Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×
 

Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela

on

  • 1,299 views

 

Statistics

Views

Total Views
1,299
Views on SlideShare
1,263
Embed Views
36

Actions

Likes
0
Downloads
0
Comments
0

2 Embeds 36

http://eko.telekom.si 35
http://ekokviz.telekom.si 1

Accessibility

Upload Details

Uploaded via as Microsoft PowerPoint

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela Presentation Transcript

  • BIOTSKA RAZNOVRSTNOST KOT IZZIV ZA RAZVOJ TURIZMA V DOMACEM KRAJU
    v
  • EKO RAKUNI – PROJEKT: EKO TEDEN V OBČINI POLZELA
    • ime ekipe: EkoRakuni
    • učenci:
    • Ina Poteko
    • Juš Jagarinec
    • Monika Rakun
    • mentorica: Urška Petek
    • OŠ Polzela
    • Polzela, 8. 4. 2011
  • OSNOVNI PODATKI OBČINE
    • Polzela je naselje v istoimenski občini in s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini zavzema pomemben geografski položaj. Stoji ob že iz rimskih časov pomembnem cestnem križišču, ki povezuje poti iz zahodnih predelov Celjske kotline v Šaleško dolino in Zgornjo Savinsko dolino.
    • Občina Polzela je bila ustanovljena leta 1998. Obsega 3.390 ha površine in šteje 5.569 prebivalcev.
    • zaselki: Andraž nad Polzelo, Breg pri Polzeli, Dobrič, Ločica ob Savinji, Orova vas, Podvin pri Polzeli, Polzela, Založe
    POLZELA
    ZALOŽE
    OROVA VAS
    ANDRAŽ
    • Naselje Polzela je sicer raztreseno, vendar slikovito in razgibano. Poseben čar in mehkobo mu daje osrednja reka Savinja, do katere se spušča obrobno hribovje. V tej pestrosti pokrajinskih oblik in blagem podnebju so ugodni pogoji za kmetijsko in gospodarsko dejavnost.
    • Polzela se je že okronala z visokimi turističnimi priznanji za urejeno podobo kraja, ki dobiva vse bolj značaj mesta. Njena vizija je izboljšanje kakovosti življenja v vseh pogledih. S svojo turistično in okoljsko naravnanostjo ohranja svojo dušo, svojo idilo, zato je v svojem simbolu zelena, kot je zelena Slovenija. Pri kulturnem razvoju Polzele sodelujejo kulturno društvo, turistično društvo, občina sama in šola.
    • Polzela – majhna po velikosti, a velika po duhovnem izročilu in naravnih lepotah.
    SAVINJA
    ŠENEK
    PARK ŠENEK
    POLZELA
    GORA OLJKA
    POLZELA
    NOVI KLOŠTER
    KOMENDA
  • ŽIVALI IN RASTLINE
    Največ vrst živali se nahaja v poplavnih gozdovih ob reki Savinji in Ložnici, velika raznovrstnost pa je tudi v parku in gozdu Šenek.
    Ob rekah, predvsem Ložnici, ki vijugajo v senci jelš in vrb, se nahajajo mokrotni travniki z vlagoljubno vegetacijo. To so vlažnejši predeli, kjer se ne gnoji in le poredko kosi. Reka z občasnimi poplavami prekrije travnike z vodo ter tako ohranja vlagoljubno vegetacijo, ki je življenjski prostor številnim živalskim vrstam, najde pa se tudi veliko rastlin.
    Na obrobju travnikov se nahajajo ostanki nižinskih poplavnih gozdov, ki pričajo o nekdanji večji prisotnosti gozda v dolini.
    Od drevesnih vrst prevladujeta hrast dob in črna jelša, ljubitelja vlažnih tal. V spomladanskem času občasno prihaja do poplav, ki so za obstoj tega gozda nujno potrebne.
    Tik ob naselju Grušovlje se nahaja čisti sestoj hrasta, kjer se je nekoč steljarilo in kosilo. Ta tradicionalni in značilni primer rabe prostora nižinskih hrastovih gozdov pušča za sabo tudi svojstven videz gozda kot mestnega parka.
    V gozdičkih so doma številne živalske vrste, tudi takšne, ki so ogrožene. Najglasnejše so ptice, ki jih srečamo ob vsakem obisku in v vseh letnih časih, najštevilčnejše pa žuželke, predvsem hrošči. Obrežja rek, kanalov in jarkov, poraščajo predvsem grmovni sestoji.
