON: Vzemite si dovolj časa za svoje ljubezenske načrte, saj se vam lahko potrpežljivost še bogato obrestuje. Pazite, da tega ne bodo izvedeli vaši prijatelji, saj se bo v nasprotnem prime- ru vse skupaj malce zapletlo. ONA: Idealen teden za uresničevanje vaših želja. Toda eno so želje, drugo stvarnost. Svet je krut – tudi do vas, zato ni nobenega razloga, da bi popu- ščali drugim. Nekdo vas bo hotel neprijetno presenetiti, a bo na koncu presenečen on sam. ON: To, o čemer premišljujete, sicer ni neuresničljivo, ven- dar se boste morali kar pošteno potruditi. Sicer pa je tudi na- grada kar precejšnja, zato se vam resnično splača potruditi. Ubogajte partnerko in ne bo vam žal. ONA: Ponovno se boste srečali z nekdanjimi prija- telji, ki ste jih zadnje čase že precej pogrešali. To- krat se boste pošteno veselili in na ta način spo- znali tudi osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila. ON: Včasih se obnašate tako, kot da vas ni življenje še niče- sar naučilo. Nad neko zadevo ne bodite preveč razočarani, ampak poskusite živeti tako, kot ste si že pred časom začrtali. Ponudbo pa kar sprejmite. ONA: Prepir, ki ste ga sicer začeli vi, se bo kaj hi- tro pomiril, vendar bo ostal v zraku trpek priokus po nezaupanju. Ali vam je res bilo treba dregniti v stva- ri, ki povzročajo le kup neprijetnih nasprotovanj? ON: V ljubezni boste dokončno pristali na kompromis s par- tnerko, zaradi česar se vam bo odvalil kamen od srca. Le za- kaj ste bili tako dolgo trmoglavi, ko pa vendar vidite, da lahko s pogovorom dosežete veliko več? Nagrade za izžrebane reševalce Trije izžrebanci prejmejo praktične nagra- de podjetja Telekom. Pravilno rešitev – označena polja – napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska So- bota, do petka, 4. decembra 2009. Rešitev Ime in priimek Naslov Nagrajenci Vestnikove križanke št. 46 (12. 11. 2009) Rešitevkrižanke:BRANKOKLUN, GORNJARADGONA,PARAOLIMPIJADA 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belović Alojz Hari, Večeslavci 123, 9262 Rogašovci 2. – 8. nagrada – MAJICA Polona Gombar, Renkovci 112 c, 9224 Turnišče Anton Kolar, Gosposko 27, 9232 Črenšovci Valter Gošnik, Ob gozdu 12, 2000 Maribor Damjan Gašpar, Šulinci 68, 9203 Petrovci Ida Čavužič, Dajnkova ul. 3, 9250 G. Radgona Hermina Donoša, Grad 195, 9264 Grad Olga Konkolič, Mačkovci 52 b, 90202 Mačkovci Izžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti. 1 7 6 8 5 2 3 5 6 9 7 2 5 6 4 1 9 7 1 4 51 3 4 2 9 S U D O K U Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 vseboval številke od 1 do 9. Ali ste vedeli ... … da je največje mesto v ZDA samo z enim samo- glasnikom rojstno mesto Michaela Moora Flint v Michiganu, … da je Michael Jordan služil z reklamo za Nike več denarja kot vsi uslužbenci Nikea v Maleziji skupaj, … da v filmu Nemi film režiserja Mela Brooksa spregovori samo mimik Marcel Marceau, … da ima beseda »set« v angleškem jeziku več po- menov kot katerakoli druga beseda, … da marihuana kemično ne povzroča takšne od- visnosti kot nikotin, alkohol ali kofein, … da olimpijsko pravilo za badminton pravi, da mora imeti žogica natanko 14 peres, … da se je skupina Simply Red poimenovala tako zaradi svoje ljubezni do kluba Manchester Uni- ted, … da je Richard Nixon naročil, naj mu na pogre- bu igrajo pesem: »Kalifornija, prihajam!«, … da je najstarejši dokument v latinščini napisan z žensko pisavo, vabilo na rojstni dan iz prvega stoletja?
  • 17. – 26. november 2009 17 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 17 ŠPORT odbojka Sobočani do nove zmage Kdo bo pomurski športnik leta 2009? Moški: 1. 2. 3. Mitja Horvat Tomaž Horvat Milan Kovačič Boštjan Maček Robert Markoja Mihaela Čirič Tina Jureš Urška Potočnik Sonja Roman Mateja Zver HK Pliva Lipovci KK Ljutomer KK Radenska NTK Kema Puconci OK Galex Mir Športno uredništvo Vestnika pripravlja ob koncu koledarskega leta slovesno razglasitev najboljših pomurskih športnikov, športnic in ekip. Tokratna slovesnost bo v soboto, 12. de- cembra, v novi športni dvorani v Ljutomeru, ta- koj po končani prvenstveni rokometni tekmi Je- ruzalem Ormož – Pivovarna Laško Celje. Zato vas, spoštovani bralke in bralci, pozivamo, da sodelujete v anketi za izbor športnikov in športnic ter športnih kolektivov, ki so se leta 2009 še poseb- no izkazali na svojem področju. Vaše glasovnice, iz- ključno izrezane iz časopisa, lahko pošljete na naslov: Športno uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: mi- lan.jerse@p-inf.si. Uporabniki Mobitela in Debite- la lahko glasujete tako, da pošljete SMS z besedilom: je tudi na evropskem pokalnem tekmovanju v Skopju, kjer je veliko pripomogel k petemu mestu svojega mo- štva, ki je le za las zgrešilo finale. Boštjan Maček, strelec na glinaste golobe, član SD Štefana Kovača Murska Sobota, doma iz Bodonec, dr- žavni reprezentant. Največji uspeh kariere je zlata me- dalja na letošnjih sredozemskih igrah v Pescari. Po nje- govi zaslugi je slovenska reprezentanca na evropskem prvenstvu v Osijeku osvojila bronasta medaljo, v po- samični konkurenci pa je bil četrti. Na svetovnem pr- venstvu na Pragerskem je bil štirinajsti. Robert Markoja, strelec iz Gomilice pri Turni- šču, državni reprezentant. Krona njegove kariere je srebrna medalja na evropskem prvenstvu v Franciji s samostrelom na 30 metrov stoje, bil pa je tudi član reprezentance, ki je osvojila bronasto medaljo. S sa- Ekipe (po abecednem vrstnem redu) Hokejski klub Pliva Lipovci. Letos so že osmič osvojili naslov državnih dvoranskih prvakov. Na tur- nirju tretjega evropskega kakovostnega razreda v Franciji so februarja ohranili status člana tekmovanja Challenge prve kategorije. Na evropskem klubskem prvenstvu skupine C-2 na Portugalskem so zasedli prvo mesto in napredovali v višjo kakovostno skupi- no. Osvojili so naslov državnega in pokalnega prvaka Slovenije v hokeju na travi. Prvi pa so bili tudi po re- dnem delu srednjeevropske Interlige. Kasaški klub Ljutomer. Najstarejši tovrstni klub v Sloveniji je vstopil v 135. leto uspešnega dela pri reji ka- saških konj in prirejanja kasaških dirk. Na hipodromu v Ljutomeru je bilo letos osem dirk, med njimi pokalna dirka za memorial generala Rudolfa Maistra, kvalifikaci- je za slovenski kasaški derbi in prvenstvo triletnikov, za konec sezone so pripravili še prvenstvo dveletnih kasa- čev. Povsod so prednjačili ljutomerski kasači. Kegljaški klub Radenska. Z enkratnim dosež- kom, drugim mestom v državi, so se kegljači Raden- ske uvrstili na evropsko pokalno tekmovanje in s pe- RMV, presledek, M (za moškega), Z (za žensko) in E (za ekipo) na 2929. Mitja Horvat RMV M A; Tomaž Horvat RMV M B; Milan Kovačič RMV M C; Boštjan Maček RMV M D; Robert Markoja RMV M E; Mihaela Čirič RMV Z A; Tina Jureš RMV Z B; Urška Potočnik RMV Z C; Sonja Roman RMV Z D; Mateja Zver RMV Z E; HK Pliva Li- povci RMV E A; KK Ljutomer RMV E B; KK Ljutomer RMV E C; NTK Kema Puconci RMV E D; OK Galex Mir RMV E E. Odgovore pričakujemo do vključno sobote, 5. de- cembra 2009. Med prispelimi odgovori bomo izžre- bali pet dobitnikov praktičnih nagrad. Pripravili smo ožji izbor najuspešnejših tekmovalk in tekmovalcev ter predstavnikov moštvenih športov v letu 2009. Moški (po abecednem vrstnem redu) Mitja Horvat, igralec namiznega tenisa, član NTK Kema Puconci, doma iz Murske Sobote, državni repre- zentant. Drugo leto zapored je osvojil naslov držav- nega prvaka v članski konkurenci, državni prvak je postal tudi v dvojicah. Sodeloval je na evropskem pr- venstvu v Stuttgartu, kjer se je slovenska reprezentan- ca borila za uvrstitev od 9. do 16. mesta. Pomemben je tudi njegov prispevek k sedmemu mestu Keme v sre- dnjeevropski super ligi. Tomaž Horvat, odbojkar, član OK Galex Mir Mur- ska Sobota, doma v Gornji Radgoni. Nekdanji repre- zentant, ki izhaja iz Ljutomera, je bil v minuli sezoni najkoristnejši igralec v 1. slovenski odbojkarski ligi. Trenutno se odlikuje z odličnimi igrami v dresu So- bočanov. Kot korektor je praktično neustavljiv v na- padalnih akcijah in je veliko prispeval k dosedanjim uspehom odbojkarskega kluba Galex Mir. Milan Kovačič, kegljač, član KK Radenska, doma iz Ljutomera, je gonilna sila radenskih kegljačev, ki na- stopajo v najkakovostnejši slovenski ligi. Z odličnimi rezultati v 1. slovenski kegljaški ligi je s povprečjem podrtih kegljev na visokem drugem mestu. Nastopil mostrelom na 10 metrov je bil deseti, Slovenija pa četr- ta. Na evropskem prvenstvu v Osijeku je postal evrop- ski podprvak s standardno puško, reprezentanca pa je osvojila evropski naslov v trojnem položaju. Na svetov- nem vojaškem prvenstvu v Zagrebu je osvojil srebrno moštveno kolajno. Na svetovnem pokalu v Milanu se je uvrstil v finale osmerice najboljših. Na sredozem- skih igrah v Pescari je z malokalibrsko puško v troj- nem položaju zasedel peto mesto. Ženske (po abecednem vrstnem redu) Mihaela Čirič, rokoborka, članica rokoborskega kluba Finančna točka Ljutomer, doma iz Ljutomera, državna reprezentantka. Je državna prvakinja med čla- nicami in nima v svoji kategoriji do 51 kg v prostem slogu enakovredne tekmice. Z nastopom na sredo- zemskih igrah v Pescari so se ji uresničile njene dolgo- letne sanje, čeprav ni imela sreče pri žrebu in se je mo- rala od tekmovanja posloviti v drugem krogu. Tina Jureš, atletinja, članica AK Panvita, doma iz Bunčan, državna reprezentantka. Je državna prvakinja na 100 in 200 metrov med mlajšimi članicami. Izpol- nila