Bc31
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×
 

Bc31

on

  • 1,785 views

 

Statistics

Views

Total Views
1,785
Views on SlideShare
1,785
Embed Views
0

Actions

Likes
0
Downloads
1
Comments
0

0 Embeds 0

No embeds

Accessibility

Categories

Upload Details

Uploaded via as Adobe PDF

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

Bc31 Bc31 Document Transcript

  • JUNI/JULI 2012VRVNI RESTORANIUBAVO E DA BIDE© NAJDOBARBEHIND THE BARDRÆAVNO PRVENSTVOZA BARMENIKAFEMELNICATANE E BAUKRECEPTI ZA USPEHFENG SHUIwww.fb.me/BarcodeMagazine www.barcode.com.mk
  • sodræina08 Revoluciite vo veËernite izleguvawa 46 Urbani prikazni Devedesettite... Graffiti12 Kafe 52 Bife “Nostalgija“ Melnicata ne e bauk Solo delnica za kafe i vesnici16 Recepti za uspeh 58 Style Feng Shui Rooftops18 Vrvni restorani 60 Hotels Ubavo e da bideπ najdobar Peninsula Hotel22 Man’s Style 63 Lifestyle & Zravje Profesii i stil Top 5 antiage proceduri24 Za podobro utre na ugostitelstvoto 64 Lifestyle & Zravje Mistery Shopping Bleskajte i ova leto27 Pivo 66 Stilissimo Antikvizacija na pivoto Rachel Zoe32 Back to basics Consierge37 Behind the bar Petto dræavno prvenstvo na barmeni39 Behind the bar Barmenska igra40 Behind the bar Smirnoff Speed Round42 Behind the bar Bacardi Falair Show43 Behind the bar Kokteli
  • UVODNIK impresum »esto pati vo izminatiov period si razmisluvam za defi- nicijata na magazin za ugostitelstvo. Bar Kod e koncipiran i promoviran kako magazin za ugostitelstvo, i otprilika na siteIZD AVA» im e jasno deka koga gi tangira temite koi gi maËat ugostiteli-BAR CODE Skopje te kako πto se zakonite, logistiËkite praπawa na organizacija, izborot na menija i sliËni praktiËni temi, rabotite se priliËnoA D RES A definirani. No od druga strana, ugostitelstvoto postoi poradiFranklin Ruzvelt br. 14, svoite klienti - gostite. Toa go definira nivniot lajfstajl. Ne-1000 Skopje li e logiËno, ako sakame da gi dopreme i dvete strani, da treba podednakvo da gi tretirame i ugostitelite i gostite? Od tuka eGL AVEN I OD GOV OREN URED NIK i praπaweto, kade e granicata pomeu magazinite za ugostitel-Radmila Pavlovska stvo i onie za lajfstajl? Ne, ne se raboti za kriza na identitetot na naπiot magazin. Nitu pak za opravdanie zoπto imame tolkuRE D AK CI JA I SORABOTNICI mnogu opπti temi vo poslednite izdanija. Se raboti za æelbata da se zadovolat potrebite na site naπi Ëitateli vo vistinskataBujar MuËa merka. Poradi toa i eksperimentirame i so malku poinakvi temiDarko Angeleski vo poslednite broevi. Vmetnuvame poveÊe lajfstajl sodræini,Filip Arnaudov no celta sekako ni ostanuva istata - da gi educirame gostite naIgor PaËemski ugostitelskite objekti, a so toa da stigneme do celta zacrtanaMarijan Kostadinovski uπte vo 2007 godina, a toa e povisoko nivo na ugostitelstvoto voRadmila Pavlovska Makedonija.Angela Stefanovska Zatoa, vo ovoj broj moæe da uæivate vo temi za ekstravagantniMateo Barbarosa destinacii i kokteli, da se potsetite kako izleguvavte vo deve-Radmila Dimovska desetite, da sfatite deka mestata vi se dopaaat ako se uredeniCaci Pakovska po Feng ©ui ili da ja zapoznaete RejËel Zoi... No, ugostiteli neMia Kostovska se opuπtajte. Moæebi vaπite gosti ne gi interesira, no vie sigur-Vangel Burjakovski no Êe morate da se potsetite kako se mele espresoto vo maπinataAndrej KiseliËki za kafe, a ako imate hotel, i da se potsetite deka morate da vra-Nikolina Stojanova botite i konsieræ. Ako zgora na se imate i dobar personal, ÊeAneta Korobkina treba i da poËnete da razmisluvate da gi ispratite na sledniotArijana Koskaorova dræaven natprevar vo barmenstvo.Siniπa StankoviÊMilena ArsovaFilip FidanovskiGRAFI» KA POD GOTOVK A I PE» ATars LAMINA, Skopjewww.barcode.com.mkinf o @ b arc o d e . c o m . m k
  • Contributors Arijana Koskarova, dopisnik od SAD IzdavaË na elektronskata publikaci- ja 101 koktel. Student na Univerzi- tetot za turizam i menaxement i na Filoloπkiot Fakultet Blaæe Koneski, momentalno na raboten prestoj vo SAD, dobitnik na Certificate of appreciation od Belata KuÊa za profe- Anxela Stefanovska i sionalizam za vreme na nivniot hotelski prestoj za Matteo Barbarosa ovogodineπniot odmor na pretsedatelot Obama. Skopsko/italijanski kafe-gurua so neviden entuzijazam da ja proπirat kafe kulturata vo site Bujar MuËaugostitelski objekti vo zemjava. Iskaleni barmeni i Poznat kritizer na se i seπto, nebaristi vo Italija so diplomi i sertifikati dobieni πtedejÊi se pritoa sebe si. Ne-od INEI (Nacionalen Institut za Italijansko Espre- skromno eden od najdobrite gotvaËi-so), no i znaËajno rabotno iskustvo, denes se uvozni- amateri vo Skopje. Profesionalenci i distirbuteri na prestiænoto italijansko espreso izleguvaË vo grad, momentalno vokafe Attibassi preku svojata firma Ineks I.T. Skopje kuÊen pritvor po svoja voqa. Roden vo Skopje vo Ëesno gra ansko semejstvo. Arhitekt koj neprekinato raboti kako proektant vo svoeto partnersko studio Andrej KiseliËki Megaron vo Skopje, no i avtor i koavtor na nad 100 Somelie, GotvaË ... Nepopravliv proekti vo Makedonija i vo stranstvo. Aktivno se Vinsko-Gurmanski entuzijast, na bavi so filmska i teatarska scenografija kaj nas kogo entuzijazmot mu preminuva vo i vo svetot, me u drugoto i na filmot Balkan-kan. opsesija pa potoa vo profesija... Eden od osnovaËite na prviot na-menski, vinski restoran kaj nas, a voedno i eden od Vangel Burjakosnovopoloænicite na vinskiot ugostitelski trend. EnigmatiËarot vo nego bi rekol dekaPromotor i realizator na trendot Food & Wine pa- ako mesto oruæja vkrstuvame zboro-iring vo ugostitelstvoto kaj nas. Prisustvo i uËestvo vi ne bi imalo vojni . . Humoristotvo organizacija na golem broj vinski degustacii, od bi rekol deka ako poveÊe se smeemekoi poveÊeto za novi brendovi ili stilovi na vino poveÊe Êe æiveeme. . . Karikaturistotso poseben akcent na nivno vistinsko prezentirawe vedro go potseÊa na site naπi anoma-i dobliæuvawe do potencijalniot potroπuvaË. lii . . . No, ekonomistot vo nego veli deka sepak za da æivee duhovnoto, mora da postoi