Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×
 

Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1

on

  • 687 views

 

Statistics

Views

Total Views
687
Views on SlideShare
647
Embed Views
40

Actions

Likes
0
Downloads
0
Comments
0

2 Embeds 40

http://eko.telekom.si 39
http://ekokviz.telekom.si 1

Accessibility

Upload Details

Uploaded via as Microsoft PowerPoint

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

    Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1 Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1 Presentation Transcript

      • BIOTSKA RAZNOVRSTNOST KOT IZZIV ZA RAZVOJ TURIZMA V BENEDIKTU
    • Benedikt Ekipa: Benedikt1 Ana Breg, Katarina Kocbek, Nuša Gosarič OŠ Benedikt Mentor: Smiljan Bačani Ljubljana 19.4. 2011 Logotip oz. simbol ekošole Benedikt ima mnogoteren pomen. Predstavlja naše delo, odtis, oziroma stopinje, ki jih pustimo za seboj. Imamo močan vpliv na okolje, zato je pomembno, da naše »stopinje« ne bodo pustile za seboj umirajoče narave .
    • Občina Benedikt
      • Občina Benedikt leži v severovzhodnem delu Slovenije in se razprostira po osrednjem delu Slovenskih goric med Pesnico in Ščavnico, vzdolž ceste med Lenartom in Gornjo Radgono. Občina meri približno 24 km2 in je v njej združenih 13 naselij, in sicer Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Stara Gora, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, Štajngrova, Trotkova in Trstenik. Občina Benedikt pa ni samo majhna, tudi mlada je; občina je postala po sklepu Državnega zbora Republike Slovenije šele leta 1998, po delitvi Občine Lenart. Res pa je, da je nekoč že bila samostojna, vendar pred davnimi časi.
      Starostna piramida prebivalcev Benedikta v primerjavi z ostalo Slovenijo.
    •  
    • GOZD
      • GOZDNA TLA
      • So bogata z zeliščno plastjo. Pogosta zelišča so smiljka in mrtva kopriva.
      • GOZDOVI
      • Najbolj pogosti gozdovi so mešani. Bogati so z rastlinskimi in živalskimi vrstami.
      • RASTLINSKI SVET
      • Zgodaj spomladi zacvetijo zelišča na gozdnih tleh. Izkoristiti hočejo dovolj svetlobe ker drevesa še niso olistana. Take rastline so:
      • -zimzelen
      • -podlesna veternica
      • - Veliki in mali zvonček
      • teloh
      • -smiljka
      • -mrtva kopriva
      • - itd.
    • ŽIVALSTVO
      • ŽIVALI
      • Največ živali je med nevretenčarji. Od vretenčarjev so pogoste:
      • -različne vrste ptic,
      • -sesalci
      • Dvoživke
      • -plazilci
      • -ribe
    • ČOLNIKOVA TRTA
      • Pri cerkvi v Svetih Treh Kraljih stoji vinska trta – Čolnikova trta. Občina Benedikt je potomko Stare trte posadila 14. maja 2005 pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah, v neposredni bližini rojstne hiše Dominika Čolnika. Vsaki oktober pa se vaščani zberemo kjer poteka trgatev. Kmečke žene pa pripravijo različne kmečke jedi in pijačo za obiskovalce in trgače .
    • SLATINSKI VRELCI
      • -V Benediktu imamo 3 slatinske vrelce: Ana, Helena in Pavla.
      • -Slatina Helena je relativno nizko mineralizirana. Najbolje je zastopan kalcijev kation, sledijo pa mu magnezijev, natrijev in kalijev.
      • -Tip vode iz slatine Helena lahko označimo kot kalcijsko-magnezijsko-(natrijsko) hidrogenkarbonatni.
      • -Slatina Pavla vsebuje nekaj več kalcijevih ionov, medtem ko so koncentracije magnezijevih ionov nekaj manjše. Več je hidrogenkarbonatnega iona, koncentracije kloridnih in sulfatnih ionov pa so manjše.
      • -Tudi vodo iz slatine Pavla bi lahko označili kot kalcijsko-magnezijsko-(natrijsko)-hidrogenkarbonatni tip.
      • -Slatina Ana je zajeta z najglobljo vrtino, zaradi česar se že kažejo spremembe v kemijski sestavi. Delež vodilnega kalcijevega kationa se poveča, močan pa je tudi porast natrijevih ionov. kloridnega iona pa se zmanjša.
      • -Voda iz slatine Ana spada v kalcijsko-natrijsko-magnezijsko-hidrogenkarbonatni tip.
    • Semena
      • Najbolj znana semena so:
      • -bučna semena
      • -fižolova
      • -sončnic
      • rži