je normo za evropsko prvenstvo mlajših članic v Litvi, kjer je dosegla v teku na 200 metrov odlično de- veto mesto. V prvi evropski atletski ligi na Norveškem je tekla v petouvrščeni slovenski štafeti 4 x 100 me- trov. Med slovenskimi atletinjami je druga pri mlajših članicah. Urška Potočnik, judoistka, članica judo sekcije Partizana Ljutomer, doma iz Radomerja pri Ljutome- ru. Postala je evropska kadetska prvakinja v kategori- ji nad 70 kg v Kopru in dosegla izjemen uspeh v svoji kratki športni karieri. To velja tudi za peto mesto na olimpijadi mladih na Finskem in za njen nastop na sve- tovnem kadetskem prvenstvu v Budimpešti, čeprav je izpadla v drugem krogu. Sonja Roman, atletinja s Hodoša, državna repre- zentantka na 1500 in 3000 metrov. Kot dobitnica bro- tim mestom dostojno zastopali slovenske barve. Poleg najboljšega tekmovalca Milana Kovačiča so v moštvu še Ivan Borovič, Mladen Emeršič, Mirko Harc, Branko Marinič in Robert Rožanc. V ozadju pa je kot siva emi- nenca legenda svetovnega kegljanja Miro Steržaj. Namiznoteniški klub Kema Puconci. Že vr- sto let so v vrhu slovenskega namiznega tenisa. Tako je tudi v tej sezoni, ko se skupaj z Mariborčani borijo za laskavi naslov državnega prvaka. Na prejšnjem dr- žavnem prvenstvu so bili Pucončani tretji. Prijetno so presenetili s prvim mestom v slovenskem pokalnem tekmovanju. Ob trenerju Štefanu Kovaču sestavljajo ekipo Mitja Horvat, Zvonko Plohl, Bojan Ropoša in Dominik Škraban. Odbojkarski klub Galex Mir. Spada prav v vrh slovenske odbojke. V letošnji sezoni se je okrepil s To- mažem Horvatom in Igorjem Žitnikom, zato so njihovi cilji dokaj visoki. Želijo se uvrstiti med prve štiri v ligi in s tem v končnico prvenstva za osvojitev naslova dr- žavnega prvaka. To velja tudi za pokalno tekmovanje, kjer so se že uvrstili v četrtfinale. Milan Jerše naste medalje na letošnjem evropskem dvoranskem prvenstvu v Torinu je dosegla največji uspeh v svoji karieri. Svojo odlično formo je potrdila tudi na svetov- nem dvoranskem vojaškem prvenstvu in svetovnem prvenstvu v Berlinu, kjer se je uvrstila v polfinale. Je tudi državna prvakinja na 800 metrov. Z novim držav- nim rekordom (4:02,13) na 1500 metrov je izboljšala dosežek Jolande Čeplak. Mateja Zver, slovenska nogometna reprezentant- ka, članica ŽNK Pomurje Beltinci, doma iz Gornje Bi- strice. Kot kapetanka slovenske članske reprezentanca že drugo leto zapored uspešno igra v islandski ženski nogometni ligi. Z 20 zadetki je druga najboljša strel- ka letošnjega islandskega prvenstva. Uspešna je tudi v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Nemčiji. Ženske: 1. 2. 3. Moj naslov: GLASOVNICA Pomurski športniki leta 2009 Ekipe: 1. 2. 3. Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjene originalne glasovnice. V 10. krogu 1. DOL Radenska Classic je Galex Mir gostoval v Slovenski Bistrici, kjer se je po- meril s Svitom Unimetalom. Re- zultat je bil 3 : 0 (13, 30, 23) v korist Sobočanov. Pred 120 gle- dalci v športni dvorani v Sloven- ski Bistrici sta sodila Sever (Bre- zovica) in Resanovič (Kamnik). Svit Unimetal: Lukman, Akrap 13, Jež 4, Lamut, Frešer 3, Valen- tan 7, Štern 9, Cizerl, Gomivnik 11. Galex Mir: Horvat 13, Kerec, Žitnik 2, Marič 8, Pavič 12, Flisar 9, Novak, Tot 15, Fujs, Hrastovec, Ajlec. V uvodnem nizu so bili go- stje veliko boljši nasprotnik, saj so gostitelje prekašali v vseh prvinah odbojkarske igre. Že drugi niz pa je mineval v zna- tno bolj izenačeni igri. Ves čas do rezultata 23 : 23 so ime- li točko ali dve prednosti So- bočani. V razburljivi končnici sta imeli moštvi priložnosti za zmago v nizu, toda šele pri re- zultatu 28 : 28 so prišle do ve- ljave večje izkušnje Pomurcev, ki so osvojili dve točki zapored in niz. Tudi v tretjem nizu so bili domačini blizu osvojitve niza. Po drugem tehničnem odmoru so se odlepili za nekaj točk, vodili s 23 : 22, nato pa nesrečno izgubi- li niz in tekmo. Drugi rezultati: Duol Olimpija – Ekipa Marchiol Vodi 0 : 3, UKO Kropa – Astec Triglav 3 : 1, Calcit Kamnik – SIP Šempeter 3 : 0, MTB Maribor – MOK Krka 3 : 1. Pari 11. kroga: Galex Mir – Ekipa Marchil Vodi (sobota ob 20. uri), MOK Krka – Svit Unimetal, Calcit Kamnik – UKO Kropa, SIP Šempe- ter – MTB Maribor, Duol Olimpija – Astec Triglav. Pucončanke so se povzpele na četrto mesto 7. krog 2. DOL (ž): Kema Pucon- ci – Kostak - Elmont Brestanica 3 : 1 (18, -22, 20, 16). Vodi Formis Bell (19), 4. Kema Puconci (12). 9. krog 3. DOL vzhod II (ž): AS Zava Feluka Ptuj – ZM Ljutomer 3 : 0 (13, 15, 18), Kurent MGS – DŠR M. Sobota 0 : 3 (-12, -11, -8), Galeja – Suha gradnja (Radenci) 3 : 0 (23, Marchiol 10 9 1 28 : 6 26 Kamnik 10 8 2 26 : 11 23 Triglav 10 7 3 24 : 12 21 Galex Mir 10 6 4 23 : 12 20 Kropa 10 5 5 20 : 20 16 Šempeter 10 5 5 18 : 19 16 Duol 10 4 6 15 : 23 11 Krka 10 3 7 12 : 26 8 Svit 10 2 8 11 : 26 6 Maribor 10 1 9 6 : 28 3 18, 21), Ecom – DŠR M. Sobota II 3 : 0 (15, 12, 15). Vodi DŠR M. Sobo- ta (27). 6. krog 3. DOL vzhod (m): Turbina – Beltinci 3 : 2 (18, -21, -21, 20, 13). Vodi Vuzenica (14), 3. Beltinci (10). Milan Jerše košarka 7. krog 1. SKL vzhod, mla- dinke: AJM Maribor – Pomur- je Skiny 55 : 71 (Tina Kerčmar 21, Maja Smodiš 19, Alja Sa- mec 16). Vodita ekipi Sloven- skih Konjic in Pomurja Ski- nyja z 11 točkami. (M. J.)
  • 18. 26. november 2009 –18 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 18 ŠPORT MINULI TEDEN strelstvo Somogyi slavil Jubilej KK Tropovci ob 30. obletnici prvih kolesarskih dirk Klub s Kolesarske ulice Lendavčanom madžarska priznanja Petek, 27. novembra: Plesni vikend v Moravskih Toplicah. Organizator: Plesna zveza Slovenije. Informacije: 01 430 22 84. Ponedeljek, 30. novembra: Kopanje z olimpijsko kartico. 50-odstotni popust na celodnevno vstopnico v Zdravilišče Radenci – v Termah Banovci. Informa- cije: www.olympic.si Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. namizni tenis Sobočanibrez točkvderbijusKrko Slavnostni govornik Roman Činč Kolesarski klub Tropovci je prepoznaven predvsem po ce- stnem kolesarstvu, zadnja leta pa tudi v gorskem kolesarstvu, triatlonu in duatlonu. Klub, ki šteje zdaj več kot 50 članov, ima 20 licenciranih tekmoval- cev, ki lahko nastopajo tudi na evropskih prvenstvih. Ponosni so zlasti na udeleženca olimpij- skih iger Simona Špilaka, ki je prve kolesarske korake naredil ravno v Tropovcih. Ob tej priložnosti je bila v kul- turni dvorani na Tišini slavnostna seja ob 20. obletnici Kolesarske- ga kluba Tropovci in 30. obletni- ci prve kolesarske dirke. Na njej je predsednik KK Tropovci Roman Činč obudil spomin na preteklost, ki je bila za ta majhni klub zares uspešna. »Že 30 let smo odlični or- ganizatorji kolesarskih dirk in tek- movalno-rekreativnih prireditev, dve desetletji pa uspešno deluje- mo kot tekmovalni kolesarski klub. V vsem tem obdobju je naš največji uspeh, da smo kolesarski šport pri- bližali vsem v Pomurju, hkrati pa dali možnost tudi majhnim iz te va- sice ob Muri, daleč od modernih, bogatih in v vseh pogledih tudi športno-organizacijsko veliko pre- možnejših centrov, da uspejo in da Slovenija, Evropa ter svet slišijo in vedo: »Tao pa so kolesari Tropovec! Ne želim nikogar posebej izposta- vljati; ne po športnih uspehih, ki jih vsekakor ni malo, ne po nese- bični pomoči, delovni in drugačni, ki je bila zmeraj dobrodošla, hvale- žno sprejeta in pravilno ter namen- Simon Špilak s svojim nekdanjim trenerjem Dalivojem Titanom Fotografiji: M. J. sko porabljena. Vsem velika hvala! Naj bo leto 2010 spet prelomno v zgodovini našega kluba, saj si želi- mo znova organizirati kolesarsko dirko na domačem terenu.« Čestitkam ob jubileju se je pri- družil tudi v. d. generalnega sekre- tarja Kolesarske zveze Slovenije Milan Knez. »Kolesarski klub Tro- povci bi označil za najbolj kolesar- ski klub v Sloveniji, ker je njegov sedež prav na Kolesarski ulici. Ta- kega primera ni nikjer na svetu. Od tod prihaja tudi eden naših najbolj- ših kolesarjev Simon Špilak, stal- ni član državne reprezentance in velik up slovenskega kolesarstva, ki pa še ni rekel zadnje besede na svetovnih prvenstvih in olimpij- skih igrah. Verjamem, da bo v tem okolju zrasel še kakšen Simon, ki bo nastopil v prestižnih evropskih klubih. Želim si, da bi v tem klubu še naprej uspešno vzgajali mlade kolesarje.« Podobnega mnenja sta bila tudi predstavnik OKS Branko Recek in ravnateljica OŠ Tišina Sonja Ro- šer, ki je ponosna na učence, ki so se uveljavili v kolesarskem športu. Eden od njih je zagotovo Simon Špilak, član italijanske profesional- ne ekipe Lampre. »Občutki so fe- nomenalni, ko se srečaš s svojimi nekdanjimi kolegi. Zato sem zelo vesel, da sem se udeležil te slove- snosti. Lepo mi je, da ljudje stalno spremljajo moje dosežke. Zato sem jim hočem oddolžiti s čim boljšimi rezultati. Ker letošnja sezona zame ni bila najboljša, vse karte polagam na leto 2010.