Ekokviz 2009/2010  DEŽELA POD GORJANCI (državno tekmovanje) Avtorji: Žan Štokar, Blažka Krašovec, Alen Juršič OŠ Jožeta Go...
Občina Kostanjevica na Krki, v njej je delež Nature 2000 70,24 % oz. 4097,196 ha <ul><li>Habitatni tipi:  </li></ul><ul><u...
ŽIVALSKE VRSTE V OKOLICI + bela štorklja + črna štorklja + + vidra + bober + močvirski krešič + hrastov kozliček + + + črt...
RASTLINSKE VRSTE V OKOLICI + ostri šaš + vrbolistna medvejka + barjanska vijolica + močvirska logarica + nožnična pasja če...
KOSTANJEVICA NA KRKI
KOSTANJEVIŠKA JAMA <ul><li>Osnovni podatki </li></ul><ul><ul><ul><li>Leži  ob vznožju Gorjancev, ob izviru  potoka Studena...
<ul><li>Življenje v Kostanjeviški jami </li></ul><ul><li>V vhodnem rovu  živijo številni dolgonogi pajki in jamske kobilic...
KRAKOVSKI GOZD <ul><li>OSNOVNI PODATKI </li></ul><ul><li>Krakovski gozd je  največji kompleks nižinskega poplavnega gozda ...
Življenje v Krakovskem gozdu <ul><li>V njem domujejo  nekatere ogrožene vrste ptic: srednji detel, mali klinkač, belovrati...
KRKA <ul><li>Teče okoli Kostanjevice in ji tudi  daje ime otoka. Reka se ob večjem vodostaju razlije po poplavnih ravnicah...
UGOTOVITVE <ul><li>Informacijski točki sta v kostanjeviškem samostanu in na pošti, vendar sta slabo označeni. </li></ul><u...
PREDLOGI IN IDEJE <ul><li>Pestra in ohranjena narava je izjemno privlačna in  prikladna za oddih in sprostitev kot za vedo...
<ul><li>Vse to  je že razvito  v povezavi s Kostanjeviško jamo. Jamarji dobro  promovirajo in tržijo  njene lepote. Potreb...
BREGOVI KRKE <ul><li>Potrebno je urediti kopališča na »Otoku« v poletnih mesecih, spomladi in jeseni pa je to mesto primer...
<ul><li>Na obrobju Krakovskega gozda  je  izdatna količina termalne vode, ki nakazuje možnost zdraviliškega turizma. </li>...
KRAKOVSKI GOZD <ul><li>V krakovskem gozdu bi  morali zaradi varovanja narave omejiti  obiske in jih nameniti le posebnim c...
HVALA ZA VAŠ  P  Z  RN  ST
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

Ekoizziv 2009/10 OŠ Jožeta Gorjupa ob Krki

1,111 views
841 views

Published on

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
1,111
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
9
Actions
Shares
0
Downloads
2
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Ekoizziv 2009/10 OŠ Jožeta Gorjupa ob Krki