materijalnoto ... Aneta Korobkina, dopisnik od Moskva Igor PaËemski, Visoko obrazovan i iskusen profesio- dopisnik od London nalec vo oblasta na ugostitelstvoto, Magister po hemija educiran vo Ve- hotelierstvoto i turizmot. Generalen lika Britanija koj momentalno raboti menaxer i osnovaË na SEK Hospitali- kako makedonski kreator na markatati Trening i Konsalting. Magisterskata diploma ja na dolna obleka Yes Master koja e ednaima dobieno kako poËesen student na Univerzitetot od najuspeπnite mladi brendovi vo svetot. Markata“C. Ritz” vo ©vajcarija, eden od desette svetski top se prodava vo Velika Britanija, Amerika, Belgija,renomirani univerziteti vo ovaa oblast. Rabotnoto Holandija, Italija, ©panija, Avstralija i Japoni-iskustvo go steknuva vo razliËni zemji niz svetot ja. Igor sorabotuval so Kim Kardaπijan, Dejzi Lou,(Makedonija, Turcija, SAD, ©vajcarija, Rusija i Skarlet Johanesen, Kira Najtli, ©arlin Spiteri,Indija) na razliËni pozicii kako πto se: konsul- Kortni Love, Viktorija Bekam . . . Neumoren lovectant, servis trener, ketering menaxer, menaxer na na site novi trendovi vo ugostitelstvoto vo Lon-restoran, ivent menaxer, kelner, administrator i don, redoven posetitel na Haj End lokalite i gotvaËturistiËki konsultant. na koj i Xejmi Oliver mu simnuva kapa.6 juni - juli 2012
  • Marijan Kostadinovski medicinata, estetikata i laserskata stomatologi- Ima zavrπeno Maπinski fakultet so ja. Piπuva za Bar Code, Nova Makedonija, COSMO, nitu eden den staæ po strukata. Prvite Bebe magazin, 24 Ëasa zdravje... »len e na delo- Ëekori vo mediumite gi ima poËnato vo vniot sovet pri univezitetot American Colledge Studentskoto radio uπte vo daleËnata Skopje, ADA- amerikanskata asocijacija na stoma- 1992 godina. Migrira vo nekolku tolozi, Svetskoto zdruæenie za anti-aging medici-lokalni radiostanici, a najdolgo se zadræuva vo na, Evropskoto zdruæenie na ortodonti itn...»len e„Kanal 103“ i dve godini vo Radio „Ravel“. Od Rotari klubot Kamen Most-Skopje. Raboti vo privat-peËatenite mediumi ima sorabotuvano i piπuvano za nata stomatoloπka ordinacija “KRUNA MS” uspeπno„Zrak“, „Trotoar“, Studentski zbor, „Grad“, „Urban balansirajÊi me u Ëetirite najvaæni potrebi: damagazin“, „Forum“, najËesto prilozi za muzika. æiveeπ, da sakaπ, da uËiπ i da ostaviπ traga.Urednik e na prviot elektronski medium na makedon-ski i albanski jazik „Sekoj den“. Od 2005 godina jaotvora prvata specijalizirana prodavnica za pivo icelosnoto vnimanie go posvetuva tokmu na taa tema,iako ne ja zapostavuva muzikata i ponatamu. Od 2007 Siniπa StankoviÊgodina e struËen sorabotnik vo specijaliziranoto Postzemjotresen Skopjanec, maalskispisanie za ugostitelstvo „Bar Kod“, kade πto piπ Ëovek, (za)piπuvaË..., za leb (Ëitaj:uva na temata pivo. Êebapi & pivo) zarabotuva kako no- Milena Arsova vinar, a vo pauzite napiπal nekolku Magister po me unarodno pravo, knigi. (“Trenirani sniπta”, raskazi, dolgogodiπen rabotnik vo oblasta “Misirkov”, 1987, “»aπkomet” roman, “Matica make- na Evropski integracii angaæirana donska”, 1997, “Zemja na iskriveni ogledala,” esei, preku UNDP vo Vladata na RM. Kako “Matica makedonska”, 1998, “Balkanski dnevnik”takva, redovno izleguva na balkon da proveri dali esei, “Misla”, 2001, “Lica i opaËini” intervjua,Makedonija vlegla vo NATO i EU. OËigledno e deka “Kultura”, 2005 i Maalski prikaski, kolumni, Prajmima najmalku profesionalni dopirni toËki so ugo- info, 2007). ..Zavisnik od nostalgijata . .stitelstvoto, no ako treba da izbereme dopisnik koje od drugata strana na prikaznata toa e definiti-vno Milena. Ima najdobar talent vo unikatno svojstil da gi elaborira standardite na ugostitelstvo- Filip Arnaudovto, da kritikuva so argumenti i da sugerira prome- Eden od osnovaËite na Zdruæenieto nani koi zvuËat lesni kako pesna. Za sebe veli deka Barmeni na Makedonija i potpretse-ima uπte nekolku raboti da zavrπi vo ovoj æivot datel na istoto. OsnovaË i instruktorza potoa da stane sopstvenik na restoran. Koga ja vo BARevolution Centarot za Obuka naËitame, sfaÊame deka soniπtata se opravdani. Me u Barmeni. Eden od osnovaËite na Cock-drugoto, blondinka i mnogu dobar Ëovek! tail Room prviot Mixology Bar vo Makedonija. Orga- nizator na site dosegaπni prvenstva na Barmeni vo Makedonija, ZBM Barmenska Liga 2010 i 2011, Ba- Nikolina Stojanova cardi Macedonia Flair Open 2011. Me unaroden sudi- PreveduvaË vo proces na podgotovka ja na poveÊe klasiËni natprevari na Barmeni kako na doktorat od oblasta na komparati- i na flertending natprevari. UËesnik na poveÊe vnata kniæevnost, no pred se qubitel me unarodni natprevari vo klasiËno spremawe na na muzika izloæbi i sekakvi drugi kokteli i vo flertending. Pobednik na prviot Marie nastani koi go pravat Skopje urbano Brizard Cup vo Makedonija 2010 i uËesnik na Svet-mesto za æiveewe. Strelec so Vodolija . . neumoren skiot Marie Brizard Cup 2010 vo Bordo Francija. Kre-urban skitaË po ulici . . . qubitel na πankovi ator na prviot Makedonski koktel Belegzija. Radmila Dimovska Caci Pakovska Doktor koj prv diplomiral vo vo Uπte eden neumoren kritiËar na se πto svojata generacija so najvisok pro- nema stil vo zemjava. So dolgogodiπno sek, so zavrπena specijalizacija iskustvo po mediumite, od 2010 hra- po ortodoncija i magisterium od ob- bro nastapuva na makedonskiot moden lasta na multidisciplinarniot me- pazar so lansirawe na sopstvena mod-naxment na rascepite, doktorat koj sledi, objave- na marka- Stilisimo. Prethodno, na nekolku navra-ni nad 100 trudovi, studiski prestoi i obuki niz ti so svoite pionerski Ëekori vo modniot biznisceliot svet, navleguva i vo tajnite na anti-aging se pokaæala i kako uspeπen biznismen. 2012 juni - juli 7