    BIOTSKA RAZNOVRSTNOST V NAŠEM
    KRAJU
    Izjemen krajinski videz območja dopolnjujejo mejice, ki predstavljajo ločnico med različnimi rabami prostora in skupaj s travniki in njivami prispevajo k večji biotski pestrosti. V prostoru niso mejice nikoli imele velikega gospodarskega pomena, imajo pa zato velik naravovarstveni in krajinski pomen. Tukaj najdejo zatočišče številne živalske in rastlinske vrste, ki bi drugače težko preživele.
    Med rastlinami izstopajo še vinske trte, ki so najpogostejše za Založe, in hmelj, značilnost našega kraja in okolice.
  • NARAVNE VREDNOTE IN DRUŽBENE ZNAMENITOSTI
    • KOMENDA:Leži na vzpetini sredi Polzele. Grad je v kasnejših dobah doživel sicer različno usodo, vendar predstavlja s svojo dominantno lego, stavbno zgodovinskimi značilnostmi ter stilnimi prvinami pomemben kulturni in zgodovinski spomenik.
    • NOVI KLOŠTER – DVOREC S PARKOM: Občina se zaveda, da je potrebno prenoviti celoten kompleks. V načrtu imajo ohranitev in zavarovanje vrednostnih objektov in parka, kot rekreacija pa bodo ponujene površine za ježo.
    • LOŽNICA
    • DVOREC ŠENEK S PARKOM: Stari vrtovi in cvetoče grmovnice so ponovno oživeli in ustvarjajo romantičnost okolja, kot nekoč … Že leta 2000 je Turistično društvo Polzela izdalo vodnik po parku, ki ga krasi preko 30 različnih vrst in sort drevesnic. Najredkejše in izstopajoče so označili z napisi in uredili učno pot, po kateri se je vredno sprehoditi ob vsakem letnem času. Celoten park redno vzdržuje Občina Polzela in v njem oživlja že tradicionalne prireditve.
    • GORA OLJKA IN VIMPERK: Značilna oblika gozdnatega grebena Gore Oljke in Vimperka s cerkvicama je pomembna krajinska identiteta in eden najvidnejših simbolov občine ter Spodnje Savinjske doline. Obe sta znani izletniški in romarski točki. Gora Oljka je izredna turistična lokacija širšega območja s prekrasnim razgledom.
    GRAD KOMENDA
    GORA OLJKA
    VIMPERK
    DVOREC NOVI KLOŠTER
    DVOREC ŠENEK
    • TAJNA JAMA: Je eksotična najdaljša raziskovalna jama na širšem celjskem območju, dolga je 1300 metrov in globoka 30 metrov. Izjemnost in posebnost te jame so izrazito zanimivo oblikovani podzemni rovi, bogato kapniško okrasje, hkrati pa je jama življenjsko okolje ogroženih netopirjev. Ker so zadnje čase neznanci nenadzorovano odnašali jamsko bogastvo, so na vhod namestili vrata, za tak ukrep pa so se odločili zato, da bi zavarovali bogastvo te jame, ki je za svetovne raziskovalce čedalje bolj zanimiva in prepoznavna.
    • OBMOČJE SLATIN: Na območju Slatin je bilo odkrito nahajališče termalne vode. Na tem delu se predvideva vzpostavitev celotnega termalnega turizma ter postavitev zaščitenega parka Slatine in ogled kraških jam.
    JAME IN BREZNA V OKOLICI
    TAJNA JAMA
  • SEDANJE STANJE
    V zadnjih nekaj letih smo zavarovali pomembna območja, vendar klub trudu občine, nekaj območij ostaja brez tabel, ki bi opozarjale na pomembnost. Prišlo je tudi do sprememb na področju osveščenosti ljudi. Posegi v naravo so manjši, tako da se narava ohranja takšna, kot je bila včasih. Občina ima v prihodnosti v načrtu kar nekaj projektov, ki bodo še dodatno pazili na naravo ter ljudi opozarjali na zavarovana, redka in pomembna območja. Da bi naš kraj ostal zelen in čist, se je občina vključila v različne projekte za varovanje okolja in razvojne projekte.