« V kulturnem programu so z glas- benimi in recitacijskimi točkami nastopili učenci OŠ Tišina in pev- ska skupina Prekmurci, v sosednji sobi pa so si obiskovalci lahko ogle- dali fotografsko gradivo iz bogate kolesarske zgodovine tropovskih kolesarjev. Milan Jerše Predstavniki Športne zveze Lendava so se udeležili prosla- ve ob 20. obletnici ustanovitve Športne zveze Zalaegerszeg. Na slovesnosti so zaslužnim športnim delavcem podelili pri- znanja, ki sta jih izročila posla- nec madžarskega parlamenta Fe- renc Kiss in predsednik Športne zveze Zalaegerszeg Laszlo Busa. Od Lendavčanov so visoka držav- na priznanja madžarskega špor- tnega ministrstva prejeli: Štefan Utroša (zlata plaketa), Franc Horvat Meštrovič (srebrna pla- keta), priznanja športne zveze pa Jurij Hari, Živko Stanič (oba nogomet), Bojan Sekereš (bad- minton), Dušan Varga (judo), Vlado Bratkovič (košarka) in Laszlo Ligeti (planinstvo). Pred- stavniki obeh športnih zvez so se pomerili tudi v športu. Go- stitelji so zmagali tako v keglja- nju (1135 : 1062) kot streljanju. F. H. M. S prve strelske linije Foto: Nataša Juhnov Na 40-steznem montažnem strelišču telovadnice OŠ Čren- šovci je bil drugi turnir slo- venskih strelskih lig, na kate- rem je sodelovalo okrog 150 strelcev in strelk iz vse Slove- nije. V streljanju s standardno zrač- no puško je v finalu 1. A-lige zma- gal Peter Somogyi (SD Jezero Dobrovnik), četrti pa je bil Robi Markoja (SD Štefana Kovača Tur- nišče), ki je imel v predtekmova- nju najboljši rezultat (396 kro- gov). Ekipno je zmagal Kamnik (1178), tretje je bilo SD Janka Jur- koviča (1168), četrto SD Štefa- na Kovača Turnišče (1167), peto pa SD Jezero Dobrovnik (1166). V 1. B-ligi je bil sed- mi Samo Ftičar (SD Črenšov- ci), 387, ekipno pa šesto SD Varstroj Lendava (1143). Čla- ni z zračno pištolo v 1. A-ligi: 1. Majda Raušl (Ptuj) in Jur- šinci; 1. B-liga: 1. Simon Simo- nič (Miklavž), 384, 7. Dominik Vnuk (SD Štefana Kovača Tur- nišče), 374; ekipno: 1. SD Mi- klavž, 1146, 6. SD Štefana Ko- vača Turnišče, 1084. M. J. V 7. krogu 1. SNTL za člane sta pomurska prvoligaša iztr- žila polovičen uspeh. Sobočani so na gostovanju v derbiju za tretje mesto v zanimivem sre- čanju izgubili. Dobro sta odi- grala Jan Žibrat in Tomaž Rou- di, Gregor Kocuvan pa se brez treninga ni mogel upirati do- mačinom. Za Sobočane je bil nepremagljiv reprezentant Sla- tinšek, ki je dobil vse tri par- tije, ključna pa je bila njegova zmaga nad najboljšim Soboča- nom Žibratom. V naslednjem krogu je v Murski Soboti po- murski derbi s Kemo. Pucončani so doma premagali, težje kot so pričakovali, borbeno ekipo Ptuja. Poraza sta presenetlji- vo doživela reprezentant Mitja Hor- vat z veteranom Pavičem in Zvonko Plohl s Piljkom. Dobro sta pri doma- činih odigrala Bojan Ropoša in Do- minik Škraban, ki sta zanesljivo do- bila tri oziroma dve partiji. Krka – Sobota 5 : 3 (Karković – Kocuvan 3 : 0, Slatinšek – Roudi 3 : 1, Petrovčič – Žibrat 1 : 3, Slatinšek – Kocuvan 3 : 0, Karković – Žibrat 0 : 3, Petrovčič – Roudi 1 : 3, Slatinšek – Žibrat 3 : 1, Petrovčič – Kocuvan 3 : 1); Kema Puconci – Ptuj 5 : 2 (Hor- vat – Pavič 2 : 3, Ropoša – Ovčar 3 : 1, Škraban – Piljak 3 : 1, Ropoša – Pavič 3 : 0, Plohl – Piljak 2 : 3, Škra- ban – Ovčar 3 : 0, Ropoša – Piljak 3 : 1). Drugi rezultati: Ilirija – Tempo 4 : 5, Petrol Olimpija – Finea Maribor 0 : 5, Melamin – Edigs 2 : 5. Vrstni red: Kema in Maribor po 14, Krka 12, Sobota 10. Žibrat brez konkurence Na 1. odprtem državnem turnir- ju za člane do 21 let v Ljutomeru je nastopilo 52 igralcev in igralk iz 16 klubov, med njimi tudi devet Po- murcev, ki so imeli največ uspeha pri moških. Brez prave konkurence je zmagal Jan Žibrat, ki je v finalu s 4 : 1 premagal Slodeja z Mute. Tretji je bil Dominik Škraban, med osmeri- co pa sta se uvrstila Gorazd Horvat in Tomaž Pelcar, kar je pri dekletih uspelo Staši Matis in Andreji Lupša. Uspeh Pomurcev Na 17. memorialnem mednaro- dnem turnirju Antuna Stipančića v Zagrebu je nastopilo 357 igralcev in igralk iz 72 klubov osmih držav. V mlajših kategorijah so nastopi- li tudi Pomurci in dosegli odlične uvrstitve. Pri mladincih je v slabi konkurenci (izostalo je pet najbolj- ših hrvaških mladincev) prepričlji- vo zmagal Jan Žibrat, ki je v finalu s 4 : 0 premagal najboljšega hrvaške- ga kadeta Mareljo. Tretji je bil Go- razd Horvat. V kategoriji kadetov je bil Patrik Sukič drugi po porazu (2 : 3) s Peršoljo iz Vrtojbe. Mirko Unger Judo Na EP za mlajše članice do 23 let v Antalyi je Sobočanka Maja Uršič (do 63 kg) zasedla sedmo mesto. Premagala je Italijanko Gwendo- vo, v četrtfinalu izgubila z Azerbaj- džanko Yusubovo in v repesažu ugnala Španko Puche Palao. (T. G.) Mednarodni mladinski turnir v Jastrebarskem: 1. Alen Šernek (do 66 kg), 2. Mihaela Zver in Natali- ja Varga, 3. Patrik Gal, Peter Nagy, Barbara Halas in Luka Denša (vsi KBV Lendava). (M. J.) Kegljanje 9. krog 1. A-liga: Radenska – Cal- cit 3 : 5 (3370 : 3374). Vodi Kon- struktor, 16, Radenska, 10, pa si deli drugo mesto. 9. krog 1. B-lige (ž): Impol – Radenska 4 : 4; 2. liga vzhod (ž): Lanteks III – Nafta 6 : 2; 3. liga vzhod (m): Radenska II – Korotan 5 : 3, Nafta – Piramida 1 : 7. (M. J.) Košarka 7. krog 1. italijanske lige: Benetke – Umebertide 61 : 51. Po 7. krogu so Benetke (Daliborka Jokić) dru- ge. (T. G.) 7. krog 2. SKL vzhod: Terme Oli- mia – Radenska Creativ 59 : 67 (Meško 13, Novak 12). 2. krog pomurske lige: Beltinci – Lindau Lendava 48 : 74 (Hozjan 24), PŠK Ljutomer II – Sladki Vrh 66 : 58 (Kosi 12), PŠK Ljutomer – Sobota 72 : 71 (Domajnko 31; Fic- ko 24). (M. J.) Karate 3. pokalna tekma Slovenije v Po- stojni: 1. član Gregor Ješovnik in veteran Predrag Grujić, 3. Veno Jaša Grujić, ekipa kadetinj in Staša Kralj (vsi KK G. Radgona). Drugi so: Karolina Sočič, Jan Bernjak, Sebastijan Koltaji Silvija Rajnar in ekipa st. deklic, tretji pa Saša Črn- ko, Blaž Lebar, Tina Novak ter eki- pi malčkov in st. dečkov (vsi KK Rofix MS). (M. J.) Šotokan karate Slovenska liga v katah v Mariboru: 3. st. dečki/deklice, 4. malčki/mal- čice Tromejnika Kuzma. (M. J.) Streljanje 1. turnir 2. državne lige v Ormožu: 1. Ormož II, 11542, Tišina II, 1127, 3. Ljutomer, 1122. 2. krog regijske lige: Gederovci – Bakovci 1075 : 1073, Graničar Domajinci – Gančani 1058 : 1046, Andrejci – Sobota veterani 1072 : 1012, Segrap Ljutomer – Sebebor- ci 953 : 1090, Jezero Dobrovnik – Radgona 1051 : 1060. Vodijo Sebe- borci pred Andrejci in Domajinci (vsi po 6 točk). (M. J.) Tenis Prvi letošnji odprti turnir U-14 v Litiji: Žiga Gaber (Maxi LJ) iz Čer- nelavec se je uvrstil v finale, kjer ga čaka Rok Križaj (Idrija). V pol- finalu je premagal Tima Vidica (Grosuplje). (T. G.) Badminton Mednarodni mladinski turnir v Ba- godu: 1. Vito Hozjan v U-13, 6. Jure Lackovič, 7. v U-11 Maša Doler (vsi BK Mladost Lendava). (F. B.) Biljard Na 10. turnirju v devetki pomur- ske lige je zmagal Tadej Tinev, dru- gi je bil Sebastjan Kolenko, tretji Dare Dvanajšček. (M. J.) Invalidski šport DP v balinanju v Škofji Loki: 2. radgonska podružnica združenja multiple skleroze; posamezno: 1. Milan Brenčič, 4. Katica Živko (oba G. Radgona). (F. M.) Kasaštvo Dunajski hipodrom: 2. Lester (Jože Sagaj ml., KK Ljutomer). (N. Š.) Namizni tenis 6. krog rekreativne lige ŠZ Pu- conci: Animus Markišavci – Kema mladi 2 : 8, Kema veterani – Spin Mala Nedelja 7 : 3, Sebe- borci – Čobi bar Beltinci 1 : 9, Polana – Sobota veterani 0 : 10, Jelenov hram – Meho Bakovci 8 : 2, Alf M. Sobota – Live bonus Lendava 1 : 9, Jelenov hram – Se- beborci 7 : 3. Vrstni red: Jelenov hram 12, Kema veterani 11, So- bota veterani 10. (M. J.) Rokomet 8. krog 1. B DRL (ž): Millennium – Sava Kranj 29 : 25 (Jaušovec 9); 9. krog: Naklo – Milllennium 35 : 24 (Kotnik in Kurbus po 5). (M. J.) Dvoranski hokej Mednarodni turnir v Poreču: 2. Triglav Predanovci, ki je v finalu s 3 : 5 izgubil z Jedinstvom (Hr- vaška). Strelca: Černel 2, Balažic. Premagali so Trst (3 : 1), Jedin- stvo II (7 : 0), Mladost Zagreb (3 : 2) in Zelino (3 : 1). M. Toplice so bile pete. Premagale so Trst (2 : 0), Concordio (4 : 0) in Mla- dost II (2 : 0), remizirale z Mla- dostjo (1 : 1) in izgubile z Jedin- stvom (1 :2). (T. G.) Hokej na ledu 7. krog mednarodne lige: Petanj- ci – Yeti Sl. Konjice 3 : 2 (Dretar, Podkrižnik, Kastelic). Vodita Pe- tanjci in Bee team (Pernica) s po 18 točkami. (T. G.) Šah Hitropotezno DP invalidov v Tr- bovljah: 2. ženska ekipa MDI M. Sobota (Marija Barber, Angela Marič, Zorjana Kurbus, Gizela Bencak), 5. Prvo je MDI Radlje ob Dravi (5,5). Moški: 8. Ljuto- mer (15,5). Zmagovalci območnega osnov- nošolskega tekmovanje, uvrščeni v finale DP: Dorian Vida (DOŠ I Lendava) in Barbara Skuhala (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer) v U-15; Boris Markoja (OŠ Turnišče) in Hana Nemec (OŠ Bogojina) v U-12; Rok Smodiš (OŠ Puconci) in Tina Plej (OŠ Bogojina) v U-9. V soboto ob 10. uri bo v hotelu Diana v Murski Soboti 20. turnir v pospešenem šahu. Igralo se bo 9. kol po švicarskem sistemu s časom razmišljanja 10 minut + 5 sekund za potezo na igralca. Sku- pni nagradni sklad znaša 1.130 evrov, nagrada za zmagovalca je 250 evrov. V torek ob 18. uri bo organiziralo ŠD Radenska Pom- grad v Kocljevi ulici delavsko eki- pno prvenstvo. Posamezno bo v četrtek ob istem času. (M. J.) Pikado 4. turnir dvojic v Lendavi: 1. Da- mir Hajdinjak/Ciril Flegar (oba Friend's team), 2. Davor/Ivo Ko- lar (Pušča), 3. Ludvik Kiraly (Len- dava)/Ladislav Vöröš (Čentiba). 4. krog zahodne pomurske lige A-1: Friend's team I – Pančor 8 : 9, Brizgalna – Tornado I 0 : 17, Mišo bar – Red Dragons 10 : 7. Vodi Friend's team Sv. Jurij, 12. 4. krog zahodne pomurske lige A-2: Faraoni – Bad boys 2 : 15, Friend's team II – Klement 7 : 10, Tornado II – Dva v enem 8 : 9. Vodi Bad boys Pušča, 12. 4. krog vzhodne pomurske lige: Balinček – F-l Dokležovje 19 : 6, Aladin – Picolo 7 : 18, Victoria – Osa 19 : 6, Maži bar II – Čenč 20 : 5. Balinček Dokležovje, Picolo Melinci in Osa Radomerje po 6 točk. (T. G.)