  • revoluciite vo veËernite izleguvawa (2)DEVEDESETITE... voopπo go nema - ednostavno ne moæe a da ne vi e strav od vraÊaweto na devedesetite. No, eve ne beπe se do tolku crno - edna od po-Piπuva: zitivnite raboti na ovaa dekada e πto vo deve-M-r. Milena Arsova desetite graanite od gradski yid (a veruvam i od okolnite naselbi) koneËno prestanaa da gi tresat Ako jas se praπuvam (a vo sluËajov se praπuvam), svoite tepisi pred zgrada na metalnite gelenderi.najdobro bi bilo devedesetite da gi izbriπat Druga pozitivna rabota e πto popoleka prestanuvaaod naπata kolektivna memorija. Dobro, eve ne se da se nosat onie uæasni Levis 501 vo zelena i bor-meπam vo vaπiot intimen Frojd, no ako moæe neka do boja. Ne daj boæe vo sluËajov da e primenlivogi izbriπat od mojata. Neodamna srpskiot medium ona pravilo deka modata se vraÊa na sekoi dvaesetBlic ima sprovedeno anketa kade πto praπuva godini! Pu pu skraja!“Dali vi e strav da ne se povtorat devedesetite?” Tranziciska dekada na masoven duhoven geno-Ponudenite odgovori se a)Da, b) Ponekogaπ koga cid, taka barem beπe na Balkanot-tamu bev jas, takagi sledam politiËkite sostojbi i v) Ne razmislu- beπe i za mene. A i neka ne ve Ëudi πto e taka, navam za toa. Zabeleæuvate deka “Ne” kako odgovor najmasovniot mediumi muzikata ja plasiraa Ivan8 juni - juli 2012
  • MirËevski i Antonio Dimitrievski. Kultni emisiivo domaπniot eter bea “Na vratata StojanËe stoi” i “Makedonski narodni prikazni”. Za mene devedeseti-te zapoËnaa koga Kqusev, Gligorov, beliot pramen naGligorov i uπte nekolku na ploπtad nazdravija soπampawsko. Od togaπ se se smeni, umrea idealitena ednakvite, poËna da πtipe kapitalistiËkata de-kadencija, a naπite tela stanaa glasaËki. Ovaa de-kada nekako ne zbuni, ne najde nespremni, ne frlivo eden surov kapitalizam vo koj uspeπno isplivaahohπtaplerite (babite taka gi vikaa), a onaa pustasredna klasa zavrπi na steËajni listi bez nika-kov æirantski kredibilitet. Naπata generacija gorazbiraπe ova delumno, beπe premnogu mlada idemokratski neinformirana za da se buntuva, a se-pak dovolno zrela za da ne se zadovoli so mirisitena proletnite lipi i bagremi koi cutea niz gradot.Tinejxeri legitimirani so beneton bluzoni i xepar-lak od celi 100 denari za site dve fanti. Ako se praπuvam jas (a vo sluËajov se praπuvam),mototo na noÊniot æivot na devedesettite beπe “Te-levizor e na vrata”. »udno vi zvuËi, neli? Znam!Televizor beπe egzemplar na edna mnogu vaænaprofesija na vratari vo trenerki koja zenitiraπevo taa dekada. Arno ama Televizor noseπe dolgmantil vo beæ boja (so krenata jaka se razbira) zakoga pominuva da zeme zamav kako Supermen i toada bide zapomneto, imaπe glava kako gorenavede-niot priemnik i beπe koπmar na sekoj tinejxerskison so ambicija taa veËer da sensa vo dupkata Mu-
  • sandra na “Lady in red”. Ako ne si mu se bendisal, od sedumdesetite. Nekoj se pronajde, nekoj ne. Nekojotide tvojata mladalaËka kariera u Musandra.Koga uπte se bara.sme veÊe kaj dupkata, tamu DJ-jot imaπe repertoar I taka. Ovaa posledna dekada od vtoriot mi-od vkupno trieset pesni koi sekogaπ odea po ist re- lenium poËna nekako naivno, so onie smeπni pe-dosled. NoÊta zavrπuvaπe so Creep na Radiohead, jxeri πto titkaa na pojas, a zavrπi so www i celretko koj od nas togaπ ne se pronaaπe vo taa pesna, informatiËki, socio-ekonomski bum πto sledijas i komπijata i den denes. NoÊniot æivot poËna propratno na vtoronavedenovo. Na globalen plan seubavo da evoluira, vsuπnost beπe edinstvenata sluËi ruπewe na istoËniot blok,togaπ dojde Putinopπtestvena pojava koja vo toj period se dviæeπe i se zaboravi, globalizacijata zapoËna da zema za-vo bilo kakov pravec i koja za prv pat vo istorijata mav, zaËetoci na terorizam, svetskata trgovska orga-na naπata tatkovina dobi svoj identitet (aman so nizacija ja trgna homoseksualnosta kako bolest, setoa Korzo, Pred Vanila i Mondrijan - ostajte gi na pojavija i klonirani ovci. Na domaπen plan imaπeraat generaciite da si gradat svoi mitovi). biznismeni koi so novata metoda “brainstorming” Diveeπe anarhija, kafuliwa i diskoteki koi poËnaa da ja cutat naπata ekonomija (uæas).niknuvaa na sekoj Ëekor i koi rabotea do zori, al- Velat deka sekoja generacija si ima edna svojakohol so somnitelno poteklo koj se toËeπe sekade dekada. Toa nesomneno e dekadata na prvite qubo-i na sekogo, dizelaπi so izbriËeni glavi,plavuπi, vi, jadovi, ludosti, mladosti - togaπ koga prv patcrnuπi, stjuardesi, strinadesi, miniËi, salonki, zreli doznavame za æivotot. Pa sega kako na koj mukreponki, xigeri, trenerki, lanci, trakatanci, sno- se padne. Na baba mi i se padnale Ëetiriesettitebovi,umetnici, intelektualci, rokeri, turbofol- (pu pu skraja). Nam ni se padna najteπkata - deve-keri, seqaci, unproforci - site bea u grad! desetite. Ja preæiveavme! SreÊa πto znaevme da Skopje preku den beπe epicentar na bedata, a sonuvame vo mnogu razliËni boi.noÊe Menheten (dobro sega ne bukvalno ama eve vogostivarska varijanta). NoÊna mora i dnevna bru-ka. ZZ Top beπe zasolniπte za sekoj ambiciozenroker, mesto bez rabotno vreme i plafon za da gisopre site raskokani ludi glavi, zatvoraπe koga Êeprojdeπe prvata 57-mica ili pak koga cveÊiwata odutrinskoto sonce Êe poËnea da se ispravaat. Pan-ker beπe duhovniot vodaË na eden golem segment odskopskiot noÊen æivot. Sovremena forma na esnafmeanxija, gi vodeπe najdobrite klubovi i imaπesposobnost da teleportira crnËiwa, kamikazi isliËni teËni soedinenija so iπaret, a eventualnoi so misla. Flok i Van Gog. Niknaa i Akvadro, TikvaZelena, »ao, Zmija, MNT, Metropol i edno uæasnomesto koe se vikaπe Moda. »arπija vo toj periodne postoeπe kako noÊna destinacija od prostapriËina πto za prv pat poËnaa da se nametnuvaatnovodræavniËkite etniËki stereotipi koi togaπ gopreplavija cel region. Nas ne ne zasegaa nikogaπ,pa duri ni togaπ. Dobrite klubovi plasiraa i dobra muzika. Sma-shing Pumpkins, Foo Fighters, Red Hot Chilli Peppers,Sonic Youth, Pixies, Missy Elliot bea podobrite ben-dovi koi niknaa vo toj period. Cel toj noÊen brankoj od godina vo godina stanuvaπe se poprogresivenkulminiraπe so pojavata na elektronskata muzika.Vistinska presvrtnica koja super mu stoeπe naskopskiot beton i koja vnese nov urban duh nasprotikiËot i turbofolkot koi poËnaa da doaaat od sever-nata granica. Tehno æurkite poËnaa so Aphex Twin,Prodigy, Chemical Brothers, Underworld, kako avan-gardni sobiranki vo Musandra so edvaj 50 lue zapotoa da prerasnat vo masovni rejv æurki. Taa teh-no kultura koja se pojavi vo devedesetite sovrπenosi legna vo Skopje i ostavi eden mnogu ubav belegna toa vreme, kako πto nitu eden muziËki bran neuspeal da go napravi prethodno vo ovoj grad ni newwave-ot vo osumdesetite nitu pak hippy dviæeweto 2012 juni - juli 11
