• Share
  • Email
  • Embed
  • Like
  • Save
  • Private Content
Ekoizziv 2009/10 OŠ Železniki
 

Ekoizziv 2009/10 OŠ Železniki

on

  • 1,242 views

 

Statistics

Views

Total Views
1,242
Views on SlideShare
1,232
Embed Views
10

Actions

Likes
0
Downloads
2
Comments
0

2 Embeds 10

http://eko.telekom.si 9
http://eko.telekom.lan 1

Accessibility

Categories

Upload Details

Uploaded via as Microsoft PowerPoint

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

    Ekoizziv 2009/10 OŠ Železniki Ekoizziv 2009/10 OŠ Železniki Presentation Transcript

    • Ekokviz 2009/2010Ratitovec, naš ponos(državno tekmovanje)
      Tajda Koblar, Tina Pretnar, Neža Habjan
      OŠ Železniki
      Mihela Lahajnar
      Železniki, 2.4.2010
    • Območje Jelovice in Ratitovca
      Velikost območja: 11.216,92 ha
      Občina Železniki – velikost območja: 4821 ha
      Habitatni tipi: veliko območje jelke in bukovega gozda, alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, ilirski bukovi gozdovi, naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode
      Rastlinske in živalske vrste:
      črna žolna (Dryocopus martius) , divji petelin (Tetrao urogallus) gozdni jereb (Bonasa bonasia), koconogi čuk (Aegolius funereus) kozača (Strix uralensis), mali skovik (Glaucidium passerinum) planinski orel (Aquila chrysaetos), ruševec (Tetrao tetrix) sokol selec (Falco peregrinus), triprsti detel (Picoides tridactylus)
    • Območje Jelovice
    • Jelovica in Ratitovec
    • Habitatni tipi
    • Opis območja
      Jelovica je zakrasela alpska planota na skrajnem vzhodnem delu Julijskih Alp. Razteza se med 900 in 1600 m nadmorske višine in je v veliki meri poraščena z gozdom. V preteklih letih je bil pretežen del Jelovice pogozden s smreko, ponekod pa še najdemo naravne gozdove bukve in jelke. Le 10 % celotne površine obsegajo travniki in pašniki. Območje Jelovice je v letu 2004 dobilo naravovarstven status evropske pomembnosti, ki ga imenujemo NATURA 2000. Tako so bila določena »posebna območja varstva«, s katerimi zagotavljamo ugodno stanje življenjskega okolja določenih vrst ptic. Mednje sodijo divji petelin, ruševec, gozdni jereb, kozača, mali skovik in koconogi čuk, ki so pretežno gozdne ptice ter sokol selec in planinski orel, ki gnezdita v skalnih stenah Jelovice. Poleg varstva ptic so na območju Jelovice predlagana tudi tri »posebna ohranitvena območja« Blato na Jelovici, Ledina na Jelovici in Ratitovec, kateri cilj je ohranjanje naravnih habitatnih tipov predvsem ruševja, gorskih travnikov in visokih barij.
      Ratitovec se z več vrhovi dviguje na južnem robu Jelovške planote. Južna
      pobočja so travnata in so domovanje številnih zanimivih rastlinskih vrst,
      številnih vrst metuljev, hroščev in pajkov, tudi endemičnih. Prisotni so pupki in pozidna kuščarica.
    • Ratitovec
    • Ornitološki pomen gozdov na območju dajejo koconoge kure. Znotraj območja gnezdijo tri vrste: divji petelin Tetraourogallus, gozdni jereb Bonasabonasia in ruševec Tetraotetrix. Že zaradi samih naravnih danosti je divji petelin številčnejši od ruševca, ki je omejen zgolj na negozdno območje okrog Ratitovca.
      Divji petelin je razširjen praktično na celotnem območju, vendar je bistveno številčnejši v pasu nad 1200 metrov nadmorske višine. Kljub očitnemu deležu opuščenih rastišč, so v jugozahodnem delu Jelovice še rastišča s pet in več svatovsko razpoloženimi samci. Podobno kot divji petelin je tudi gozdni jereb razširjen na celotnem območju. Prav tako je najpogostejši v višjih legah. Vrsta, ki je bila po pripovedih lokalnih lovcev na Jelovici nekoč številna, danes naseljuje predvsem obrobja pašnikov na najvišjih legah območja.
      Največ podatkov o pojavljanju gozdnega jereba je iz območja Ratitovca. Izmed povsem gozdnih vrst živi na območju tudi triprsti detel, vendar je podatkov o njegovem pojavljanju malo. Svojevrsten pomen Jelovici dajejo tudi skalnate stene, ki omejujejo območje na severu in jugu. Izmed pomembnih vrst v njih gnezdita planinski orel in sokol selec.
    • Divji petelin
    • Gospodarjenje z gozdovi na Jelovici je intenzivno. V preteklosti je bil močno pospeševan delež smreke. Gozdovi so še danes po večini smrekovi, spremenjenost vrstne sestave se odraža tudi v slabši odpornosti gozdov na veter. Za potrebe intenzivnega gospodarjenja z gozdovi so bile v preteklosti zgrajene številne gozdne ceste.
      Njihova izgradnja je imela, po pripovedih gozdarjev in lovcev, močan vpliv na divjega petelina. Negativen vpliv se je pokazal z opuščanjem rastišč, čez katera so bile zgrajene ceste. Odprtost gozdov, z gozdnimi cestami in vlakami, omogoča gospodarjenje z gozdom praktično po celotni planoti. Najštevilčnejši obiskovalci Jelovice so bili že v preteklem času nabiralci (gobe, borovnice, maline) in planinci, ki so obiskovali predvsem območje okrog Ratitovca.
