Ekoizziv 2009/10 I. OŠ Žalec

916 views
716 views

Published on

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
916
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
10
Actions
Shares
0
Downloads
2
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Ekoizziv 2009/10 I. OŠ Žalec

  1. 1. Ekokviz 2009/2010 Natura 2000 v občini Žal ec (državno tekmovanje) Avtor: Gašper Ferme I. osnovna š ola Žalec ekipa eko x2 Mentorica: Darja Balant Žalec, 8. 4. 2010
  2. 2. Natura 2000 v občini Žalec <ul><li>V Sloveniji sta b iotska raznovrstnost in ohranjenost narave v primerja vi z večino Evropskih držav zelo veliki. Zaradi tega je bilo določeno 26 območij za varovanje ogroženih vrst ptic in 260 območij za varstvo ogroženih ali redkih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki skupno pokrivajo dobrih 35% slovenskega ozemlja. </li></ul><ul><li>Kljub številnim posegom in intenzivni kmetijski dejavnosti, predvsem na hmeljiščih v Spodnji Savinjski dolini, najdemo tudi v občini Žalec območja pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. </li></ul><ul><li>Kot območje Natura 2000 je določeno eno območje, 5 pa jih je opredeljenih kot potencialno območje Nature 2000. Skupna površina je 328ha, kar predstavlja komaj 2,8% ozemlja občine. Na območjih varuje mo 9 žival skih vrst i n štir i habitatn e tip e opredeljen e v direktivah o pticah in o habitatih. </li></ul>
  3. 3. Krajinski park Ponikovski kras Savinja Mrzlica in Kotečnik Ložnica OBMOČJA NATURE 2000 v Občini Žalec PREDLAGAMO za NATURO 2000
  4. 4. V Naturi 2000 so naslednja območja občine Žalec: <ul><li>Posavsko hribovje – ostenje na hribu Kamnik, 116ha </li></ul><ul><li>Mrzlica, 53ha </li></ul><ul><li>Ocvirkova jama, 30ha </li></ul><ul><li>Savinja – Letuš in Savinja pri Žalcu, 12 in 51ha </li></ul><ul><li>Poplavno območje ob potoku Ložnica, 65ha </li></ul>
  5. 5. Posavsko hribovje - ostenje <ul><li>Območje Natura 2000 Posavsko hribovje – ostenje je sestavljeno iz več manjših območij in vključuje v pretežnem delu le skalne stene Posavskega hribovja. V občino Žalec sega le manjši del (116ha) na vzhodnem delu hriba Kamnika. Celotno območje je bilo opredeljeno zaradi dveh vrst ptic, od katerih na območju občine Žalec varuje mo sokol a selc a (Falco peregrinus), ki gnezdi v skalnih stenah. Strme stene nad dolinami in ravnicami so zanj primerno lovno območje. </li></ul><ul><li>Največjo ogroženost območja in s tem tudi sokola selca predstavljata športno plezanje in jadralno padalstvo. Za ohranitev vrste je treba zagotoviti mir okoli gnezdišč, zagotoviti čim bolj mirne preletne zračne koridorje in ohraniti skalne habitate. Ker gre predvsem za težko dostopne skalne terene, je na srečo množični turizem onemogočen. </li></ul>
  6. 6. Mrzlica <ul><li>Mrzlica leži v osrednjem delu Posavskega hribovja . V občino Žalec sega dobrih 53ha območja, predvsem suhi in polsuhi travniki ter zaraščajoče se površine južno od planinskega doma na Mrzlici. </li></ul><ul><li>Na tem področju varujemo ilirske bukov e gozdove , polnaravna suha travišča in grmišča na karbonatnih tleh, ki so pomembna rastišča kuka vičevk ter habitat metulja travniškega postavneža (Euphydryas aurinia). Na Mrzlici so rastišča tržaškega svišča, zlatega korena , krvomočnice, rumenocvetne kranjske lilije, avriklja. Tu živi hrošč alpski kozliček. </li></ul><ul><li>Območje je redko poseljeno. Suhi in polsuhi travniki , s katerimi gospodarijo ekstenzivno ali so v zgodnjih fazah zaraščanja ter vrstno pestri gozdni robovi , so najpomembnejši habitati travniškega postavneža. Vrsta se bo na območju ohranila le z zagotavljanjem košnje in preprečevanjem zaraščanja z občasno košnjo ali ekstenzivno pašo. </li></ul>travniški postavnež