  • kafe Melnicata ne e bauk VeÊe Ëetiri godini preku naπata rabota sme voPiπuvaat: blizok sekojdneven kontakt so baristi. Postojano go sledime razvitokot na ovaa profesija vo Makedo-Anxela STEFANOVSKA nija, i se trudime da ja podobrime preku mnogubroj-Mateo BARBAROSA nite obuki koi gi pravime i postojanoto sledewe iAttibassi cafe kontrola na kvalitetot na kafeto kaj naπite klien- ti niz cela Makedonija. Mnogu pati do sega sme piπuvale za naËinot na Postoi golem napredok vo profesijata, no glo-pravilna podgotovka na espresoto i kapuËinoto i balno se uπte naiduvame na dve slabi toËki na ba-faktorite od koi toa zavisi. Sigurni sme deka veÊe ristite vo nivnata sekojdnevna rabota: pravilnosite baristi go poznavaat fundamentalnoto pravi- regulirawe na stepenot na melewe i pravilna pod-lo na 4M, odnosno „Miscela (Meπavina), Macchina gotovka na kapuËinoto.da caffe (Maπina za kafe-kafemat), Macinadosatore Vo ovoj broj na Barkod Êe se zadræime na mele-(Melnica), Mano del Barista (Rakata na Barmenot)”. weto na kafeto i Êe se obideme na najednostavenOvie se Ëetirite megusebno povrzani faktori od naËin da go objasnime reguliraweto na stepenot nakoi zavisi krajniot rezultat vo podgotvuvaweto na melewe.espresoto i kapuËinoto. Kako πto napomenavme pogore, funkcijata na Kvalitetnata meπavina (izborot na kvalite- melnicata e melewe na zrnata kafe. Toa se praviten brend na espreso kafe) e osnovna pojdovna so cel za dobivawe pogolema povrπina na kafetotoËka. Kafemat koj funkcionira besprekorno Êe ni so πto Êe se ovozmoæi podobra estrakcija. I samiovozmoæi pravilna ekstrakcija.Funkcijata na mel- moæete da ja pretpostavite razlikata dokolku vonicata e melewe na kafeto vo zrna, so πto se zgole- raËkata bi stavile celi zrna kafe.muva povrπinata na samoto kafe niz koe Êe pomine No kako da go odredime stepenot na melewe i ka-vodata i se ovozmoæuva daleku podobra apsorpcija ko da ja regulirame melnicata so pravilen stepen?na vkusovite,aromite i maslata. I na krajot „Rakata„ Edistvenoto pravilo koe postoi za odreduvawe(Umeπnosta) na baristata treba da gi povrze ovie na stepenot na melewe e ekstrakcijata na espresototri elementi, i spored nas ja ima najgolemata uloga a toa e „Praviloto na 25 sekundi„, odnosno - so pra-vo procesot na podgotovka na kafeto. vilen stepen na melewe vo πoljata treba da isteËat Dokolku baristata pravilno ne ja izbere 25 ml (toa e edno kratko espreso) za 25 sekundi.meπavinata, dokolku ne go kontrolira i oddræuva Samo togaπ sme sigurni deka kafeto e pravilnoËist kafematot, i dokolku ne ja regulira melnicata, izmeleno.ne moæeme da oËekuvame deka Êe dobieme kvalite- Dokolu espresoto isteËe na primer za 10 ili 18ten proizvod. sekundi,toa znaËi deka imame nedovolna ekstrakci- Spored statistiËki istraæuvawa 85% od inte- ja i naπeto espreso Êe bide bez telo (vodesto),sorvenciite na serviseri se dolæat na nestruËno ra- slab vkus i aroma i so svetol krem, koj vednaπ Êekuvawe na baristata so opremata. isËezne.12 juni - juli 2012
  • Dokolku pak 25 ml isteËat za 35 ili 40 sekun-di,toa Êe bide predolga ekstrakcija i espresoto Êerezultira so gorËliv vkus i temen krem, odnosno Êebide izgoreno. Ovie situacii najËesto se dolæat na nepravil-noto melewe na kafeto. Espreso kafeto vo zrna e delikaten proizvod,koj pod vlijanie na promenata na vlaænosta vo voz-duhot postojano go menuva volumenot,a naπ edin-stven instrument so koj Êe ja odredime i dobiemepravilnata golemina na ËestiËkite na kafeto e mel-nicata. So samata promena na vlaænosta na vozduhotËestiËkite na kafeto go zgolemuvaat ili namaluvaatsvojot volumen, a rezultatot Êe bide ili izgorenoili vodesto espreso. Vo toj moment treba da se pro-meni stepenot na melewe za da ja dobieme povtornopravilnata ekstrakcija - 25ml za 25 sekundi. Od tuka vednaπ se podrazbira deka melnicatane e instrument koj e reguliran pri poseta na servi-serite i deka potoa ne treba da bide „doprena„ odbaristite. Naprotiv!!! Moæeme da ja sporedime melnicata so volanotod eden avtomobil: instrument πto ni ovozmoæuvapostojano da se adaptirame na tekot na patot.Kakoπto nikoj ne bi otiπol pravo na krivina,bidejÊi votaa pozicija bil volanot koga go kupil avtomobilo-t,taka ne bi trebalo bilo koj barista da pomisli dane go regulira stepenot na melewe na kafeto. Kako da go odredime pravilniot stepen na me-lewe? Dokolku zabeleæite deka espresoto isteku-va prebrzo, znaËi deka melenoto kafe e krupno ideka vodata niz nego pominuva prebrzo (golemiteËestiËki ne uspevaat da ja zadræat vodata dovolnoza da se ovozmoæi ekstrakcija na teloto, aromite ivkusovite) i vo toj sluËaj treba da odredime stepenna melewe so koj kafeto Êe bide positno meleno.Sprotivno, dokolku kafeto istekuva sporo, znaËideka melenoto kafe e sitno (sitnite ËestiËki pre-dolgo ja zadræuvaat vodata koja so svoite 92 stepe-ni go gori kafeto) i vo toj sluËaj treba da odredimestepen na melewe so koj kafeto Êe bide pokrupnomeleno. 2012 juni - juli 13