    Zaščitene živali in rastline lahko najdemo predvsem v Ložnici, ki je naravni spomenik, spada pa tudi med zavarovana območja na Polzeli.
  • KAKO BI BOLJE IZKORISTILI BIOTSKO PESTROST ZA RAZVOJ KRAJA IN PRIVABLJANJE TURISTOV?
  • EKO TEDEN
    Kot predlog za večji priliv turistov v naše kraje in osveščenost ljudi smo se dogovorili in v našem kraju sestavili EKO teden. Na naslednjih diapozitivih so opisane stvari, ki bi jih turisti počeli, prednost pa smo namenili naši raznoliki in vabljivi pokrajini, ki vsem ponuja pašo za oči, predvsem pa dušo narave, za katero se venomer trudimo, da bi ostala takšna, kot je, brez posegov in uničevanja človeka.
    Prenočišča bi turistom ponudili na kmetiji Bajht, prevozna sredstva pa bi bila prilagojena glede na potrebe in okolje – prevoz s kočijo, ki jo vodi Malteška konjenica, kolesarjenje, vožnja s čolnom, hoja …
  • 1. Dan –
    Loznica in zavarovano obmocje
    Najpogosteje opazimo kanjo, sivo vrano in ščinkavca, bolj poredko pa lahko zasledimo prepelico, ki domuje na travnikih, prepreženih z mejicami. Tu gnezdita tudi prosnik in rjavi srakoper, ki sta marsikje v Evropi ogroženi vrsti. Med najgostejšim grmovjem se rade smukajo rjavapenica in bičja trstnica. Poleg petja ptic bomo na tem območju slišali tudi regljanje žab. Najpogostejše so rjave in zelene žabe in navadna krastača, redkeje pa bomo naleteli na navadnega pupka, ki večino časapreživi v vodi. Ti travniki sotudi izjemnega pomena za preživetje nekaterih vlagoljubih vrst nevretenčarjev, kot so metulji in kačji pastirji.
    Obiskovalci se lahko sprostijo in se predajo čarom Ložnice, ne manjka pa značilnih vrst ptic in raznobarvnih metuljev, ki so tudi vzrok, da je obravnavano območje opredeljeno tudi kot ekološko pomembno območje v evropskem merilu. Ljudje se v takšnem okolišu sprostijo in zbistrijo misli, obenem pa spoznavajo različne živalske in rastlinske vrste. V spomladanskem času nas na travnikih pričakajo preproge travniške penuše. Ob vodnih jarkih naletimo na trstičje in rogoz, ki ga v maju z rumenimi cvetovi popestri vodna perunika. Na opuščenih mokrotnih travnikih uspeva zdravilna strašnica, ki je pomembna za preživetje ogroženih vrst metuljev mravljiščarjev.
    Mejice s črno jelšo, vrbo, brogovito in trdolesko nudijo zatočišče, prostor za gnezdenje in prehranjevanje številnim ogroženim vrstam ptic. Našo pozornost pritegne s svojo velikostjo in debelino hrast dob v poplavnih gozdovih. V spomladanskem času so tla na določenih mestih pokrita s čemažem in pomladanskim velikim zvončkom, ki skupaj z dvolistno modro čebulico oznanjajo pomlad.
    V vseh letnih časih lahko na območju Ložnice opazimo ptice, ki s svojo glasnostjo, številčnostjo in vrstno pestrostjo pritegnejo našo pozornost.
    Naravni spomenik reka Ložnica s poplavnim območjem obsega vlažne in močvirnate travnike ob reki Ložnici. Številne vijuge, obrežna vegetacija, poplavni travniki in ostanki nižinskega hrastovega gozda ustvarjajo zanimivo podobo krajine in nudijo zatočišče številčnim ogroženim živalskim vrstam. Vidimo lahko razne ptice in dvoživke, v zadnjem času pa to pestro pokrajino krasi tudi vse več štorkelj. Prostor je idealen tako za sprehajanje in predajanje radostim naravnih lepot, kot za sedenje in poslušanje zvoka narave, ki je zaradi različnih vrst ptic in žuželk nekaj posebnega.
    v
    v
  • 2. Dan –
    Spust s kajakom po savinji in vrbje