      V zadnjih letih vse pogosteje srečujemo ljudi skozi celo leto, k čemer veliko prispeva gosto cestno omrežje in številni pastirski stanovi predelani v počitniške hišice. Južni rob Jelovice je zanimiv tudi za jadralne padalce in zmajarje, ki ogrožajo gnezda planinskega orla in sokola selca. V skalnatih stenah je bilo zabeleženo tudi športno plezanje, vendar v obstoječi meri verjetno nima negativnega vpliva na ptice skalnatih sten.
      Zaraščanje planin in opuščanje paše ima verjetno negativen vpliv na gozdnega jereba in planinskega orla, katerega idealni lovni habitat so odprte površine.
    • PODROČJE JELOVICE, RATITOVCA IN VASI POD RATITOVCEMNATURA 2000 - IDEJE, PREDLOGI
    • Gozdna učna pot
      Skozi gozd bi lahko speljali manjšo pešpot, ob kateri bi si lahko ogledali zaščitene rastlinske in živalske vrste. Ob vsaki rastlini bi napisali ime in kratek opis. Na najvišji točki poti bi postavili tablo s podatki o Naturi 2000. Za opazovanje živali bi ob poti dodali valilnice za ptice in krmilnice za ostale živali. Povezali bi se z Lovsko družino, Zavodom za gozdove, Turističnim društvom in Občino Železniki.
      Občasno bi za manjše skupine organizirali opazovanje ptic, v povezavi z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS.
      Ko bi živali potrebovale mir(valjenje, kotenje), predvsem v obdobju med 1.3. in 15.7., bi te dejavnosti začasno ukinili.
      V povezavi z Občino Železniki bi postavili prepovedne znake za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju, motornimi sanmi, štirikolesniki.
    • Ekološko čebelarstvo
      Za ekološko čebelarstvo bi uporabljali panje iz naravnih materialov, ki ne predstavljajo tveganja za onesnaževanje okolja in čebeljih proizvodov.
      Čebelnjaki morajo biti na taki lokaciji, da v polmeru 3 kilometrov od čebelnjaka nektar in cvetni prah izvirata v glavnem iz ekoloških pridelkov ali samoraslega rastlinstva z majhnim vplivom na okolje. Dobro bi bilo, da bi bili postavljeni izven gozdnih poti.
      Povezali bi se z Zavodom za gozdove, Čebelarskim društvom in z Razvojno agencijo Sora (prodaja medenih izdelkov).
    • Ekološko kmetijstvo
      V območju Nature 2000 je že zdaj nekaj pašnikov in travnikov, ki se zaraščajo, zato bi bilo dobro, da bi se kmetije usmerile v ekološki način kmetovanja.
      Ekološka kmetija mora pridelati dovolj osnovne krme za potrebe reje živali, krma mora biti pridelana na ekološki način - brez umetnih gnojil. Izvaja naj se košnja enkrat do dvakrat na leto; prvič po odcvetu večine travniških rastlin. Na območju naj se ne izvaja baliranja in požiganja suhe trave. Gnojenje je dopustno največ enkrat letno s hlevskim gnojem. Živali pa morajo imeti dostop na zunanje površine oz. na pašo.
      Kmetje bi lahko prodajali mleko in mlečne izdelke ter meso z Eko ali Bio oznako.
      Na območju je že nekaj ekoloških kmetij. Trenutno je obseg domačih ekoloških pridelkov in izdelkov še majhen, interes potrošnikov pa velik. Hkrati je ta vrsta kmetovanja tudi najbolj prijazna do narave, ljudi in živali. Zato želimo povečati število kmetij, vključenih v ekološko kmetovanje.
      Povezali bi se z lastniki kmetij, z Razvojno agencijo Sora. Izdelke bi lahko prodajali na tržnici kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki je vsak mesec na tem področju.
    • Dopolnilna dejavnost na kmetijah
      Kot dopolnilno dejavnost na kmetijah bi lahko pridelovali sadje in izdelke iz sadja (suhi krhlji, mošt), pekli kruh in drobno pecivo ter dražgoške kruhke, ki bi jih lahko vključili pod blagovni znamki Babica Jerca in Dedek Jaka – Naravni izdelki iz škofjeloških hribov.
      Pod to znamko bi lahko vključili tudi druge domače izdelke: čipke, izdelke iz domače volne, drobne izdelke iz lesa.
      Povezali bi se s podjetniškim krožkom, ki deluje na šoli (pomoč pri promociji in prodaji), z Obrtno zbornico, Razvojno agencijo Sora.
      sadje in zelenjava izdelki iz sadja
    • pekovski izdelki, jajca, izdelki iz lesa
      čipka, izdelki iz domače volne
    • Zaključek
      Za gozdno učno pot, ekološko čebelarstvo in ekološko kmetijstvo smo se odločile zato, ker mislimo, da bi ljudje s tem kaj pridobili, hkrati pa ne bi ogrožali narave. S tem bi dopolnili znanje o naravi in jo bolje spoznali.
      Povezali bi se z Občino Železniki, Turističnim društvom, Čebelarskim društvom, Lovsko družino, Razvojno agencijo Sora, Zavodom za gozdove in DOPPS.
      Vesele smo, da smo sodelovale pri tem projektu in tekmovanju, saj smo to na naši šoli izvajali prvič. Upamo, da se bomo dobro odrezale.
      Viri:
      http://www.natura2000.gov.si/
      http://www.zrsvn.si/sl/
      http://www.zelezniki.si/obcina/
      Martina Bavec in sodelavci- Sredstva in smernice za ekološko kmetijstvo, Univerza v Mariboru 2009
      Slike:
      g. Primož Šmid- OŠ Železniki
      Arhiv Razvojne agencije Sora