  • Zapomnete da gi proverite i drugite parametri dve crti vo pravec na pokrupno meleno kafe. Isku-pred da prodolæite so πteluvawe na melnicata, sen barista moæe vednaπ od oko da odredi za kolkuodnosno da proverite dali vodata vo kafematot e treba da go namali ili zgolemi meleweto.vo optimalna teperatura i dali pumpata pravilno TRET »EKOR: Meleme okolu tri dozi kafe i giraboti - 4 bar pri miruvawe i 9 bar dodeka istekuva otstranuvame od silosot. Ovoj Ëekor e od golemakafeto, i dali imate dovolna doza vo raËkata. vaænost bidejÊi od noæevite do ispustot kade πto Sekoja melnica ima 2 noæa.Tie se naoaat pod izleguva melenoto kafe vo silosost za meleno ka-silosot za kafe vo zrna.So nivno otvarowe se zgo- fe, postoi kanal vo koj kafeto e so stariot stepenlemuva rastojanieto meu noæevite koi kafeto go na melewe, koe πto mora da se otstrani.melat pokrupno, i obratno, so nivno zatvorawe se »ETVRT »EKOR: Meleme novi tri dozi kafe (ovanamaluva rastojanieto i kafeto Êe bide positno kafe e meleno kafe so noviot stepen koj nie smemeleno. Na sekoja melnica se naoa prsten so broj- go odredile) i pravime edno espreso na edineËnataki i crti so Ëie vrtewe se otvaraat ili zatvoraat raËka i dve espresa na duplata raËka. Dokolku re-noæevite.Na sekoj prsten e oznaËena nasokata vo ko- zulatot e 25 ml za 25 sekundi, +2 sekundi, znaËija treba da se vrti prstenot za da se dobie positno deka sme go odredile pravilniot stepen na melewe.ili pokrupno kafe. Standardnite oznaki se strelki Dokolku imame povtorno prebrzo ili mnogu sporoso natpis “FINE”- Sitno ili “GROSSO”- Krupno, ili istekuvawe gi povtoruvame Ëekorite od poËetok.pak stilizirani zrna kafe koi poËnuvaat od pogole- Dokolku se sledat gorenavedenite Ëekori, skoromo pa se do pomalo. Od tamu Êe ja odredite nasokata nevozmoæno e da se napravi greπka.vo koja treba da go pomestite prstenot. I za kraj, zapomnete deka bez pravilen stepen na »ekori pri πteluvawe na melnicata: melewe ne moæete da podgotvite espreso koe vredi PRV »EKOR: Go praznime silosot od melenoto kafe. da se vika espreso, a so toa ni kapuËino nitu pak VTOR »EKOR: Go pomestuvame prstenot nalevo bilo koe drugo kafe na baza na espreso. Melnicataili nadesno, vo zavisnost od toa dali ni e potreb- ne e bauk, taa e instrument koj im e od ogromnano positno ili pokrupno meleno kafe. ObiËno se pomoπ na baristite vopravilnata podgo-pomestuva za samo edna crtka, za da moæeme po- tovka na kvalitetno espreso.stepeno da stigneme do toËniot stepen, no dokol-ku zabeleæime deka za da napravime edno kratkoespreso ni se potrebni 35 ili poveÊe sekundi,togaπ moæeme vednaπ da go zavrtime prstenot do
  • recepti za uspehFeng ©ui primenet vo ugostitelskite objekti i kvaliteten, a personalot dobro obuËen. Sepak, po odreden period, restoranot bil zatvoren. Ona πto veÊe podolgo vreme, kako πega go kori- stime jas i moite prijateli za sekakvi situacii, od-Piπuva: nosno reËenicata “ova ne e po Feng ©ui” verojatnoRadmila PAVLOVSKA i e odgovorot na pogore postavenoto praπawe. Se poveÊe veruvam vo ovaa konstatacija, osobeno koga Êe razmislam deka i onie mesta vo Skopje koi jas giAko smetate deka na menito vo posetuvam veÊe so godini (Superflaj i Galerija 8)svojot lokal e dovolno da imate i gi analiziram zoπto dobro rabotat (se razbira, pokraj faktot πto sopstvenicite si ja znaat svojatapijaloci i hrana, proËitajte go rabota), ne bile otvoreni bez prethodno da se kon-tekstot podolu, zatoa πto govori sultira Beti - Feng ©ui, zasega edinstveniot kon- sultant za koja jas znam vo Skopje.za najvaæniot zaËin za vaπiot Ponekogaπ se sluËuva samiot objekt, zgrada-uspeh, a toa e Feng ©ui princi- ta vo koja se naoa lokalot, vo svojata osnova da nema energija koja, uslovno kaæano, bi poddræalapot koj pridonesuva za toa kolku uspeh. Zatoa e vaæno, Feng πui konsultantot da gogostite Êe sakaat da go izanalizira mestoto uπte pred da se potpiπe do- govorot za kupuvawe ili iznajmuvawe. Vo odrede-posetuvaat vaπiot lokal. ni sluËai, vakvata situacija moæe da se promeni, odnosno izlekuva so vnimatelno organizirawe na Zoπto nekoi restorani i pokraj dobrata hrana vnatreπniot prostor, no ova ne e sekogaπ moæno. Voi enterier, ednostavno ne se uspeπni? Sekoj od nas mnogu sluËai, dovolno e da se prisetime koi bizni-videl restorani pred koi se menuvaat tablite so si bile sproveduvani na odredena lokacija i kakonivnite imiwa sekoi nekolku godini. Mestoto na- tie zavrπuvale, pa da ni stane jasno kakva energijavidum e dobro, sekoj nov sopstvenik so nov elan nosi taa lokacija i ja prenesuva i na biznisot kojzapoËnuva so rabota nadevajÊi se deka Êe mu trgne se vodi na nea. Onie poËuvstvitelnite, toa moæat dapodobro od prethodnikot. Sigurna sum deka menito go poËuvstvuvaat i pri samata poseta na lokacija-bilo vnimatelno odbrano, deka enterierot bil nov ta. Malkumina razmisluvaat za ova, meutoa, ako se16 juni - juli 2012
  • zapraπame kako odredeno mesto deluva na naπite Izvadok od intervjuto so Elizabeta Trifuno-Ëuvstva, odgovorot moæe i sam da ni se pojavi. Ka- vska, feng πui majstor, objaveno vo Bar Kod br. 16tegorii na Ëuvstva koi obiËno se javuvaat pri pose- (Dekemvri 2009)tata na mestoto se sigurnost, konfor i smirenostili sprotivnite- nesigurnost, nemir, æelba da se ... Feng πui e drevna kineska veπtina za pra-napuπti mestoto... vilno ureduvawe na nadvoreπniot i vnatreπniot Otkako Êe se zakluËi deka odredena lokacija e prostor. Na starite feng πui majstori uπte preddobra, duri togaπ zapoËnuva predizvikot za kre- poveÊe iljadi godini im bilo poznato ona πto duriirawe za vistinski prijaten prostor spored pravi- sega sovremenata nauka go otkriva, a toa e deka me-lata na Feng πui, odnosno postavuvawe na nasokite stoto vo koe æiveeme ili rabotime vlijae na naπetoza vnatreπnoto ureduvawe. BidejÊi sekoj prostor e zdravje, koncentracija, a so toa i na generalniotprikazna sama za sebe, ne moæeme da diskutirame uspeh vo æivotot. Vo kontekst na feng πui kadeza konkretni opπti pravila koi samo moæat da se πto se e »i energija ili æivotna energija, prviotprekopiraat od nekoe upatstvo i da funkcioniraat vpeËatok vo odreden prostor, ima golema vrska so. Zatoa moæe da se govori samo za principite vrz energetskiot status na nekoj prostor. ZnaËi, prviotkoi prostorot se definira. Tie najËesto se dviæat vpeËatok koga Êe vlezeme vo nekoj ugostitelski ob-okolu izborot na postavenosta na mebelot, vrati- jekt ni zboruva za kvalitetot na energijata vo tojte i nasokata na dviæewe, no vo golema mera i do prostor. Za razlika od nas koi prv pat vleguvameizborot na boite i materijalite. Dobar lokal dizaj- vo odreden prostor, vrabotenite obiËno tolku na-niran spored Feng πui mora da ja zeme vo predvid viknuvaat na nego πto i ne go zabeleæuvaat kvali-ramnoteæata pomeu sprotivnostite odrazena vo tetot na energijata vo svojot restoran ili kafule.teksturata- meki i cvrsti