  • 19. – 26. november 2009 19 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 19 ŠPORT NOGOMET odbojka Galex Mir pokazal zobe favoritu 1. SNL Vodilni dvojec popušča 18. krog: Nafta – Luka Koper 3 : 1 (1 : 0), Domžale – CM Celje 1 : 5 (1 : 0), Olimpija – Labod Drava 3 : 0 (0 : 0), Maribor – Interblock preloženo, Rudar – Hit Gorica 0 : 3 (0 : 1). Pari 19. kroga: Rudar – Nafta (sobota ob 17. uri), Olimpija – Inter- block, Domžale – Labod Drava, Luka Koper – CM Celje, Maribor – Hit Gorica. Koper 18 10 5 3 26 : 19 35 Rudar 18 9 2 7 28 : 27 29 Olimpija (-2) 18 9 2 7 27 : 17 27 Maribor 17 8 2 7 29 : 24 26 Celje 18 7 5 6 29 : 28 26 Domžale 18 6 5 7 24 : 33 23 Nafta 18 6 4 8 29 : 33 22 Interblock 17 6 3 8 23 : 23 21 Gorica 18 5 5 8 28 : 29 20 Drava 18 4 5 9 18 : 28 17 Mali nogomet Sotina na vrhu 13. krog lige TA: Veščica 2000 – Lissa Dokležovje 6 : 4, Mladost Per- toča – Gerlinci 3 : 2, Sotina – Bodočnost 3 : 2, Haminovi – Mladi Odranci 5 : 2, Inter Dolič – Hrabri miški 3 : 2, Pertoča – Mladost Černelavci 5 : 6, Jezero Krašči – Kamenci 5 : 3. Vrstni red: Sotina 33, Haminovi 30, Kamenci 22. (M. J.) Portugalke premočne V kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu je ženska nogometna reprezentanca Slovenije v Novi Gorici z 0 : 4 (0 : 0) iz- gubila s Portugalsko. To je že tretji poraz naše izbrane vrste, v kateri so igrale tudi štiri nogometašice Pomurja Beltinci: Alena Milkovič, Tjaša Tibaut, Tanja Vrabel in Mateja Zver. Z eno zmago so Slovenke četrte v svoji skupini. (F. B.) 15. krog 1. SML: Mura 05 – Olimpija 1 : 0 (Sečko). Vodijo Domžale (35), 14. Mura 05 (10). 15. krog 1. SKL: Mura 05 – Olimpija 0 : 1. Vodi Maribor (33), 7. Mura 05 (21). 16. krog U-14 vzhod: Brežice – Tehnostroj Veržej 3 : 2, Drava – Mura 05 1 : 0, Nafta – Pobrežje 0 : 1. Vodi Maribor (43), 3. Tehnostroj Ver- žej (30), 8. Mura 05 (24), 11. Nafta (16). (M. J.) rokomet Pomurski derbi Radgončanom Smučarsko društvo Štrk se predstavi Tečaji smučanja in deskanja Nafta do pomembnih točk Volaš je prvi načel mrežo Kopra. Foto: Nataša Juhnov Športni park v Lendavi, 700 gledalcev, sodnik: Matej Jug (Tolmin), strelci: 1 : 0 Volaš (29), 2 : 0 Vassiljev (67), 3 : 0 Čeh (80), 3 : 1 Božičič (87). Ru- meni kartoni: Caban, Bunc, Buzeti; Ipavec, Kovačević, Ka- rić, Brulc, Polovanec. Nafta: Murko, Buzeti, Caban, Ošlaj, Bunc (Koplarovics, 75), Mu- jaković, Vassiljev, Čeh, Janković (Bukovec, 41), Volaš, Miljković (Ze- mljič, 52). Luka Koper: Suhonjić, Polova- nec, Struna (Huskić, 87), Rajčević, Pavlin, Guberac, Brulc, Hadžić (Vi- ler, 73), Ipavec (Božičič, 80), Ka- rić, Kovačević. Izredno megleno in dokaj mr- zlo vreme je vplivalo, da se je to- krat zbralo manj gledalcev, ki so v začetnih minutah videli boljšo igro domačinov. Po dvajsetih minutah pa se je igra razživela. Dvakrat se je polpriložnost ponudila gostom, enkrat Nafti, a brez pravega učin- ka. Prvi strel na vrata gostov je v 23. minuti sprožil Volaš, žoga pa je zletela mimo desne vratnice. V 28. minuti so imeli gostje prvo prilo- žnost. Karić je streljal z 18 metrov, a je bila žoga lahek plen za dobro postavljenega Murka. Minuto kasneje so se Lendavča- ni veselili vodstva. Po hudi napaki koprske obrambe se je žoga od Gu- berca odbila do Volaša, ki se je sam znašel pred Suhonjićem in z 12 me- trov zanesljivo zadel levi spodnji kot. Gostje so bili najbliže zadet- ku v 34. minuti, ko je Karić iz obe- tavnega položaja poskusil z lobom presenetiti vratarja Nafte, vendar je Murko s skrajnimi močmi odbil žogo v kot. Koprčani so bili blizu izenačenja tudi v 37. minuti, ko je Karić izvedel prosti strel z 20 me- trov, žoga pa je zadela prečko. V drugem polčasu so gostje sku- šali izid čim prej izenačiti. Toda v 50. minuti so imeli Lendavčani lepo priložnost za povišanje vod- stva. Silovit strel Volaša s 25 metrov pa je pustil le sledi na desni vratni- ci koprskih vrat. Že v naslednji mi- nuti je domače rešil Murko. Pavlin je preigraval v lendavskem kazen- skem prostoru in streljal, žogo pa je Murko s težavo izbil čez gol. Nafta je vodstvo povišala v 67. minuti. Eston- ski reprezentant Vassiljev je izve- del prosti strel z več kot 30 metrov, žoga pa je na spolzki travi presene- tila vratarja gostov, ki jo je odbil v la- stno mrežo. V najlepši akciji tekme je Buzeti v 80. minuti po prodoru z desne strani podal v sredino, kjer je bil Čeh in iz bližine zadel mrežo go- stov. Tri minute pred koncem je Bo- žičič izkoristil nepazljivost domače obrambe, se sam znašel pred Mur- kom in dal častni zadetek za Koper. Trener Nafte Nebojša Vučičević: »Najprej bi izkoristil priložnost in slovenski reprezentanci čestital za uvrstitev na svetovno prvenstvo, uspel ji je čudež. Izjave koprskih nogometašev po medijih so nas še dodatno motivirale. Fantje si zaslu- žijo pohvale za dobro igro in pri- stop, požrtvovalnost vseh je bila na res visoki ravni.« Trener Kopra Nedžad Okčić: »Nafti čestitam za zasluženo zmago. Za naš poraz so krive zlasti napake v obrambi in neučinkovitost. Ne bi rad omalovaževal domačega uspe- ha, a menim, da sodnik Jug ni imel svojega dne. O nekaterih njegovih odločitvah bi lahko polemizirali.« Feri Horvat M. Spet se je izkazal Tomaž Horvat (ob mreži). Foto: Jure Zauneker Darjan Gomboši, Živa in Goran Trajbarič Foto: M. J. Novoustanovljeno smu- čarsko društvo Štrk iz Mur- ske Sobote, ki združuje uči- telje in trenerje alpskega smučanja ter deskanja na snegu, je pripravilo novi- narsko konferenco, na ka- teri so predstavili cilje in naloge, ki so si jih zadali za koledarsko leto 2009/2010. »V ospredju našega delovanja bodo poučevanja in predava- nja o tej zvrsti zimskega športa. Naš klub je tudi član Smučarske zveze Slovenije. Naša prednost je, da lahko šolamo potrebne smučarske kadre. V ta namen bomo pripravljali ustrezne te- čaje, na katerih se bodo lahko vsi zainteresirani izobraževali, organizirali pa bomo tudi vrsto sezonskih in posezonskih semi- narjev. Trenutno imamo okrog 15 smučarskih učiteljev, med njimi jih je tudi nekaj z najvišjo stopnjo (učitelj 3). Uspelo nam je pritegniti veliko mladih, pol- nih elana, znanja in energije,« je uvodoma povedal predse- dnik kluba in trener alpskega smučanja Darjan Gomboši. Borderka U-1 Živa Trajbarič bo skrbela za šolo deskanja na snegu: »Vse več je mladih, ki bi se radi preizkusili v deskanju na snegu. Ta šport omogoča tudi obilo zabave ob padcih v sne- žni opojnosti, ogromno pa je dru- ženja. Zato odločitev za ta šport ne bo težka.« Njen brat Goran Trajbarič, ki tekmuje v prostem slogu deska- nja na snegu, pa želi, da bi se Po- murje, ki je daleč od smučišč, v bližnji prihodnosti uveljavilo tudi na tem področju. »Dobre izku- šnje sem si pridobil na smučiščih v Novi Zelandiji. Tam sem se pre- izkušal v novi disciplini prostega sloga, ko so nas s helikopterjem pripeljali na vrh gore. Od tam se po svežem snegu spustiš v dolino. Ta oblika ekstremnega športa se čedalje bolj uveljavlja.« Marljivi člani soboškega smu- čarskega društva bodo že v sobo- to, 28. novembra, ob 9. uri v špor- tni dvorani OŠ III v Murski Soboti organizirali smučarski sejem. Na njem bo možno kupiti rabljeno smučarsko opremo po znatno nižjih cenah, na voljo pa bodo tudi nove smuči. Ob tej priložno- sti bodo svetovali učitelji smuča- nja in deskanja na snegu. Milan Jerše Odbojkarji in odbojkarice so odigrali prve tekme četrtfinala pokala Slovenije. Najbolj razburljivo tekmo so vi- deli gledalci v Murski Soboti, kjer je domači Galex Mir s 3 : 2 (-21, 18, 18, - 22, 8) premagal interligaša Sa- lonit Anhovo v minuli sezoni dru- ge v državnem prvenstvu, ki sedaj tekmujejo v srednjeevropski ligi. Tekmo so nekoliko bolje začeli gostje, ki so prvi niz uspeli dobiti v končnici. Nato so se predramili do- mačini, ki so v svojo korist odloči- li naslednja dva niza. Po izenačeni igri v četrtem nizu so gostje uspeli unovčiti kratkotrajno krizo v doma- či vrsti. V zadnjem nizu pa so Sobo- čani zopet prikazali dopadljivo igro in zasluženo slavili s 3 : 2 v nizih. K velikemu uspehu Sobočanov, ki so uspeli ugnati večkratne slovenske državne in pokalne prvake iz Kana- la, so največ prispevali Tomaž Hor- vat, ki je dosegel kar 27 točk, An- drej Tot (14) in Gorazd Flisar (12). Pri gostih je s 14 točkami prednja- čil David Szabo. Povratna tekma je bila sinoči. Boljši iz obeh srečanj bo igral na finalnem turnirju štirih mo- štev, ki bo 29. in 30. decembra. Preostali izidi: Duol Olimpija – ACH Volley 0 : 3, SIP Šempeter – Ekipa Marchiol Prvačina 0 : 3, Astec Triglav – Calcit Kamnik 0 : 3. M. J. Pred vrati Pomurja Foto: Nataša Juhnov Tudi v drugem letošnjem pomurskem derbiju je Arcont Radgona premagal Pomurje. Tekmo so sicer bolje začeli do- mačini in povedli s 5 : 0. Predvsem dobro je delovala njihova obram- ba, saj so Radgončani svoj prvi gol dosegli šele v 10. minuti. Po nekaj zaporednih golih na obeh straneh so gostje vrnili delni rezultat 5 : 0 in prvič na tekmi izenačili na 9 : 9 ter si nato do polčasa priigrali za- detek prednosti. Prekmurci so na začetku drugega dela še uspeli iz- enačiti na 14 : 14, potem pa so jim začele pohajati moči in gostje so se začeli oddaljevati. Tekma je bila od- ločena sredi drugega polčasa, ko je Arcont Radgona povedel z osmi- mi zadetki. Do konca so tako prilo- žnost dobili tudi igralci s klopi, kar so domačini izkoristili in znižali na končnih 25 : 29 (12 : 13). Strelci – Pomurje: D. Smodiš 6, Prelec in A. Smodiš po 4, Makovec in Titan po 3, Jankovič in Raj po 2, Čerpnjak; Arcont Radgona: Zorko 8, Kotnik 6, Žunič in Mesarič po 4, Petraš in B. Žinkovič po 3, L. Klun. Arcont Radgona se je s to zmago z 9 točkami prebil na 3. mesto v 2. DRL vzhod in je na dobri poti, da se uvrsti v končnico za uvrstitev od 1. do 8. mesta. Vodi Velika Nedelja (13) pred Brežicami (10). Medtem pa Pomurje še vedno čaka na svoje prve točke v sezoni. V naslednjem krogu Arcont Radgona gosti ekipo Dobove. Tekma bo v soboto ob 19. uri v Radencih. Pomurje bo gosto- valo pri ptujski Dravi. Niko Klun karate Ob 40. obletnici radgon- skega karate kluba so podelili priznanja KZS. Bronasto pri- znanje z znakom za izredne za- sluge je dobil predsednik An- ton Rožman, bronasto plaketo pa Matis Rues, mojster karate- ja 2. dan, ki se je po uspešni karieri posvetil vzgoji mladih. Klubske pokale so dobili ka- tegorizirani tekmovalci mla- dinskega razreda Gregor Je- šovnik, Mitja Ješovnik in Veno Jaša Grujić. (M. J.)