    Ta dan je namenjen tistim, ki se radi predajajo športnim užitkom in tistim z romantično žilico, primeren pa je za vse, tudi za tiste, ki niso izkušeni športniki. Najprej bi se s kolesi s Polzele odpravili do malce višjega toka Savinje, za tiste, ki pa jim šport ne diši ravno najbolje, bi bil poskrbljen prevoz. Potem bi se usedli v kajake in se spustili 7 km po Savinji. Ker v tem delu ni posebej deroča, se po njej brez težav lahko spustijo tako tisti, ki so v veslanju že vešči, kot tudi začetniki. Po končanem spustu bi se odpravili v Vrbje, kjer je ribnik, ki daje vtis morja. Voda v čudovitem okolišu in kopica živali, ki jih najdemo na vsakem koraku, še posebej med sončnim zahodom, ustvarijo prav poseben magičen vtis. Izjemna pokrajinska in živalska pestrost je vidna prav na vsakem koraku, zato je obisk Vrbja za obiskovalce prava poslastica.
    SPUST PO SAVINJI
    VRBJE
  • 3. Dan –
    eko muzej in obiranje hmelja ali trgatev
    Ekomuzej zgodbo o hmelju skrbno in na sodoben način pripoveduje zvedavim popotnikom, vedoželjnim obiskovalcem, neutrudnim raziskovalcem in seveda prekaljenim prebivalcem te svetle doline. Ne pričakujte običajne muzejske izkušnje, temveč čutno in poučno vabilo na živečo pot resničnih občutkov hmeljarstva in pivovarstva, ki je del vseh nas.
    Kasneje sledi obiranje hmelja z vaščani, po nabiranju pa sledi tradicionalen zaključek – hmeljarski likof, kolikor to dopušča letni čas, v nasprotnem primeru pa je še vedno nešteto možnosti, kot so trgatev, siliranje, obiranje in pobiranje pridelkov, nabiranje drv ali pa preprosto kmečki večer z dobro domačo glasbo in domačini, ki imajo na deželi vzpostavljeno posebno vzdušje, ki ga je v mestnem vrvežu praktično nemogoče začutiti.
    Ko se v Spodnji dolini Savinje hipoma odpre edinstven pogled na hmeljeva polja, ki se bohotijo v svetlobi dneva, se znajdemo sredi čudovite in žive zgodbe o nastajanju piva in ljudeh. In le s čim lahko meščani lažje začutijo atmosfero veselega kmečkega vzdušja kot na družabnih vaških dogodkih, t. j. pri obiranju hmelja ali trgatvi.
    Da pa bi bili o običajih dobro poučeni, bi si obiskovalci najprej ogledali Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Z njim so zgodbe o življenju hmeljarjev nekoč in danes ter orodja, povezana s hmeljarstvom, ponovno zaživela in bodo živela še za zanamce.
  • PARK ŠENEK
    Že zjutraj bi se iz središča Polzele na kočijah podali na razgledno pot po okolici. Konje bi vodili izkušeni jezdeci v oblekah malteških vitezov, tisti najbolj pogumni pa bi se lahko tudi sami preskusili v ježi in vodenju konjev. Po ogledu Polzele in okolice v udobnih sedežih kočije bi se ustavili v parku Šenek.
    Njegova lega je na položni vzpetini na severnem robu Polzele. Šenek vstopa v zgodovino hkrati z drugimi žovneškimi gradovi iz časov celjskih grofov. Danes je v njem preko trideset različnih, za naše okolje nenavadnih, vrst dreves. Izjemna pestrost le-teh ponuja obiskovalcem uživanje ob opazovanju različnih oblik, listov in živali, ki se na njih naseljujejo. Park je idealen tako za sedenje na klopcah, ki so postavljene dokaj na gosto, kot tudi za preprosto uživanje med hojo.
    Seveda ne manjka skrbno urejenih vrtičkov in grmičkov, sprehajalna pot pa je primerna za vse tiste, ki si želijo rekreacije, kot tudi za tiste, ki radi hodijo bolj počasi in uživajo v naravi.
    Za konec bi organizirali še ogled Komende, ki je bila v kratkem prenovljena, zato duh malteških vitezov še bolj izstopa. Po zunanjosti je natanko takšna, kot je bila zasnovana in postavljena nekaj stoletij nazaj. V notranjosti so stene iz še prvotnih gradbenih materialov, tako da se obiskovalcem s srednjeveškim duhom še bolj približa, v njej pa je skorajda mogoče začutiti pomembno vlogo, ki jo je Komenda imela v preteklosti.