materijali, vo boite- tem- Onoj koj se zanimava so ovaa profesija prvo πtoni i svetli i vo formata na predmetite. zabeleæuva e postavenosta na odreden objekt( do- Mnogu vaæen detal vo dizajniraweto na eden lo- kolku stanuva zbor za veÊe postoeËki objekt), nego-kal po Feng πui e vlezot! Toj treba da ima energija vata okolina i sekako negovata vleznata vrata kojakoja poddræuva uspeh i slava. Vo sluËaj koga vlezot vo feng πui se tretira kako usta niz koja vleguvane moæe da se premesti na drugo mesto od lokalot, a energijata.se pokaæalo deka ne nosi pozitivna energija, dobro Dokolku nekoj nema lokal i saka da odbere po-e da se izvede vlez so odredena boja i materijali volno mesto za nego togaπ se bara lokacija koja gikoi Êe ja zajaknat dobrata energija. Pri toa, crve- ispolnuva standardite na feng πui, iako moram danata boja se pokaæala deka ne e sekogaπ najdobro naglasam deka ne e sekogaπ vozmoæno da se ispolnatreπenie, iako ugostitelite Ëesto ja primenuvaat site principi za ureduvawe spored ovaa veπtinabidejÊi taa privlekuva vnimanie i gi povikuva go- bidejÊi prostorot sekako treba da se usoglasi sostite da vlezat vnatre. liËnite aspekti na onoj na kogo mu pripaa toj lokal. Istoto vaæi i za pozicijata na kasata. Mnogu evaæno taa da bide na pozicija so silna energija zapari. Taka Êe se obezbedi, taa poËesto da bide po-lna, no i Êe se obezbedi i zaπtita od kraæbi. 2012 juni - juli 17
  • vrvni restorani Ubavo e da bideπ najdobar18 juni - juli 2012
  • greb i go posetiv tamoπniot najdobar restoran za 2012 godina, bistroto Apetit. Sopstvenicite me ubeduvaa deka sistemot na ocenka e prevzemen od San Pelegrino listata, dodeka informaciite πto giPiπuva: izguglav sledniot den velea neπto sosema drugo-Radmila PAVLOVSKA deka vrvni eksperti od oblasta na restorantstvoto vo Hrvatska ne bile vkluËeni vo izborot, deka ne “Holy shit we won”! napiπa na svojata tviter moæe da se izbere za najdobar, restoran koj dolæistrana na prvi maj Rene Rexepi, sopstvenik na re- 400,000 EUR na svoite dobavuvaËi i red drugi kri-storanot NOMA vo Kopenhagen, dobitnik na titulata tiki koi samo me potsetija kade æiveeme i zoπtonajdobar restoran vo 2012 vo svetot. Tokmu taka, moæebi se uπte ne sme zreli da se nosime ramo donajobiËno, i skromno i fraerski go napiπa toa i ramo so dobrite restorani od celiot svet.potoa niπto ne napiπa so denovi, bidejÊi beπe za- I kaj nas postoi rangirawe na ugostitelskite ob-faten so mediumskata slava, no poveÊe od se beπe jekti vo Skopje i toa sosema korektno i objektivnozafaten so rabota. Deka imal mnogu rabota se gleda veÊe Ëetvrta godina kako proekt na gradot Skopje ii od veb stranata za rezervacii na restoranot, kade SWOT Makedonija, pri πto na posledniot izbor do-vo maj mesec piπuvaπe deka do edinaesetti juni ne bitnicite bea:primaat rezervacii poradi prebukiranost, a po tojdatum, Êe poËnat da gi primaat rezervaciite za od Gostilnici:septemvri 2012 pa natamu. Do togaπ nema slobodno - Prvo mesto - Galerijamesto vo restoranot koj i minatata i predminatata - Vtoro mesto - Liragodina beπe na prvo mesto,a na listata na pedeset - Treto mesto - Kaj Dimitrisnajdobri restorani vo svetot e veÊe sedum godini.Vo Bar Kod na nekolku navrati imame piπuvano i Restorani:za restoranot i za sopstvenikot, za koj, za da bi- - Prvo mesto - Kolibademe gordi, naglasuvame deka poteknuva od naπite - Vtoro mesto - Uranijakraiπta. Ako treba uπte neπto da dopolnime za ne- - Treto mesto - Tri biserigo, jas bi kaæala samo kratko deka- site drugi nego-vi konkurenti se gotvaËi, a Rene e volπebnik! Listata poznata kako S. Pellegrino World 50 BestRestaurants sponzorirana od magazinot Restaurante edna od najkredibilnite listi na najdobri resto-rani poradi sistemot spored koj ocenuva i sporednezavisnosta na svoite, preku 800 glasaËi, site li-deri vo ovaa branπa. Postojat i drugi listi za ocena na restoraniteod koi Miπelinskiot vodiË e najpoznatiot (Bar Kodavgust 2011) . Naπiot region se uπte ne vleguva vosferite na interes na vakvite svetski klasifika-cii, no zatoa postojat regionalni ocenuvaËi, koidavaat kakva- takva slika za postoeweto na dobrirestorani i na ova podnebje. Neodamna bev vo Za- 2012 juni - juli 19
  • Identifikuvani prednosti inedostatoci vo restoranite voSkopje na posledniot sprovedenizbor za najdobar restorani gostilnica Prednosti • Izgledot na prostorijata i higienata vorestoranite i gostilnicite pokaæuvaat visokirezultati. • Kvalitetot na hranata vo restoranite ivo gostilnicite e na visoko nivo vo odnos nasveæinata, koliËinata i vkusot. • Uslugata na vrabotenite e na visoko nivo voodnos na slednite kriteriumi: - pozdravuvawe na gostite otkako Êe sednat - prijatelsko raspoloæenie na kelnerot - ispolnuvawe na specijalni barawa na gostitevo odnos na naraËkata - izdavawe na fiskalna smetka Nedostatoci • Prviot kontakt so vrabotenite, odnosnopozdravuvaweto e na nisko nivo kaj gostilnicite,a upatuvaweto na slobodno mesto za sedewe e nanisko nivo i kaj restoranite i kaj gostilnicite. • Uslugata na vrabotenite e oceneta kako slabavo odnos na slednite kriteriumi: - proaktivnosta na kelnerite (davawe sugestii ipomagawe pri izborot) - proverka kako na gostite im se dopaa hranata(restorani) - posakuvawe na prijatno jadewe - dostapnost na kelnerite - otstranuvawe na priborot i Ëiniite pojadeweto - zablagodaruvawe pri naplatuvaweto • Zavrπniot kontakt e so niski rezultatiosobeno pri zablagodaruvawe za posetata, no kajnekoi ugostitelski objekti i pri pozdravuvawe nazaminuvawe.20 juni - juli 2012