  1. 1. Ekokviz 2009/2010 DEŽELA POD GORJANCI (državno tekmovanje) Avtorji: Žan Štokar, Blažka Krašovec, Alen Juršič OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Mentor: Martina Križnik Kostanjevica na Krki, 6. 4. 2010
  2. 2. Občina Kostanjevica na Krki, v njej je delež Nature 2000 70,24 % oz. 4097,196 ha <ul><li>Habitatni tipi: </li></ul><ul><ul><ul><ul><ul><li>ilirski bukovi gozdovi </li></ul></ul></ul></ul></ul><ul><ul><ul><ul><ul><li>bukovi gozdovi </li></ul></ul></ul></ul></ul><ul><ul><ul><ul><ul><li>jame, ki niso odprte za javnost </li></ul></ul></ul></ul></ul><ul><ul><ul><ul><ul><li>ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi </li></ul></ul></ul></ul></ul><ul><ul><ul><ul><ul><li>vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo </li></ul></ul></ul></ul></ul><ul><ul><ul><ul><ul><li>polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (pomembna rastišča kukavičevk) </li></ul></ul></ul></ul></ul>
  3. 3. ŽIVALSKE VRSTE V OKOLICI + bela štorklja + črna štorklja + + vidra + bober + močvirski krešič + hrastov kozliček + + + črtasti medvedek + + pezdirk + + zvezdogled + platnica + potočni piškur + hribski urh + veliki pupek Kostanje-viška jama Krka Krakovski gozd vrste + veliki podkovnjak + južni podkovnjak + navadni škržek + ozki vretenec + upiravec + bolen + platnica + + močvirska sklednica + plavček + črnočeli srakoper + srednji detel + črna žolna + vijeglavka + mali klinkač + sršenar Kostanje-viška jama Krka Krakovski gozd vrste
  4. 4. RASTLINSKE VRSTE V OKOLICI + ostri šaš + vrbolistna medvejka + barjanska vijolica + močvirska logarica + nožnična pasja čebulica + dacijski pljučnik Kostanjeviška jama Krka Krakovski gozd vrste
  5. 5. KOSTANJEVICA NA KRKI
  6. 6. KOSTANJEVIŠKA JAMA <ul><li>Osnovni podatki </li></ul><ul><ul><ul><li>Leži ob vznožju Gorjancev, ob izviru potoka Studena. </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Je ena izmed postaj slovenske jamske transverzale in spada v območje Nature 2000 . </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Padavinske vode, podzemski vodni tokovi in tektonski premiki so skozi tisočletja ustvarjali čudovite sigaste tvorb. </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>V celoti je jama malo daljša od dveh kilometrov, še vedno pa potekajo raziskave celotnega jamskega območja. </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>V jami je konstantna temperatura 12°C. </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Zgodovina </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Leta 1937 so narasle vode predrle sedanji vhod in takrat se je jama dobesedno sama odprla okoliškim prebivalcem. </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>1971. leta so v jami uredili električno razsvetljavo in tristo metrov poti za turistični ogled najatraktivnejših delov jame. </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Jama postaja vedno bolj poznana in beleži vsako leto več obiskovalcev . </li></ul></ul></ul>Mavrica
  7. 7. <ul><li>Življenje v Kostanjeviški jami </li></ul><ul><li>V vhodnem rovu živijo številni dolgonogi pajki in jamske kobilice. </li></ul><ul><li>Posebnost jame je največja kolonija netopirjev – južnih podkovnjakov v Sloveniji. </li></ul><ul><li>Najzanimivejše živali se skrivajo v podzemnih vodah. Tu poleg drobnih podzemnih rakov izstopata endemična polža: Paladilhiopsis kostanjevicae in Marstoniopsis croatica, ki so ju do sedaj našli le v izviru Studene pod jamo. </li></ul>Kostanjeviški gladki ježek Rakec navadna bibica Marstoniopsis croatica (3 mm)
  8. 8. KRAKOVSKI GOZD <ul><li>OSNOVNI PODATKI </li></ul><ul><li>Krakovski gozd je največji kompleks nižinskega poplavnega gozda v Sloveniji in je v celoti v območju Nature 2000. </li></ul><ul><li>Razprostira se na okoli 3000 ha površine v spodnjem toku reke Krke. Skupaj s prostranim obrobjem vlažnih travišč in kmetijskih površin je primer naravno ohranjenega mokrišča v subpanonski regiji. </li></ul><ul><li>Osrednji del območja preraščajo nižinski gozdni sestoji hrasta doba, na nekoliko bolj suhih in dvignjenih tleh prevladuje združba gabra in evropske gomoljščice, na mestih , kjer se najdlje zadržuje površinska voda, pa združba črne jelše. </li></ul><ul><li>V 40,5 ha velikem naravnem rezervatu (sekundarni pragozd) je izjemna lesna masa vitalnih stoletnih dobov s široko razvejanimi krošnjami. </li></ul><ul><li>Zanimiva je pestra gozdna podrast : dacijski pljučnik, močvirska logarica, barjanska vijolica … </li></ul><ul><li>V okrilju gozda je zaraščajoče močvirje Trstenik. </li></ul>