      • -pšenice
      • Ječmena
      • -ajde
      • -koruze
      • -itd.
    • Oljarna
      • V naših krajih so tradicionalno izdelovali olje iz bučnih semen. Postopek izdelave olja je še danes podoben kot je bil včasih.
    • Ličkanje koruze
      • Še danes se ohranja ličkanje koruze kot druženje ljudi. Povečini so to delo nadomestili stroji.
      • Turistom bi lahko predstavili ta star kulturni običaj.
    • Travnik
      • Travnik s svojo barvitostjo in vonjavami privlači poglede in sprehajalce.
    • Terme
      • Blizu naše šole se nahaja bazen z geotermalno vodo.
      • V prihodnosti bomo dobili tudi terme, ki bodo omogočale zaposlitev in razvoj turizma.
    • Jahanje
      • Na kmetijah po Benediktu se nahaja veliko konj, zato je veliko tudi konjenikov.
    • Kolesarjenje – kolesarska pot
      • Benedikt, vas prijaznih ljudi in lepe pokrajine, radi obiščejo tudi ljudje, ki tukaj preživijo nekaj dni ali pa tudi tisti, ki se po našem kraju sprehodijo ali pa celo peljejo s kolesom. Pot sama je označena s tablami, njen začetek pa je pri osnovni šoli, kjer je tudi oznaka. Pot je dolga osem kilometrov. Lahko potujete v smeri Lovskega doma Benedikt, kjer se vzpnete po hribu navzgor, nadaljujete pot po gozdu po asfaltni površini v prijetnem vzdušju, kjer vas vonj po gozdu kar objame v svoj objem. Pot se nadaljuje mimo Bernjakove kapele v Trsteniku, ki je ena izmed obeležij v našem kraju. Po naselju Trstenik boste srečali strnjene hiše in posestva, na poti pa boste imeli možnost tudi kaj pojesti in popiti, saj sta v neposredni bližini kolesarske poti kar dve turistični kmetiji, Turistična kmetija Kaučič in tik ob poti še Turistična kmetija Senekovič. Pot vas nadalje pelje še mimo Beričeve kapele v Trsteniku, kjer zaselek meji že z zaselkom Ihova.
      • Vožnjo ali pa pot nadaljujete po asfaltirani površini vse do označenega ovinka, kjer se pričnete spuščati v dolino Drvanje, kjer je v neposredni bližini nekoč stal dvorec Dominika Čolnika, a ga je žal čas zoba načel in danes stoji tam iz Čolnikovih časov samo še obnovljen kozolec. Teren se spremeni v prijetno vožnjo po delno makadamski cesti, potem pa se spet priključite novemu delu ceste, ki vodi k slatinskim vrelcem na desni strani poti, kjer se lahko okrepčate z benediško slatino treh vrelcev. Če nadaljujete pot mimo vrelcev, vas bo peljala vse do Svete Ane, če pa se obrnete proti farnemu zvoniku cerkve Svetega Benedikta, pa zaključite prijetno kolesarsko pot z ravnicami in vzpetinami prav v centru, kjer ste jo začeli.
    • ŠTORKLJA
      • V Benediktu že 30. let domuje značilna ptičja panonska vrsta. To je bela štorklja. Najprej je domovala na šolskem dimniku, ko pa smo šolo podrli so ji gasilci postavili gnezdilni drog. Kjer domuje štorklja, je še veliko močvirnih travnikov.
      • Benedikt ponuja obiskovalcem veliko:
      • Pestro okolje, bogato z živalskimi in rastlinskimi vrstami,
      • Nabiranje zdravilnih zelišč, čajev,
      • Pohodništvo,
      • Jahanje,
      • Eko živila kot sadje, sokovi, gibanice, grozdje, klecnprot (sadni kruh)
      • Pravo bučno olje,
      • Pravi polnozrnati pšenični zdrob in koruzne žgance,
      • Terme v prihodnosti,
      • Gobarjenje,
      • Prijazni in gostoljubni ljudje
      • In še mnogo več…
      ZAKLJUČEK
    • http://www.benedikt.si/index.php?option=com_content&view=article&id=85&Itemid=70 http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.city.si/images/Slike/mesec%2520zdravja%2520013.jpg&imgrefurl=http://www.city.si/kmecka_trznica-a-87.php&usg=__VYDWlTGRKaRuXzpkmYd_qMuBDmE=&h=458&w=608&sz=137&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=8pH83a8m_tZevM:&tbnh=112&tbnw=188&ei=giukTZGyB8yBswbgoN2hBw&prev=/images%3Fq%3Dbenedi%25C5%25A1ki%2BKLECNPROT%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26gbv%3D2%26biw%3D1920%26bih%3D885%26tbm%3Disch&itbs=1&iact=hc&vpx=295&vpy=81&dur=3381&hovh=195&hovw=259&tx=185&ty=110&oei=giukTZGyB8yBswbgoN2hBw&page=1&ndsp=19&ved=1t:429,r:1,s:0 VIRI Fotografije foto krožka