  • man’s style Profesii i stilSportisti, sportski rabotnici i pasivni sportisti jano ili Gotje sepak beπe i ostana πlemot na fa- langata izraboten od polistirenska pena vo kalap. Izolaciskite svojstva na ovoj materijal poznati vo gradeæniπtvoto im ovozmoæija dopolnitelnoPiπuva: væeπtuvawe na glavite na makedonskite navivaËkiBujar MU»A heroi, osobeno vo studeniloto na Geteborg za vreme na kvalifikaciskiot turnir na naπite rakometari. So ovoj, a i so site ostanati modni detali izrabote- Nesomneno golemite dostignuvawawa na naπite ni za ovaa prilika trajno se zbogati i se etabliraπerakometari i koπarkari osven πto im dadoa namena poveÊedeceniskiot trend na individualno ili ko-na novoizgradenata Triumfalna Kapija i na dvo- lektivno semejno nosewe na sveËena izlezna tre-katniot avtobus-kabriolet, bitno vlijaea i vrz pa- nerka izrabotena od svetkavi veπtaËki materijalitriotskite Ëuvstva na naπite graani ispolnuvajÊi prigodni za dolgi toræestveni proπetki niz centa-go vekovniot stremeæ na Makedonskiot narod da rot na gradot, vo parkot ili vo zooloπkata gradina.naviva za sebe, a ne za severniot sosed. Herojskite Najverojatno æivotnite vo Skopskata zooloπka mi-Ëuvstva nikogaπ ne odat sami, tuku sekogaπ vo pa- slat deka lueto se vrsta koja prirodata ja obdari-ket so herojska odeæda. Pa taka, narodniot dizajner la so poliestersko krzno. So netrpenie go oËekuvamvednaπ se seti vo sportskiot stil na makedonskiot otvoraweto na nekoe od mnoπtvoto novopredvidenipasiven sportist - navivaË da vklopi nekoj ele- akva - parkovi. Moæebi i tamu preku modni doda-menti od slavnoto minato na makedonskiot narod toci Êe se poistovetuvame so uspesite na makedon-koj dosegnuva dlaboko do predistorijata. Vrvot na skata vaterpolo reprezentacija. Predlagam i voovoj tvoreËki zanes, dostoen duri i za eden Gali- taa prigoda vaterpolo kapËiwata da bidat izrabo-22 juni - juli 2012
  • teni od polistirenska pena. So toa znaËitelno kese olesni rabotata na spasuvaËkite sluæbi bidejkii neplivaËite Êe plutaat nad vodata pomognati odspecifiËnata teæina na polistirenot. Meutoa ova se odnesuva samo na pasivnitesportisti, vo naukata popoznati kako navivaËi.Sportistite, barem onie koi se proπetaa so avtobu-sot - kabriolet i πto minaa niz triumfalnata portaprijatno iznenaduvaat vo odnos na individualnioti kolektivniot imix i stil na oblekuvawe i pret-stavuvawe. Od decentnite tetovaæi, pa se do modni-te detali nalikuvaat na svetski poznatite sportskizvezdi πirum planetata. I vo trenerki i vo koπulii vo kostumi izgledaat kako kolosi i gi motiviraatostanatite smrtni maæi da povnimavaat na sopstve-niot i kolektivniot vizuelen efekt πto go ostavaatvrz prirodata i opπtestvoto. Arno ama trenerive iselektorive naπi pusti niπto ne uspeaa da nauËatod tipovite kako Muriwo, Gvardiola ili ManËini.Ne. Tie uporno izleguvaat na teren kako koga odatkaj kumot da pozajmat bor-maπina ili edno dvesteevra do prvi. Da izlezeπ pred deset iljadi publi-ka na teren, od koi pet iljadi se æeni, da te gle-daat uπte sto milioni na TV, a ti grev, mora neπtoda ti nedostiga ili pak da imaπ se. Efektot πto gopostigna Æoze kaj æenskata populacija na planetar-no nivo, sekoj od nas barem ednaπ go poËustvuvalizrazen vo dlaboka qubomora pottiknata od naπitepartnerki koi stopostotno navivaat iskluËivo zaekipata Ëij πto e toj trener. A zapraπajte se koj odvas momentalno naviva za Real od Madrid? Kako ko-ga sakanata tamu ima svoi dlaboki motivi? 2012 juni - juli 23
  • za podobro utre na ugostitelstvotoMistery Shopping personalot da e toËen, ispolnitelen i usluæen, no vo istata minuta koga toj Êe si zamine, slikata drastiËno da se smeni. Edinstveno reπenie za ovaa pojava e sekako misteri πopingot, koj se primenuvaPiπuva: od strana na profesionalno angaæirani nezavisniRadmila PAVLOVSKA lica, soodvetno obuËeni i najmeni za detektirawe na site anomalii, no i pozitivni strani vo rabote- weto na eden objekt. I mene mi se sluËuvalo toa. Mi se æalele ko- Misteri πopingot ne e lov na veπterki i barawelegite na nekoj na kogo sum mu pretpostavena, a jas greπki. Toj treba da dade realna slika za rabotewe-sum tvrdela deka kolegata e baπ fin i niπto ne mu to na odreden lokal, da gi detektira slabite stra-fali. Potoa tie tvrdele deka toj taka se odnesu- ni i da ovozmoæi nivno podobruvawe. KritiËniteva so mene zatoa πto saka da mi ostavi pogreπen toËki koi se proveruvaat ne se samo odnosot na per-vpeËatok, a so ostanatite kolegi i so delovnite sonalot kon gostite, tuku i celokupniot vpeËatok zapartneri e mnogu nezgoden. Se sluËuva... Pa kako ugostitelskiot objekt. Se proveruvaat eksterierot itogaπ moæeme da bideme sigurni deka naπite vra- enterierot na objektot, toaletite, uslugata i celo-boteni sekogaπ, a osobeno so klientite, se korektni kupniot vpeËatok. Nekoi od paramertite koi se pro-i profesionalni? veruvaat pri toa, se slednite: Najdobriot odgovor na ova praπawe poveÊe od - pristap do objektot70 godini go dava misteri πopingot. Toj e osobeno - higijenaefikasen za golemite sistemi kade πto ne postoi - temperaturadirektna vrska za kontrola pomeu menaxmentot - jaËina na muzikatai onie koi se vo direkten kontakt so klientite, a - osvetluvaweosobeno vo usluænite dejnosti kade πto spaa i - kvalitet na uslugaugostitelstvoto. »esta e pojavata i vo naπite lo- - brzina na uslugakali, dodeka e sopstvenikot prisuten vo objektot, - izgled na kelnerot i celokupniot personal24 juni - juli 2012
  • - kvalitet na artiklite od menito - spravuvawe so poplaki od strana na gostite Celta na ovie proverki e unapreduvawe na uslu-gata i celokupniot vpeËatok za lokalot, no i nagra-duvawe i educirawe na personalot, πto na krajot nadenot, se pokaæalo deka poveÊekratno se isplati zasopstvenikot na ugostitelskiot objekt. Kolku πto mi e mene poznato, ovaa usluga ja imai vo Makedonija i toa veÊe podolg period i znamdeka odreden broj objekti ja koristat, na golemozadovolstvo na svojot menaxment i na svoite go-sti. Najtoplo ja preporaËuvam na site ugostiteli,bidejÊi liËno sum se uverila vo rezultatite odovaa aktivnost.