  • 20. 26. november 2009 –20 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 20 Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. V SPOMIN 25. novembra je minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustila naša draga Vilma Kerčmar iz Vučje Gomile 89 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, položite cvet in prižgete svečo. Njeni najdražji OGLASI KOMPLETNEPOGREBNESTORITVE: UGODNAPRODAJAPOGREBNEOPREME BREZPLAČNIPREVOZIDO30km PRODAJAVENCEVINDRUGEGACVETJA KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 UREDITEVDOKUMENTOV OBJAVAOSMRTNICVJAVNIHMEDIJIH UREJANJEZELENIC PLAČILONAVEČOBROKOVBREZOBRESTI D. E. POGREBNIŠTVO telefon: 02 521 37 00 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI Aleksandra Vučkič Banfi, s. p., veščica 17, 9000 murska sobota tel.: 02 53 48 060 faks: 02 52 51 170 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51STORITVE - izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci Ste prezaposleni? Vam zmanjkuje časa za drobna hišna opravila? Pokličite nas! HITRO, KAKOVOSTNO in po UGODNIH CENAH poskrbimo za vse vrste popravil v hiši in okrog nje! - krovsko-kleparska dela (žlebovi, obrobe, napušči) - vrtna opravila (košnja trave, žaganje vrtnega drevja, od- voz odpadkov) - ograje (montaža in popravila kovinskih in lesenih ograj) - montažno-transportni servis (mon- taža pohištva, regalov, predelnih sten) - vodovod (zamenjava pip, kotličkov, školjk, ventilov …) - izposoja orodja HIŠNI SERVIS Tel. 02 532 18 09, 041 788 751 www.citroen.si AVTO CIT, d. o. o., tel. št.: 02 534 90 00 Citroen Xsara Picasso Elegance Plus 1.6i 16V v novembru že za 12.315 EUR Emisija CO2: 172 g/km. Poraba goriva pri kombinirani vožnji: 7,3 l/100 km Slika je simbolična! Tel.: 02 534 84 98, GSM: 031 215 946 Španik, d. o. o., Noršinska ul. 8, Murska Sobota avtošolazlastnimpoligonom treningvarnevožnje zamladevoznike popustizadijake obročnoplačilo Motorna vozila VOLVO V 40, letnik 1998, prodam. Tel.: 031 350 489. m014495 VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZ- BIRI – Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez kaska). AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 02 228 30 00, 031 320 336. m013932 OPEL ASTRO 1,6, 16 V, letnik 2000, 1. reg. 2001, Opel Corso, letnik 1990, 1,4 i, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 051 252 562. m014529 Živali 8 MESECEV BREJO TELICO simentalko in več manjših teličk prodam. Tel.: 031 326 563. m014497 5 BIKCEV simentalcev, starih do 9 tednov, kupim. Tel.: 051304 368. m014527 Posesti NJIVO, 25 arov, v Gančanih prodam. Tel.: 041 921 247. m014501 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice dam v najem. Tel.: 526 82 05. m014524 STANOVANJE V BAKOVCIH damo v na- jem. Tel.: 041 334 581. m014525 Kmetijska mehanizacija KUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKO MEHA- NIZACIJO. Dobro plačilo. Tel.: 041 679 937. m014194 SEJALNICO, 3 m, Nodet, avtomatski markerji, električno puščanje vrst za škropljenje, zelo lepo ohranjeno, nož za silažo Tekokomer prodam. Tel.: 041 551 273. m014502 TRAKTOR SAME, 100 KS, in SAME, 80 KS, letnik 2000, pogon 4 x 4, prodam. Tel.: 040 484 129. m014505 KOSILNICO LAVERDA in TRAKTORSKO GUMO, 16,9 x 28 colov, prodam. Tel.: 041 636 622. m014513 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, rot- acijsko brano, 2,5 m, žitno sejalnico in 4-delni pajek prodam. Tel.: 031 548 051. m014521 TRAKTOR IMT 542, letnik 1983, 1300 delovnih ur, prodam. Tel.: 041 227 293. m014526 ENOOSNO IN DVOOSNO PREKUCNO PRIKOLICO prodam. Tel.: 031 416 412. m014537 Kmetijski pridelki VINO laški rizling prodam. Tel.: 531 10 49. m014506 Razno GRANITNE PLOŠČICE, še zapakirane, ugodno prodam. Tel.: 041 797 668. m014515 Peč Vissman, 22 KW, ugodno prodam. Tel.: 041 740 616. m014514 PREMOG zelo ugodno z dostavo. Tel.: 041 279 187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. m014533 OBJEKT, primeren za nadaljnjo rejo piščancev ali drugo obrt, skupaj z zemljiščem v Strukovcih damo v na- jem ali prodamo. Tel.: 031 566 906. m014516 TRDA MEŠANA DRVA prodam. Tel.: 031 682 577. m014522 POHIŠTVO ZA SPALNICO, Alples Har- monija, lahko samo posteljo, prodam. tel.: 031 775 526. m014523 DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel.: 031 461 547. m014530 FANTOVSKO MATURANTSKO OBLEKO prodam. Tel.: 031 388 379. mtu Storitve PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debe- lin. Tel.: 041 678 966. m014042 KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 460 EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSRE- DOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m013943 POTREBUJETE DENAR, NISTE KRED- ITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE; VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 648 679. m013954 Zdaj je pravi čas za nakup Prima kurilnega olja! Privlačne nagrade! Vse kupce Prima kurilnega olja nad 1.000 litri čakajo privlačne nagrade! Za več informacij pokličite 080 22 66 ali obiščite www.petrol.si/primakurilnoolje Promocijska akcija traja od 20. 11. do 6. 12. 2009. Božični cvet Polepšajte si praznike s pestri- mi barvami božične zvezde. Nje- ni rdeči,rožnati,rumeni ali pisani listi so lep okras vsakega doma in poleg okrašenega drevesca ter namiznega aranžmaja nepogre- šljivi v prednovoletnih dneh. Da bo božična zvezda prišla še bolj do izraza, ji izberite primeren okrasni lonček v rdečih, zlatih ali belih barvnih kombinacijah. Božična zvezda je v prazničnih dneh tudi lepo darilo. Za okrasi- tev tega darila uporabite različ- ne dekoracije, kot so novoletni obeski, trakovi, bleščice, figurice, obarvane veje in podobni dodat- ki, ki pa naj se barvno skladajo z okrasnim lončkom, v katerem boste božično zvezdo podarili. Nega božične zvezde Lepoto rastlini dajejo obarva- ni ovršni listi, ki obkrožajo drob- ne rumene cvetove.Ti cvetovi naj bodo pri nakupu še zaprti. Božič- no zvezdo postavite na svetlo me- sto, varno pred prepihom, ter jo redno in temeljito zalivajte. Voda ne sme stati v okrasnem lončku. vabi k sodelovanju MEHANIKA m/ž Pogoji: - srednja poklicna izobrazba (IV. stopnja) tehnične smeri - vozniško dovoljenje B- in C-kategorije z NPK - posamezna specialna znanja iz stroke (vzdrževanje in popravilo tovornih vozil, gradbenih strojev, hidravličnih naprav, varjenje …) - komunikativnost S kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 7. 12. 2009 na naslov: SAUBERMACHER - KOMUNALA Murska Sobota, d. o. o., Noršinska ulica 12, 9000 Murska Sobota, s pripisom »Vabilo – mehanik« Podjetje za odstranjevanje odpadkov Murska Sobota, d. o. o. 9000 M. Sobota, Noršinska ulica 12 telefon: 02 526 84 50 telefaks: 02 526 84 40 Vestniklahkokupitetudinavečinipošt vPomurju, bencinskihservisihterskorajvvsehtrgovinahintrafikah. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota EKOLOŠKO KURILNO OLJE POSREDNIŠTVO KURILKO tel.: 54 59 280 Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 Puconci EKOLOŠKO KURILNO OLJE POSREDNIŠTVO KURILKO tel.: 54 59 280 Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 Puconci
  • 21. – 26. november 2009 21 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 21 MATI ZEMLJA Vse, kar od tebe je prišlo, vse nazaj, k tebi vrnilo se bo. Vse mora v tvojem krilu umreti, vse začne od tebe znova živeti. ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni je v 81. letu tiho zaspala draga žena, mama, stara mama in tašča Kornelija Poglič iz Črenšovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, nekdanjim sosedom iz Gosposke ulice v Črenšovcih, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje. Posebej hvala požrtvovalnemu osebju Doma starejših Lendava. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu, pevkam za odpete žalostinke, predstavnici KS gospe Treziki za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebništvu Ferenčak. Globoko žalujoča mož Viljem in hčerka Pavla z družino Deset let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 25. novembra je minilo deset let žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Ernest Kovač iz Prosenjakovec 62 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Tvoji najdražji ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Vincenc Balažic s Hotize Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. Zahvaljujemo se domačemu župniku g. Viliju Kovaču in kaplanu Borisu Tibautu za pogrebni obred, pevcem za odigrano Tišino, govornici, osebni zdravnici Köveševi, osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, babice in prababice Marije Hochstätter iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem, ki so darovali rože, sveče, nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi Društvu upokojencev Murska Sobota. Žalujoči vsi njeni V sanjah se sliši tvoj glas, šel sem tja, kjer trpljenja ni, to je kraj, ki se imenuje sveti raj. ZAHVALA V 63. letu nas je zapustil dragi brat, stric in boter Rajmund Ficko iz Vidonec 137 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste našega Rajmunda pospremili na zadnji poti, in za vse, kar ste mu podarili v slovo ali na kak drug način počastili njegov spomin. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi. Žalujoča sestra z možem in nečak z družino Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, vendar dobrota tvoja nam ostaja. ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica Kristina Coter iz Matjaševec 67 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste skupaj z nami delili zadnje trenutke z našo mamo ter jo pospremili k večnemu počitku. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše, kapelo in druge darove. Posebej hvala domačemu župniku Ivanu Kranjcu in župniku v pokoju Rudiju Ficku, pevcem za odpete žalostinke in sosedom za vso pomoč. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Naj ostane med nami v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Jesenski veter tiho veje, tiho listje šelesti, tebi, ljubi mož in ata, pesem poje v zahvalo za vse lepe dni. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni, kljub močni volji do življenja, prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, ateka, dedija in pradedija Franca Šonaje iz Murske Sobote Od njega smo se poslovili v petek, 20. novembra, na soboškem pokopališču v krogu družine. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in nakazana sredstva v dobrodelne namene. Hvala Zvezi borcev M. Sobota in Zvezi borcev Lendava, gospe Hertl ter pevski skupini Prekmurci. Vsi njegovi najdražji Ko bi mogel, ko bi smel, bi vam povedal, kako sem trpel, kako sem si želel, da bi z vami živel. SPOMIN 27. novembra bo minilo 13 let od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji Bojan Bedek iz Gradišča 71 a Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prižgete svečko ali podarite cvet. Tvoji najdražji Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. V 52. letu nas je zapustil naš dragi Milan Špilak iz Bratonec Iskrena hvala vsem, kis te ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in druge prispevke, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se duhovniku, pevcem, govornikoma za besede slovesa, sorodnikom, prijateljem, sosedom, podjetju Saubermacher & Komunala. Žalujoči: žena Brigita, hčerka Sandra z družino, sin Ernest z ženo Tino, oče in mama, bratje in sestri z družinami Dedi, pogrešava te Luka in Lana V SPOMIN Pred desetimi leti si za večno odšel od nas, dragi mag. Bojan Kolmanič Živiš z nami v lepem spominu. Ljubljana, Murska Sobota, Atene, Gornja Radgona ZAHVALA Tiho, kakor je živel, se je od nas v 76. letu starosti poslovil dragi mož, oče, tast, dedek in svak Franc Gerlec iz Borejec 36 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za mnogo cvetja, sveče in darovane prispevke za sv. maše in druge namene. Hvala g. kaplanu Gregorju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, PGD in pogrebništvu Banfi. Žalujoči tvoji najdražji Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Tiho, kakor je živel, se je od nas v 66. letu poslovil dragi brat, svak, stric in sorodnik Štefan Bokan iz Gornjih Slaveč 98 Zahvala velja dragim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in prispevke za cerkev. Lepa hvala g. duhovnici Simoni, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči njegovi najdražji
  • 22. 26. november 2009 –22 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 22 Soboška Komunala preseljena V ponedeljek, 23. novembra, je 63 zaposlenih murskosoboškega pod- jetja, ki skrbi za odvoz komunalnih odpadkov in zbiranje posebnih od- padkov, prvič prišlo na delo na novo lokacijo v Noršinski ulici v Murski Soboti. Vse od ustanovitve podjetja aprila 1991 so upali, da bodo nekoč dobili večje in dejavnosti primerne prostore. Do sedaj so jim bili dode- ljeni skromni prostori na sedežu Komunale v Kopališki ulici pred vrtna- rijo. Toda čakati so morali vse do letos, ko so skupaj z investitorjem Slav- kom Mešičem (ki je lastnik zemljišča in stavbe) uresničili to željo, ki jo je potrdila kot upravičeno tudi skupščina družbe aprila lani. Selitev iz Kopališke ulice v Noršinsko ulico je potekala minuli konec tedna, ko so zaposleni žrtvovali petkovo popoldne in soboto za to, da so lahko v po- nedeljek začeli delo v novi stavbi nasproti Ekonomske šole Murska So- bota. Direktor Drago Dervarič (na posnetku v pogovoru s šoferjem, ki se je vrnil s poti) je vesel ne le novih prostornih pisarniških prostorov, ampak tudi primernih parkirnih prostorov za obsežen vozni park ter garderobnih prostorov in sanitarij za šoferje in druge terenske delavce. Z novim letom se bodo »osamosvojili« tudi računovodsko. B. B. P. Foto: B. B. P. iz naših krajev/OGLASI Minule dni so se v Melin- cih zbrala društva, ki deluje- jo ob reki Muri, in ustanovila Zvezo društev moja Mura, za predsednika katere so izvoli- li Stojana Habjaniča. Zvezo so po besedah predse- dnika iniciativnega odbora za ustanovitev zveze društev Simo- na Balažica ustanovili, da bi de- lovali povezano, koordinirano in da izoblikujejo skupno stališče s strokovnimi podlagami o na- črtovanih posegih v reko Muro z gradnjo hidroelektrarn: »Uso- do Mure in njene okolice želi- mo vzeti v roke ljudje, ki ob reki in z reko živimo. Ob ustanovitvi zveze se je vanjo vključilo dvaj- set društev z obeh strani Mure, želimo pa vključiti vsa društva, ki delujejo ob reki Muri in želijo prispevati k temu, da ne bi bilo posegov v reko, ki bi jo uničili.« Vsi so si enotni, da je bila pro- mocijska aktivnost Dravskih Ustanovili Zvezo društev moja Mura Združeni proti hidroelektrarnam Premišljeno zastavljena in dobro plačana promocijska aktivnost Dravskih elektrarn Maribor Stojan Habjanič: »V Slove- niji ni regije, v kateri ne bi bilo energetskih kapitalskih interesov in na drugi strani interesov lokalne politike, ki si ne bi želela, da nekdo pri- de nekaj gradit in tam pusti nekaj denarja.« Foto: J. G. elektrarn v preteklosti zelo moč- na in so marsikoga res uspeli pre- pričati, da bo »z elektrarnami več rib v Muri in da bomo imeli v Prekmurju več električne ener- gije«. To pa tudi zato, ker je bilo glas nepovezanih nasprotnikov v preteklosti manj slišati. Predsednik Zveze društev moja Mura Stojan Habjanič pra- vi, da zveza pomeni potrditev, da društvom ob Muri ni vseeno, kakšna bo usoda reke: »V uprav- nem odboru moramo čim prej začeti delati, oblikovati strokov- ne argumente proti hidroelek- trarnam, ki jih bomo predstavili javnosti, naredili bomo primerja- vo naših argumentov z argumen- ti zagovornikov hidroelektrarn, predstavili prednosti obvarova- nja Mure pred posegi, ki jih na- črtujejo. Pri tem bomo angažira- li strokovno javnost s področja vodarstva, razvoja, gospodarstva, kmetijstva, turizma, ribištva, to- rej vseh, ki sodijo v sonaravni ra- zvoj, da skupaj pripravimo plan aktivnosti in promocijo teh ak- tivnosti. Torej moramo naša stali- šča predstaviti javnosti, da razbli- nimo stališča o pozitivnih vplivih hidroelektrarn na Muro, torej da nasproti neresničnim postavimo resnična.« Habjanič pravi, da Dravske elektrarne v okviru svojih poslov- nih načrtov razpolagajo z velikim kapitalom, predviden je tudi de- nar za medijsko kampanjo: »Tudi ustanovitev Pomurskega razvoj- nega inštituta je del tega. Pokaza- li so, kaj nameravajo, k temu pa so pristopili tako, da so vključili tudi široko mrežo strokovne jav- nosti, mi pa bomo te argumente, do katerih so prišli njihovi stro- kovnjaki, skušali ovreči in prika- zati drugo plat. Ustanovitev zveze je rezultat čutenja ljudi, da je treba ukrepati povezano. Običajno zveze nasta- nejo takrat, ko je stiska dovolj ve- lika. Medijska kampanja Dravskih elektrarn je premišljeno zasta- vljena in dobro plačana, zato ni pričakovati, da bi lahko mi, ki iz- hajamo iz začetnega kapitala nič evrov, enostavno prestregli uda- rec. Verjamemo pa, da je na dru- gi strani veliko ljudi, ki čutijo in mislijo enako kot mi.« Na vprašanje, kako resne so Dravske elektrarne s temi načrti, Habjanič odgovarja, da se načrti energetske strategije v Sloveniji vsakih nekaj let spreminjajo: »Po drugi strani pa spremljam tudi dogajanje na trgu energije, kateri gospodarski subjekti se pojavlja- jo, kakšno je stanje v Evropi in svetu. Pri tem z zanesljivostjo lah- ko trdim, da kapital pri tem niko- li ne popušča. V Sloveniji ni re- gije, v kateri ne bi bilo interesov kapitala z energetskega področja in na drugi strani interesov lokal- ne politike, ki si ne bi želela, da nekdo pride nekaj gradit in tam pusti nekaj denarja. Mislim, da je v Sloveniji v elektrogospodar- stvu veliko načrtov, projektov, ki imajo prednost pred hidroe- lektrarnami na Muri. Pri tem pa je pomemben predvsem dejav- nik, kako te načrte ljudje v okolju sprejmejo, kar lahko postavi na glavo vse načrte. Pridobivanje energije v hidro- elektrarnah na Muri bi bil zelo majhen prispevek k celotni bi- lanci Slovenije, zanemarljiv, še posebej glede na to, koliko de- narja, posegov in vplivov na oko- lje bi to povzročilo. Tisti, ki pri- hajajo k nam s takimi idejami, pri tem razmišljajo le o prodaji ele- ktrične energije na evropskem trgu, saj je ta elektrika predvide- na za prodajo na borzah električ- ne energije na globalnem evrop- skem energetskem trgu.« Jože Gabor Na tiskovni konferenci predstavili delovanje PDK-ja Zlati znak Farmtechu Pomursko društvo za kakovost je zaznamovalo letos že 16 let uspešnega delovanja, ves čas pa sledi osnovnemu cilju širjenja ideje o kakovosti in njenega uresničevanja v praksi. V tem času jepostaloenonajuspešnejšihtovrstnihdruštevvSloveniji,uspe- šno se povezuje in izmenjuje izkušnje z drugimi društvi, dobro pa je tudi sodelovanje s Slovenskim združenjem za kakovost. Po zadnjih podatkih imajo pomurska podjetja 114 veljavnih certifika- tov kakovosti po različnih standardih, letos pa je certifikate kakovosti pridobilo pet organizacij. V Pomurskem društvu za kakovost namenjajo posebno skrb mladim, saj menijo, da je treba že mlade vzgajati v duhu kakovosti in poslovne odličnosti, zato se vključujejo v različne aktivnosti na tem področju. Društvo vsakoletne aktivnosti zaokroži z letno konferenco, letošnja, ki je prav danes, je že 15. po vrsti, njen moto pa je Kakovost in kriza. Svetov- na finančna kriza je imela vpliv na vsa področja delovanja in poslovanja, na današnji konferenci pa bodo v plenarnem delu skušali ugotoviti, kako so se v posameznih okoljih nanjo odzivali in kako uspešni so bili pri tem. Ob koncu plenarnega dela bodo podelili priznanje Pomurskega društva za kakovost – zlati znak za kakovost organizaciji, ki je v preteklem obdo- bju uspešno obvladovala spremembe in tudi s pomočjo kakovosti pre- pričevala svoje odjemalce, da ji je vredno zaupati. Zlati znak bo letos pre- jela družba Farmtech iz Ljutomera. Ludvik Kovač OdelovanjuPomurskegadruštvazakakovoststanatiskovni konferenci govorila predsednica mag. Helena Kosi ter pod- predsednikinvodjaizobraževanjadr.BrankoŠkafar. Foto:L.K.