  7. 7. Ocvirkova jama <ul><li>Jama leži na severnem pobočju Kotečnika, jugovzhodno od naselja Zabukovic a . </li></ul><ul><li>Je biospeleološko pomembna jama. Kot potencialno območje Natura 2000 je opredeljena zaradi ohranjanja habitatnega tipa - jame. V območju Natura 2000 je poleg jame vključeno tudi 30ha gozda nad rovi jame. </li></ul><ul><li>Širši javnosti je težko dostopna. </li></ul>Strmine Kotečnika
  8. 8. Savinja - Letuš in Savinja pri Žalcu <ul><li>60% Savinje z obrežjem je v občini Žalec opredeljeno kot potencialno območje Natura 2000. </li></ul><ul><li>V območje Savinja – Letuš je vključena Savinja pri Šempetru, ki sega v občino Žalec le z manjšim delom (12ha). </li></ul><ul><li>Savinja pri Žalcu je o bmočje Savinje med zahodnim delom ribnika Vrbje in Petrovčami. Na posameznih mestih vključuje tudi ohranjanje ostank ov gmajn na levem bregu Savinje vzhodno od ribnika Vrbje ter na obeh straneh Savinje pri Migojnicah. Celotno območje je veliko dobrih 51ha. </li></ul><ul><li>Na obe h območji h ohranj amo ugodno stanj e dveh vrst rib – pohre (Barbus meridionalis) in sulca (Hucho hucho). </li></ul><ul><li>Spreminjanje habitata z izgradnjo pregrad in zajezitev ogroža sulca, pohra je ogrožena predvsem zaradi onesnaževanja vodotokov. Območje Savinja pri Žalcu opredeljuje še habitatni tip Alpske reke ter lesnat o vegetacij o z vrbami in nemškim strojevcem ( Myricaria germnaica) vzdolž bregov, ki ga ob Savinji najdemo le na tem območju . </li></ul>
  9. 9. Savinja - Letuš in Savinja pri Žalcu zavarovane vrste sulec pohra nemški strojevec
  10. 10. Ložnica <ul><li>Poplavno območje ob Ložnici leži južno od Ponikovskega krasa in obsega 65ha površin. Na območju je mreža izsuševalnih kanalov, ki potekajo ob intenzivno gojenih travnikih in njivah. Površine ekstenzivno gospodarjenih in opuščenih vlažnih travnikov so ohranjene predvsem ob izsuševalnih kanalih. </li></ul><ul><li>Skupaj z zmerno gnojenimi vlažnimi travniki so najpomembnejši habitati metuljev temnega mravljiščarja (Mac uelinea nausithous) in strašničnega mravljiščarja (Macuelina teleius). Obrežj e Ložnice, ki je v tem delu še ohranil o naraven, meandri čen tok, poraščajo grmovnati sestoji. </li></ul><ul><li>V Ložnici živijo ribje vrste pezdirk (Rhodeus sericeus amarus), blistavec (Leuciscus souffia), nežica (Cobitis taenia) in pohra (Barbus meridionalis). </li></ul><ul><li>Da se bo v prihodnje ohranjalo ugodno stanje vrst, je potrebno preprečevati zaraščanje habitatov z lesnimi vrstami, ohranjati ekstenzivno pridelovanje travinja in način košnje. Naravno stanje Ložnice pomembno vpliva na stanje populacij rib. </li></ul>
  11. 11. temni mravljiščar Ložnica in zavarovane vrste blistavec strašnični mravljiščar nežica pezdirk
  12. 12. Naše ugotovitve in predlogi <ul><li>Z žalostjo ugotavljamo, da je v omrežju Nature 2000 v naši občini vključene komaj 2,8% površine, to je 328ha. To se nam zdi veliko premalo. </li></ul><ul><li>Zaradi večletne intenzivne pridelave hmelja sta prst in voda zmerno onesnaženi. </li></ul><ul><li>Predlagamo večjo vključitev ozemlja v omrežje Nature 2000, saj lahko pričakujemo, da bi se stanje v okolju postopoma izboljšalo. </li></ul><ul><li>Po naših izkušnjah vemo, da se nahaja v naši občini na samem obrobju Ponikovske planote kraška jama Pekel. Z njo upravlja Turistično društvo Šempeter, ki v poletnih mesecih organizira vodene oglede. </li></ul><ul><li>Zaradi ranljivega habitatnega tipa kraške jame in premalo raziskanega življenja v njej predlagamo, da bi se to območje vključilo v omrežje Natura 2000. </li></ul>PRVI PREDLOG DRUGI PREDLOG