  9. 9. Življenje v Krakovskem gozdu <ul><li>V njem domujejo nekatere ogrožene vrste ptic: srednji detel, mali klinkač, belovrati muhar, črna štorklja in golob duplar. </li></ul><ul><li>Ekstenzivni travniki so življenjski prostor ogroženih gnezdilk: bele štorklje, prepelice, rjavega srakoperja, vijeglavke, črnočelega srakoperja in južne postovke. </li></ul><ul><li>Na odseku Krke ob Krakovskem gozdu se občasno pojavlja vidra in od leta 1998 tudi bober. </li></ul><ul><li>V Krakovskem gozdu pa najdemo edina gnezdišča črne štorklje v Sloveniji. </li></ul>Plavček ali barska žaba Črna štorklja Mali klinkač Močvirska logarica
  10. 10. KRKA <ul><li>Teče okoli Kostanjevice in ji tudi daje ime otoka. Reka se ob večjem vodostaju razlije po poplavnih ravnicah in včasih tudi po otoku (Dolenjske Benetke). </li></ul><ul><li>Ker je sorazmerno čista, je v njej bogato življenje. </li></ul><ul><li>Velika vrstna pestrost je značilna tudi za reko Krko, ki predstavlja pomembno selitveno pot. V preletnem obdobju se na poplavnih travnikih med jatami škorcev, prib in brinovk zaustavljajo tudi redki selivci: mali in spremenljivi prodnik, togotnik, mali in veliki škurh. </li></ul><ul><li>Redna gosta sta tudi sokol selec in rdečenoga postovka in zadnja leta tudi posamezni pari izginule gnezdilke južne postovke. </li></ul><ul><li>Na reki Krki je okoli otoka prepovedana uporaba čolnov z motorjem in omejeno je tudi lovljenje ribe platnice. Po reki se lahko zapeljete s čolnom, v poletnem času pa je urejeno tudi kopališče. </li></ul>
  11. 11. UGOTOVITVE <ul><li>Informacijski točki sta v kostanjeviškem samostanu in na pošti, vendar sta slabo označeni. </li></ul><ul><li>Tematske poti: Resslova gozdna pot , </li></ul><ul><li>Evropska pešpot E7, </li></ul><ul><li>Trdinova pot po Gorjancih, </li></ul><ul><li>Rutenska krožna pot. </li></ul><ul><li>Obstajajo, vendar niso označene. </li></ul><ul><li>Kolesarske poti: Cvičkova kolesarska pot, </li></ul><ul><li>Panoramska kolesarska pot, </li></ul><ul><li>Resljeva kolesarska pot, </li></ul><ul><li>Trdinova kolesarska pot. </li></ul>
  12. 12. PREDLOGI IN IDEJE <ul><li>Pestra in ohranjena narava je izjemno privlačna in prikladna za oddih in sprostitev kot za vedoželjne popotnike. </li></ul><ul><li>Čedalje večje povpraševanje je po odkrivanju narave, naravni dediščini, preživljanju dopusta na destinacijah z bogato naravo, svežem zraku, ohranjeni krajini, kar vse naš kraj ima. </li></ul><ul><li>Občina bi morala v sodelovanju s turističnim društvom, izdati zgibanko o naravnih znamenitostih. </li></ul><ul><li>Usmerjevalne table bi morali postaviti na vpadnici v mesto. </li></ul>
  13. 13. <ul><li>Vse to je že razvito v povezavi s Kostanjeviško jamo. Jamarji dobro promovirajo in tržijo njene lepote. Potrebna bi bila večja označitev poti do jame ( že na odcepu z avtoceste in krožišču pred mestom). </li></ul><ul><li>Potrebno bi bilo urediti jamarski dom pred vhodom v jamo, urediti multivizijsko predstavitev, ker je pozimi jama zaprta zaradi zimovanja netopirjev. </li></ul><ul><li>Možnost ureditve jamske učne poti. </li></ul><ul><li>Premalo je izkoriščena povezanost z Gorjanci – možnost čudovitih krožnih pešpoti proti Opatovi gori in proti Kičerju, po znani planinski poti čez Rigle. </li></ul>
  14. 14. BREGOVI KRKE <ul><li>Potrebno je urediti kopališča na »Otoku« v poletnih mesecih, spomladi in jeseni pa je to mesto primerno za sprehode, počitek in opazovanje vodnih ptic. </li></ul>
  15. 15. <ul><li>Na obrobju Krakovskega gozda je izdatna količina termalne vode, ki nakazuje možnost zdraviliškega turizma. </li></ul><ul><li>Prisotnost termalne vode bogati zdravo okolje (zrak), ugodna nadmorska višina, naravno ohranjena pokrajina, tekoča voda (reka Krka). Vse to omogoča zdravstvene terapije. V povezavi z naravo, športom, ribolovom (rekreativni), lovom, ježo in kulturnimi prireditvami pa omogočajo razvoj zdraviliško sprostitvenega turizma. </li></ul>
  16. 16. KRAKOVSKI GOZD <ul><li>V krakovskem gozdu bi morali zaradi varovanja narave omejiti obiske in jih nameniti le posebnim ciljnim skupinam, za ostale obiskovalce pa bi predstavili multivizijo o Krakovskem gozdu in pragozdu. </li></ul><ul><li>Cvelbarjev hrast na Malencah je potrebno bolje označiti in opremiti s preglednejšo tablo. </li></ul>
  17. 17. HVALA ZA VAŠ P Z RN ST

×