  • 23. – 26. november 2009 23 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 23 Kino Star Max Murska Sobota (od 26. 11. do 2. 12.) Ameriško-francoska biografska komična drama Julie & Ju- lia (17.00 razen čet. in pet., sob. in ned. še 14.40) Ameriška romantična srhljivka Somrak: Mlada luna (16.20, 19.00, 21.50, pet. 19.30 in 22.10, ned. še 13.40) Ameriška akcijska drama Nadomestki (19.40) Južnoafriška znanstvenofantastična drama Okrožje 9 (21.40) Ameriški animirani družinski film Božična pesem (17.20, pet. 18.00, sob. in ned. še 15.15) Ameriška znanstveno-fantastična srhljivka 2012 (19.25, pet. 20.00, ned. 22.35) Ljutomer Nedelja, 29. novembra: ob 19.30 ameriška grozljivka Žaga VI Gornja Radgona Filme bodo predvajali le občasno! NAPOVEDNIK LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. Srce že ve – Ansambel Petra Finka 2. Le srcu je treba verjeti – Pajdaši 3. Tota naša vinska klet – Boštjan Konečnik 4. V meni bije slovensko srce – Gianni Rijavec + Zidanški kvintet 5. Pesek v oči – Veseli svatje PREDLOGA Ljubim Jožico – Donačka Je rekla – Malibu LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA 1. Ti boš v mojem srcu vedno ena – Langa 2. Nama ni usojeno – Plamen 3. Peščena vöra – Gnila jajca 4. Grem naprej – Bogdana 5. Džouži – Metulj PREDLOGA Tebi se predam – Moira Božič za vse – Štrk Napovednik prireditev DOGODEK MURSKA SOBOTA V petek, 27., in v soboto, 28. novembra, bo v hotelu Diana 7. znanstvena konferenca PAZU-ja na temo Kako lahko pomur- sko znanje pospeši razvoj regije (Vpliv kakovosti izobraževa- nja na razvoj Pomurja). Slavnostna akademija Gimnazije Mur- ska Sobota bo v petek ob 18. uri. GRAD V soboto, 28. novembra, med 9. in 12. uro bo na grajskem dvorišču v okviru Andrejevega sejma kulturni program, kjer bodo nastopili Ljudski pevci KUD-a Grad in glasbeniki, ki jih vodi Lukrecija Marič. V predprostoru poročne dvorane bo razstava slikarskih del likovne sekcije Mozaik Društva upoko- jencev Murska Sobota z avtorjem Ernestom Bransbergerjem. SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V soboto, 28. novembra, ob 18. uri bo v kinodvorani prire- ditev Od adventa do svečnice, ki jo pripravlja KUD Ljudskih pevk v sodelovanju z dramskim društvom. BODONCI V nedeljo, 29. novembra, ob 12. uri bo svečana božja služba ob 110. obletnici blagoslovitve sedanje cerkve Štefana Küz- miča v Bodoncih. Pripravlja Evangeličanska cerkvena občina Bodonci! TIŠINA Vnedeljo,29.novembra,ob14.uribovtelovadniciOŠdobro- delna prireditev Klic dobrote, ki jo prireja Škofijska Karitas Murska Sobota. Nastopilo bo deset skupin, voditelja pa bosta Petra Kranjec in Patricij Omar. GLEDALIŠČE GORNJA RADGONA V četrtek, 26. novembra, ob 19.30 bo v kulturnem domu gle- dališka komedija Ženske&moški.com, v kateri nastopajo naj- bolj priljubljeni slovenski igralci in nekateri znani gostje. ČRENŠOVCI V petek, 27. novembra, ob 19. uri bo v kulturni dvorani pred- stava Šah-mat avtorja Vinka Möderndorferja v izvedbi KUD-a Ivana Kaučiča iz Ljutomera. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA Včetrtek,26.novembra,ob17.in18.uribovGalerijipredava- nje direktorja Roberta Inhofa, ki bo predstavil znamenita sli- karja Casparja Davida Friedricha in Marka Rothka. LJUTOMER Včetrtek,26.novembra,ob18.uribovSlomškovidvorani(za župnijskim uradom) predavanje svetovno znane dialektologi- nje prof. dr. Zinke Zorko, redne članice SAZU, na temo Prle- ško narečje danes. Prireja Kulturno in mladinsko društvo sv. Janeza Krstnika Ljutomer! GORNJA RADGONA V soboto, 28. novembra, ob 9. uri bodo v dvorani glasbene šole flavtistične delavnice. MOTA V ponedeljek, 30. novembra, ob 16. uri bo v Informacijskem centru Biomura v ribiškem domu 2. lokalna delavnica v okvi- ru projekta Biomura. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled retrospektivna razstava ob 90-letnici Gimnazije Murska Sobota. Do 31. janu- arja je na ogled tudi razstava literarnih del pomurskih mla- dinskih pisateljev. V Galeriji je do 31. decembra na ogled samostojna razstava Gustav Gnamuš – slike. V MIKK-u je na ogled razstava Digitalna abstrakcija 2009 v okviru 4. mednarodnega tečaja digitalne fotografije. V Galeriji PAC je na ogled razstava del slikarja Lojzeta Veberi- ča iz Murske Sobote, ki se predstavlja s temo Vesolje. Razstava je posvečena svetovnemu letu astronomije. V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca leta na ogled sku- pinska razstava članov Foto kluba Murska Sobota. LENDAVA V galeriji na gradu je na ogled razstava Drugačni Štefan Ga- lič. V preddverju gledališke in koncertne dvorane je do 6. decem- bra na ogled razstava likovnih del umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami. BELTINCI V grajskem razstavišču je na ogled razstava likovnih del 17. mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2009. LJUTOMER V čitalnici knjižnice Gimnazije Ljutomer je na ogled razstava Literatura v prostoru – sodobni pomurski pisci (Miklošičevi dnevi 2009). V Galeriji Anteja Trstenjaka je do konca novembra na ogled razstava likovnih del akademske slikarke Lucije Stramec. MONOŠTER V Slovenskem kulturnem in informativnem centru je na ogled razstava umetniških del, nastalih na 8. mednarodni li- kovni koloniji v Monoštru. Napovednik prireditev OTVORITEV GORNJA RADGONA V četrtek, 26. novembra, ob 18. uri bo v kulturnem domu otvoritev razstave del 4. Mini likovne kolonije, ki je potekala v starem mestnem jedru. MURSKA SOBOTA V torek, 1. decembra, ob 17. uri bo v PIŠK-u otvoritev razstave del z naslovom Vesolje II avtorja Lojzeta Veberiča. Razstava bo na ogled do 24. decembra. LJUTOMER V torek, 1. decembra, bo v galeriji kulturnega doma otvoritev razstave Prvih 20 let Komornega zbora Orfej. KONCERT PUCONCI V četrtek, 26. novembra, ob 19. uri bo v kulturni dvorani do- brodelni koncert Pesem za svetli trenutek, kjer bodo nastopili: učenci OŠ Puconci, Blue Planet, Vedran Franc Husar, ansambel Klapovühi, Klavdija Vrečič in Martina Žerdin, ansambel Sever, Drago Jošar in Dušan Horvat Vajta. Dobrodelna akcija je name- njena 14-letni Ines, 12-letni Brigiti in 9-letnemu Leonardu Mi- klavcu iz Puconec, ki so pred nedavnim izgubili mamo. Pred- prodaja vstopnic je na Razvojnem zavodu Puconci (št. 79). APAČE V petek, 27. novembra, ob 18. uri bo v športni dvorani kon- cert Tamburaškega društva Apače. Gostje koncerta bodo: an- sambel Toti štirje, romske plesalke, Haloški muzikantje in Vio- linke z instrumentalisti. KRIŽEVCI V soboto, 28. novembra, ob 14. uri bo v vaško-gasilskem domu prireditev Zaigrajmo in zapojmo na gorički zemlji, ki jo pripravlja KD Gorički Lajkoši. Nastopila bodo tudi društva iz Slovenije in Madžarske. LENDAVA Vsoboto,28.novembra,ob17.uribovgledališkiinkoncertni dvorani humanitarni koncert, ki ga bo v okviru meseca boja proti odvisnosti priredilo Društvo Žarek upanja iz Ljubljane. V nedeljo, 29. novembra, ob 20. uri bo v gledališki in koncer- tni dvorani koncert, kjer bo nastopil Magnifico s skupino Bal- country Quartet. GORNJA RADGONA V soboto, 28. novembra, ob 18. uri bo v Špitalu božični kon- cert komornega pevskega zbora Vita iz Lendave. ČREŠNJEVCI V soboto, 28. novembra, ob 18. uri bo v Vili Hold 4. Miklavžev koncert Tamburaške skupine KD Petra Dajnka Črešnjevci. LJUTOMER V soboto, 28. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu do- brodelna akcija Lions kluba Ljutomer, kjer bo nastopil Orke- ster slovenske vojske. Vsa zbrana sredstva bodo namenili štiri- članski družini iz Ljutomera, ki se je znašla v hudi stiski. MURSKA SOBOTA V soboto, 28. novembra, ob 21.30 (odpirajo vrata) bo v MIKK- u Mali Veliki MIKK-ov oder 2009. Nastopile bodo skupine oz. izvajalci: Hold Your Horses, Lametic in Bile Eater (vsi Pomur- je). Vstop je prost! V ponedeljek, 30. novembra, ob 19. uri bo v Galeriji Murska Sobota koncert enega od vodilnih svetovnih ansamblov Car- mina Slovenica, ki ga vodi dirigentka Karmina Šilec. Naslov koncerta je Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga. V sredo, 2. decembra, ob 19. uri bo v grajski dvorani letni kon- cert skupine Zdenek Bily Dixieland Band, ki jo sestavljajo: Zdenek Bily (trobenta), Boštjan Rous (klarinet), Iztok Rodež (kitara), Zoran Repija (klavir), Sašo Ozmec (pozavna), Moj- mir Wolf (bas kitara), Miran Celec (bobni) in Moira (vokal). MORAVSKE TOPLICE V nedeljo, 29. novembra, ob 10.45 bo v evangeličanski cerkvi koncertMešanegapevskegazboraSCTpodtaktirkodirigenta Aleksandra Spasića. Povezovalec bo Janez Markič, kot gost bo nastopil basbaritonist Peter Gojkošek. BELTINCI V nedeljo, 29. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu 3. koncert letnega ciklusa 2009/10, kjer bodo nastopili dijaki tolkal Umetniške gimnazije Maribor pod mentorstvom doc. Martina Bajdeta in učenci tolkal Glasbene šole Beltinci pod mentorstvom Denisa Dimitrića. LITERATURA BELTINCI V soboto, 28. novembra, ob 19. uri bo v okviru Grajskih veče- rov srečanje s pisateljem Dušanom Šarotarjem, ki ga pripra- vlja KUD Beltinci. Pogovor bo vodila Simona Cizar. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. THE '59 SOUND – The Gaslight Anthem 2. CELEBRATION – Madonna 3. FIGHT FOR THIS LOVE – Cheryl Cole 4. JUST SAY YES – Snow Patrol 5. HAVEN'T MET YOU YET – Michael Buble PREDLOGA LET YOUR HAIR DOWN – Gun SECRETS – One Republic LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. ČRTA – Coto feat. Neisha 2. SLEČENO SRCE – Nina Pušlar 3. LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA – Tinkara Kovač 4. KOMU BOŠ REKLA – Samo Budna 5. PODEJ NAPREJ – Jadranka Juras PREDLOGA SVEČE – DMP V PARKU ZA GRADOM –Vlado Kreslin GlasbenelestvicenaRadiuMurskival Kupon št. 48 – glasujem za skladbo GLASBA NAŠEGA SRCA: DOMAČA PLOŠČA: Ime in priimek: Naslov: NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 1. decembra 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. od 27. novembra do 4. decembra PETEK, 27. novembra: 00.00 SNOP - 05.00 Dobro ju- tro, Marjan Dora – 06.45 Poročilo OKC - 07.40 Mari- borsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30 Od petka do petka (Nataša Brulc Šiftar) – 13.15 1. oseba edni- ne (Silva Eöry) – 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldan- ska voditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednja poro- čila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem – 19.00 Mladi val, Eva in Nika – 20.00 Zimzelenčki, ugasni televizor! Nata- ša Špindler - SNOP SOBOTA, 28. novembra: 05.00 Še počasnejše vsta- janje … – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, ponovitev oddaje - 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.15 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovi- tev oddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba edni- ne – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila - 14.15 Od- daja tedna: Milan Horvat ob 20-letnici akcije Sever - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagraju- je – 17.40 Mali oglasi - 18.00 Pesem našega srca, na- rodnozabavna lestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Kdor poje … oddaja o zborovskem petju, nato Najlepše že- lje s čestitkami in pozdravi – 20.00 Zadnja poročila – 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje (Bojan Rajk) – 24.00 SNOP NEDELJA, 29. novembra: 05.00 Nedeljsko prebuja- nje ob radiu - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi (Silva Eöry) – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Po- murja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 Izbor pesmi tedna – 09.30 Srečanje na Murskem valu – 10.30 Nedeljska kuhinja:Marija Kozar Mukič, porabska Slovenka (Silva Eöry) - 12.30 Poročila – 12.35 Ob- vestila – 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eöry) – 13.30 Čestitke, šport - 18.00 Na narodni farmi – 19.00 Poročila - 20.05 Samo za vas, Samo Budna - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 30. novembra: 05.00 Začnimo teden! Boštjan Rous – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Su- kič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15 Ponedeljkova tema - 10.30 Mali oglasi - 11.15 Oaj, kak san zlüfto! – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Kr-panke, od- daja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila – Propoeler, Primož in Miran - 24.00 SNOP TOREK, 1. decembra: - 05.00 Jutranji! Urška Hor- vat Ritlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Cimer – 13.15 1. oseba ednine – 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica Suzana Panker - 17.00 Osre- dnja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih av- torjev – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poroči- la – 20.05 Jukeboks in Boštjan Rous – 24.00 SNOP SREDA, 2. decembra: 05.00 Jutranje prebujanje! Ga- briela Granfol Peurača - 07.40 Peter Potočnik iz Beo- grada – 08.00 Poročila (Lidija Magdič) – 08.45 Džo- užijevo pismo – 9.15 Aktualno v sredo - 10.15 Župan Občine Gornja Radgona Anton Kampuš - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine (Li- dija) - 13.30 Mali oglasi – 14.15 NSTSNMV, lestvi- ca tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila – 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) – 24.00 SNOP ČETRTEK, 3. decembra: 05.00   Zbudite se z do- brim radiem! Nataša Špindler - 06.40  Preteklih 24 – 07.00  Druga jutranja kronika – 07.20 Ob- vestila – 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45  Zvoč- no pismo iz Gradca - 08.00 Poročila (Jernej Šavel) – 08.15  Kmetijski strokovnjak – 09.15 Kuharski nasvet – 09.30  Pregled Vestnika (Petra Kranjec) – Dopoldanski voditelj Boštjan Rous - 10.30 Mali oglasi - 11.15  Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine – 14.15 Do- mača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldan- ski voditelj Milan Zrinski - 16.40 Pesem tedna - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu – 17.20 Obve- stila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40  Mali oglasi – 18.00 Mali radio, Eva Dora - 19.15  Bilo je nekoč – 20.00 Poročila – 20.05 Geza se zeza - 24.00 SNOP Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Sonja Dovidija, Selo, 9207 Prosenjakovci Izobraževanjekmetovalcev 27. 11. 2009: KGZS – Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, KOP – SOR – predavanje, Avtoh- tone in tradicionalne sorte poljščin v kolobarju, Kaj so gensko spre- menjeni organizmi in zakaj ohraniti avtohtone sorte, Predstavitev in tehnologije pridelave slovenskih avtohtonih sort poljščin in zelenjave, Pridelava zelenjave v kombiniranem poljedelsko-zelenjadarskem ko- lobarju. 27. 11. 2009: Turistična kmetija Hadik, vinotoč, Lendavske Gorice 144, 9220 Lendava, ob 10.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Kletarski dopoldan. 1. 12. 2009: Občina Turnišče, dvorana, Ulica Štefana Kovača 73, 9224Turnišče,ob17.00,neveljazaKOP,Vinarstvo–Kletarskivečer. 3. 12. 2009: Čentiba, vaški dom, Glavna ulica 94, Čentiba, 9220 Lendava,ob17.00,neveljazaKOP,Vinarstvo–Kletarskivečer.
  • 24. 26. november 2009 –24 BARVA CMYK datum: 26. 11. 2009 VESTNIK stran 24 ZADNJA STRAN Vestnikov koledar Č - 26. november KONRAD P - 27. november VIGIL S - 28. november JAKOB N - 29. november RADIVOJ P - 30. november ANDREJ T - 1. december MARIJAN S - 2. december BLANKA 1. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 24 minut, zašlo pa ob 16. uri in 18 minut. Dan bo tako dolg 8 ur in 54 minut. 2. decembra ob 8. uri in 30 minut bo na nebu nastopil ščip. – naročilnica (naročilo velja do pisnega preklica) Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno (13 izvodov) – 20,30 evra polletno (26 izvodov) – 37,70 evra letno (53 izvodov) – 76,85 evra Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Ime in priimek: Naselje, kraj, številka: Poštna številka in pošta: Rojstni podatki: Davčna številka: Kraj in datum: Podpis: Obvezujemseostatinaročnikčasopisavsajenoleto.ZanagradoprejmemVestnikovomajico. Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporablja- lo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. boljša stran spletaP I Š I T E CENIMO VAŠE MNENJE ... Tečajnica Banke Slovenije – referenčni tečaji ECB 24. novembra 2009 X enot nacionalne valute za 1 evro Država Valuta Ozn. val. Šifra val. Tečaj ZDA ameriški dolar USD 840 1,4969 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3105 Madžarska madžarski forint HUF 348 267,65 Švica švicarski frank CHF 756 1,5110 V. Britanija angleški funt GBP 826 0,9031 Barve mesarstva Kodila so na sobotni prireditvi Diši po Prekmurju sredi Ljubljane branili tudi Gorički lajkoši. Foto: J. M. V Mercatorjevem hipermarketu v ljubljanski Ši- ški je v soboto čisto zares zadišalo po Prekmurju. Foto: J. M. Letošnja,že14.mo- dna revija pomurskih zasebnih tekstilcev v hote- lu Termal v Termah 3000 je bila kljub krizi v tekstilni panogi »kraljevsko« obar- vana. Modno brv so spre- menili v dvor, kjer je nekda- nja mis Stančka Šukalo v vlogi Marie Antoinette oce- njevala elegantne in drzne kreacije tukajšnjih tekstil- cev. Po obisku in aplavzu sodeč so bili nad modnim dogodkom navdušeni tudi obiskovalci. Foto: P. K. Komentar tedna na Pomurje. si. Uporab- nik Igam o medenem zajtrku za otroke v slovenskih šolah in vrt- cih: »V letu bo zmajn- kalo dni, če bo vsa- ka hranilna snov imela svoj dan.« Italijanski novinar- ji in predstavniki turistič- nih agencij, ki so minuli konec tedna na povabilo Term Vivat iz Moravskih Toplic spoznavali Prek- murje, so navdušeni nad atraktivno, pestro in za- nimivo turistično pokraji- no z bogastvom termalne vode. Foto: B. B. P. Učenci 9. abc-razreda OŠ Gornja Radgona so se v ponedeljek v okviru če- trte učne ure podali do svetilnika miru pri cerkvi, kjer so se priklonili spominu na Rudolfa Maistra, borca za severno mejo. Pomen in vlogo generala sta predstavili učenki Vanessa Kozar in Doroteja Mauko. Pobudnik pohoda je bil ravnatelj Dušan Zagorc, izvajalca pa uči- telja Tomaž Lopert in Tatjana Šebjanič. Foto: T. K. Tako so v občini Sv. Jurij ob Ščavnici slovesno prerezali trak na rekonstruirani cesti Kupetinci–Sp. Kupetin- ci. Cestni odsek, ki ga je zgradilo Cestno podjetje Ptuj, je dolg 815metrov,cestiščepaješirokotrimetre.Vrednostinvestici- je znaša 130 tisoč evrov. Ob tej priložnosti je občinska svetni- caMartaPostružniknapisala pesem o gradnji cest v obči- ni. Več fotografij in pesem najdete na spletnem portalu Pomurje.si. Foto: T. M. OGREJTE SE V OBJEMU TERMALNIH VRELCEV TERM 3000 DOŽIVLJAJSKI BAZENSKI KOMPLEKS Ko naravo prekrije bela zimska odeja in nas spremlja praznično razpoloženje, so v Termah 3000 za vas pripravili posebno ponudbo: • VEČERNO KOPANJE S SAVNO po 18. uri po polovični ceni 2,95 € (ponudba velja od ponedeljka do petka) • DRUŽINSKO KOPANJE S PICO IN SAVNO (ponudba velja ob sobotah in nedeljah): 2 odrasla + 1 otrok* 30,20 € 2 odrasla + 2 otroka* 40,30 € 2 odrasla + 3 otroki* 50,40 € *Velja za otroke od 4. do 15. leta starosti Več informacij: www.terme3000.si ali tel. 512 24 55. Podarite si razkošje termalnih doživetij! Ponudba velja do 31. 1. 2010.