  13. 13. <ul><li>Ponikovska planota je zavarovana kot Krajinski park Ponikovski kras. </li></ul><ul><li>To je pretežno kmetijsko območje s slabo razvito ekološko pridelavo hrane. Z vključitvijo v omrežje Natura 2000 bi lahko lokalno prebivalstvo začelo z vzgojo in prodajo biološko pridelane hrane, po kateri je vedno večje povpraševanje. Hmeljarjem in sadjarjem predlagamo vzgojo na naravi prijazen način. Količinsko manjši, a kvalitetnejši pridelek hmelja, bi na tržišču zagotovo uspel. </li></ul><ul><li>V bližini jame Pekel je urejena gozdna učna pot. Le to bi lahko nadgradili s športno aktivnostjo. Predlagamo ureditev pohodniških stezic po že obstoječih poteh. Kmetje bi lahko pohodnikom ponudili in na domačem dvorišču prodali biološko pridelane dobrote. </li></ul><ul><li>Pohodništvo se nam zdi od vseh športov najbolj prijazno do narave. Ljudje se ob hoji v naravi sprostijo, se razgibajo in izboljšajo svoje zdravje. </li></ul><ul><li>Za pohodnike pa tako velja geslo, da svoje smeti vzamejo s seboj in jih ne odvržejo v naravo. </li></ul>TRETJI PREDLOG ČETRTI PREDLOG
  14. 14. <ul><li>Travniški postavnež se bo v okolici Mrzlice ohranil izključno z zagotavljanjem košnje in preprečevanjem zaraščanja z ekstenzivno pašo. </li></ul><ul><li>Sprašujemo se, ali so ljudje, ki živijo in uporabljajo zavarovana zemljišča, seznanjeni s predpisi in predlaganim načinom gospodarjenja, ali upoštevajo priporočila redne košnje in preprečujejo zaraščanje gozdnega roba. V primeru, da se aktivnosti ne izvajajo, so vse ogrožene vrste obsojene na izumrtje. </li></ul><ul><li>Predlagamo več sodelovanja in povezave med načrtovalci in izvajalci rabe prostora v kmetijstvu, turizmu, industriji, prometu, energetiki in športu. </li></ul><ul><li>Le z ozaveščanjem prebivalstva bo Natura 2000 dosegla svoj namen. </li></ul>PETI PREDLOG
  15. 15. Ponikovski kras – jama Pekel <ul><li>Območje Ponikovske planote je zavarovano kot krajinski park, vendar še ni v Naturi 2000. </li></ul>
  16. 16. Planinski pupek ranljiva vrsta <ul><li>Nahajališče planinskega pupka na Ponikvi, ki ga je odkril sošolec in član naše ekipe ekokviza Marsel Jezernik, bi morali še posebno negovati in ga zaščititi. Predlagamo, da bi se celotno območje Ponikovskega krasa vključilo v omrežje Natura 2000. S tem bi prebivalstvo Ponikve pridobilo dolgoročne možnosti bivanja v čistem okolju in ohranjanja kvali -tetne pitne vode, ki je na kraških terenih ogrožena. </li></ul>Mlaka na Ponikvi kjer živijo pupki. Velikost je nekaj m 2 . ŠESTI PREDLOG
  17. 17. Planinski pupki v priročnem šolskem akvariju Po opazovanju smo pupke odnesli nazaj v naravo. Več slik si lahko pogledaš na spletni strani naše šole: http://www.1os-zalec.si/index.php?option=com_phocagallery&view=category&id=42:biologija&Itemid=58
  18. 18. Zaključek <ul><li>S sodelovanjem na EKOKVIZU smo se veliko naučili. </li></ul><ul><li>Sedaj vemo, da predstavlja neokrn jena narava nujnost za kvaliteto človekovega življenja in za življenje rastlinskih in živalskih vrst. V naravi najdemo vire za preživetje, v njej se odpočijemo in nabiramo moči za vsakodnevne aktivnosti. </li></ul><ul><li>Izkoristiti je treba prednosti naravnih zavarovanih območij in jih predstaviti ljudem kot področja, kjer je mogoče uživati v narav nih lepotah ter hkrati uporabiti njihove naravne danosti. </li></ul><ul><li>Učenci in delavci eko šole se trudimo živeti skladno z naravo, saj vemo, da je s ožitje med človekom in naravo nujno potrebno tako za naravo kot tudi za človeka. </li></ul>

×