    4. Dan –
    Konji, komenda in dvorec s parkom šenek
    MALTEŠKA KONJENICA
    KOMENDA
  • GORA OLJKA
    BOLČINOVA HIŠA
    RAZGLED Z GORE OLJKE
    Iz središča Polzele bi se peš odpravili proti priljubljeni turistični postojanki Gori Oljki. Na poti bi poleg hoje za rekreacijo namenili nekaj časa tudi očem, saj je narava na poti proti vrhu res izjemna.
    Pot poteka pretežno po gozdu, kjer prevladujejo listavci, saj večinoma srečamo bukev, hrast, češnjo, gorski javor, maklen, beli gaber, mali jesen … Seveda pa so prisotni tudi iglavci, kot so smreka, bor in macesen. Bogat je tudi zeliščni in grmovni sloj, kjer je prisoten zimzelen, črni trn, leska, praprot, robida, malina …
    Gozd z drevesi pa ne pomeni nič, če niso prisotne živali, tako tiste, ki jih vidimo zelo poredko, kot tiste, ki jih poznamo iz domačega okolja.
    Ob tej naravni paši za oči pa popotnikov pogled pritegne stavba, ki je po svoji zasnovi za ta kraj zelo nenavadna. Blagostanje doline zelenega zlata je pustilo svoj pečat tudi na arhitekturi. Bolčinova hiša sodi med ene izmed najstarejših, kar priča tudi vrezana letnica 1725. Na poti se lahko ustavimo tudi ob rojstni hiši Neže Maurer, znane Polzelske pisateljice in pesnice, s tem pa hkrati pripomoremo k ozaveščanju drugih o delih Neže Maurer ter k poznavanju polpretekle dediščine in stavbarstva. Na koncu nas čaka še okrepitev v planinskem domu ter opazovanje razgleda, ki je iz te višine prekrasen.
    5. Dan –
    Pohod na goro oljko
    NEŽA MAURER
    POT NA GORO OLJKO
    ROJSTNA HIŠA NEŽE MAURER
  • EKO DNEVI
    Če bi se projekta resnično lotili, bi se najprej povezali z občino, TIC Žalec ter turističnim in kulturnim društvom Polzela. Tudi naš kraj ima veliko naravnih vrednot, ki pa v Sloveniji in po svetu še niso dobro znane. Vsekakor pa ponuja izjemno biotsko pestrost z obilo naravnimi lepotami. Na eni strani hribi in vinske trte na višje ležečih položajih, na drugi strani pa ravnina s travniki in njivami, na katerih ne manjka pisanih metuljev, raznobarvnih cvetlic in drobnih živali. Na Polzeli je še neokrnjena narava, ki je človek še ni uničil in ravno zato se v njej počutimo kot v še neodkritem delčku sveta.
    Park Šenek, Ložnica, Slatine, Savinja in Tajna jama so le ene izmed lepot, ki človeka očarajo in ponesejo v neobičajen svet brez mestnega vrveža, hrumenja gradbenih strojev in glasne glasbe. Vse, kar se sliši in vidi, je le neskončna zelena barva, ki jo krasijo cvetlice in živali pisanih barv, med zelenimi travniki, posutimi z marjeticami, pa se vijejo vodni tokovi, katerih prosojnost in nedolžnost skoraj ne dopušča, da bi odmaknili pogled, na gladini pa se lesketajo ribe in ostale vodne živali.
  • VIRI
    • PUKL, V. Monografija Polzele. Polzela: Občina, 2008.
    • Turistično društvo Polzela. Zanimivosti. [online]. [Citirano 8. 3. 2011]. Dostopno na naslovu: http://www.td-polzela.si/
    • TIC Žalec. Ložnica. [online]. [Citirano 8. 3. 2011]. Dostopno na naslovu: http://www.zkst-zalec.si/turizem/dokumenti/zlozenka%20loznica_DEC10.pdf
    • Ekomuzej. [online]. [Citirano 8. 3. 2011]. Dostopno na naslovu: http://www.ekomuzej-hmelj.si/si/imagelib/magnify/default/galerija/panorama_Polzela.jpg
    • Fotografije Vrbja. [online]. [Citirano 8. 3. 2011]. Dostopno na naslovu: http://www.ribnik-vrbje.si/fotografski_natecaj?foto=19
    • POTEKO, I. Fotografije.