  • pivoAntikvizacija na pivoto ni zapisi za naËinot na proizvodstvoto i vidovi- te na pivo koi gi proizveduvale. MesopotamiskotoPiπuva: pivo „kaπ” kako πto go narekuvale Sumerijancite, odnosno „πikara” (vavilonskoto ime) reËisi 5 il-Marjan KOSTADINOVSKI jadi godini bilo edna od osnovnite sekojdnevni namirnici. Pivoto se proizeduvalo od jaËmenov, pËeniËen ili slad od proso, pa duri i od oriz ili od tn pivski lepËiwa koi bi gi natopile vo æito i puπtile da prolee seme, potoa grubo bi gi somleleIzrazot „antikvizacija” e vo braπno i od niv bi ispekle lepËiwa koi potoa gimnogu aktuelen vo deneπnoto drobele i stavale vo golemi glineni lonci, za potoamakedonsko sekojdnevie, no tie troπki leb da gi zaleat so voda i taa kaπasta smesa da ja ostavat nekolku dena da fermentira.kolku znaeme za povrzanosta Taka fermentiraniot pijalok se zaËinuval so medna antikata i na pivoto kako ili mu se dodavale nekoi drugi zaËini. Pijalokotpijalok? Svetski trend denes bil mnogu gust, hranliv i zasituvaËki, i sosema vo duhot so izrekata deka pivoto e teËen leb, koja da-e restvaracija na nekoi stari tira verojatno uπte od tie vremiwa.recepti pronajdeni na terito- Pivoto se proizveduvalo Ëesto bidejÊirijata na Egipet i Mesopota- tamoπnite klimatski uslovi ne dozvoluvale do- lgotrajno skladirawe. Se pret-mija da sozdavawe na brendovi postavuva deka Sumerijancitepribliæno sliËni na vkusot od znaele za barem 18 vidovi natoa vreme (koi Êe gi obrabotime pivo i deka za sekoj vid imale posebno ime. Na primer, kaπvo nekoj od slednite broevi kal (silno pivo), kaπ sur ra (pivo so silen vkus), kaπ gig MESOPOTAMIJA (temno pivo), kaπ sag (blago pËeniËno pivo). Najraspro- Pivoto verojatno e najstariot alkoholen pija- straneto i najevtino bilolok na svetot, a za negovoto pronaoawe moæe da se temnoto pivo koe sekojdnevnozablagodarime na Sumerijanskiot narod koj æiveel se konzumiralo. Nekoi tolkuna teritorijata na Mesopotamija, plodnata dolina bile gusti πto ne se smeta-pomeu rekite Tigar i Eufrat na preminot pomeu 4 i le za pijalak, tuku za hrana.3 tiot vek pne. Ovoj dreven narod uπte pred poveÊe Za naËinot na piewe na pi-od pet iljadi godini go izmislil i pismoto, taka da vo vo drevna Mesopotamija,na glineni ploËi so klinastoto pismo se pronajde- spored likovnite prikazi 2012 juni - juli 27 Mesopotamiska boæi ca na pivoto
  • koi gi naoame se gleda deka pivoto se pielo odgolemi sadovi okolu koi lueto sedele i piele sopomoπ na cevki bidejÊi pijalokot bil filtriran iparËiwata od nerastvoreni supstancii lebdele popovrπinata. vna prehranbena namirnica. Za vreme na vladeewe- I æenite piele pivo. Za niv se proizveduvalo to na dinastijata Ptolemej (330 do 30 g pne) pro-eden vid na slatko pivo nareËeno „uluπin”. Toa izvodstvoto na pivo se osamostoilo od dræavata ibilo skapo pivo i moæele da si go dozvolat samo toa se narekuvalo zlatno doba na pivarstvoto. I vobogatite æeni. Za toa svedoËi naodot od Urua (2600 stariot Egipet pivoto se upotrebuvalo vo obredni- 2350 g pne) kade vo grobot na sveπteniËkata Puaba celi i vo pogrebni rituali, pa se spomenuva i vose pronajdeni luksuzni srebreni sadovi visoki 24 „Knigata na mrtvite”. Ovie tekstovi prvobitno bilei 136 sm dolgi zlatni cevki. Na takov naËin pivo- piπuvani na yidovite od grobnicite, a podocna nato se pielo i vo Egipet, a spored grËkiot istoriËar papirusite koi se priloæuvale pokraj mumijata soKsenofon i vo Armenija. Sekoj Sumerijanec imal πto pokojnicite gi ispraÊale vo drugiot svet. Zapravo, zavisno od socijalniot status i od rabotata vreme na pogrebnata ceremonija na faraonite imkoja ja vrπel, na odreden dneven udel na pivo (na bilo pripiπano posluæuvawe na Ëetiri vidovi naprimer: rabotnikot dobival od dve do tri litri pivo.dnevno). Za vlastite na stariot Egipet pivoto ne bilo vaæno samo kako namirnica tuku i kako plateæno sredstvo. Rabotnicite na piramidite plaÊale so pivo koe smeele da go konzumiraat ili zamenat za nekoi drugi namirnici. Za vreme na vladeeweto na Ramzes 2-ri, pivoto stanalo znaËajna izvezna roba koja se izvezuvala po celoto Sredozemje. Starite EgipÊani razlikuvale osum vidovi na pivo vo dve osnovni celini slabi piva i silni piva. PoveÊeto od niv bile slatki, a se dobivale so stavawe na anis i πafran. Najpopularno bilo „zitum”, neπto posilno bilo „dizitum”, a poblagite gi piele æenite. Osven toa proizveduvale i pivo so doda- Vo tesna vrska so konzumiraweto pivo e i pi- toci na smreka nareËeno „korma” koe bilo posebnojanstvoto koe vo Mesopotamija ne bilo smetano kako aromatiËno. I vo stariot Egipet, pivoto se koriste-porok, a nitu kako loπa opπtestveno neprifatli- lo vo medicinski celi, pomeu ostanatoto se prave-va osobina. Pivoto kako kulten pijalok se naπlo le sostojki za spreËuvawe na bremenosta, se kori-i vo sumeriskata kniæevnost i mitologija no i vo stelo i kako lek protiv kasnuvawe od πkorpioni,medicinata. Negovoto lekovito dejstvo bilo za a sostojkite za zabna plomba se meπale so pivo.ublaæuvawe na bolestite od æolËka i bubreæni za- Slatkoto pivo se koristelo za proËistuvawe na or-boluvawa. Lekot bil napraven od pivo razredeno ganizmite.samo so voda. Od pivoto se pravele lekoviti napi-toci i masti, a ponekogaπ i lekovi. Protiv zabo- ANTI»KIOT SVETbolka se koristela smesa od pivo, bilki i masla, aprotiv kaπlawe se koristela lekovita trevka, gusta Starite EgipÊani i narodite koi æiveele na teri-supa od svinsko meso i na kraj pivo so med. Pivoto torijata na Mesopotamija gi prenele svoite znaewago dobivale i rodilkite za zakrepnuvawe. za umeπnosta na pravewe pivo na Sredozemjeto. No, narodite koi æiveele na bregot na Sredozemjeto i Mrtvoto more poveÊe go sakale vinoto. Za Grcite EGIPET bilo poznato deka vinoto bilo pijalok na bogovite. Za proizvodstvoto na pivo vo stariot Egipet No, iako poznavale i proizveduvale pivo, za toasvedoËat napisite soËuvani na kameni ploËi i tek- postojat maklu podatoci. Pivoto go proizveduva-stovite vo piramidite vo Sakari od krajot na 4 tiot le od slad koj go narekuvale mazvek pne. Pokraj lebot i lukot, pivoto bilo edna od (Arapite i denes taka go nareku-temelnite namirnici na obiËniot staroegipetski vaat pivoto). Aristotel znael zaËovek. Pivoto i lebot se proizveduvale doma ili pivoto i go narekuval pinon (odnagolemo vo zaedniËka pekarnica, odnosno pivni- glagolot pino, πto znaËi pijam).ca. Najdobroto pivo imeno se pravelo vo gradot Pivoto odnosno zytos od zymePelis, pokraj rekata Nil, a vo 1980 amerikanskata t.e. kvasec vo stara Grcija neekspedicija otkrila tri staroegipetski pivarnici bilo posebno na cena bidejÊiod vremeto na faraonite: vo Hierkonopolis, Maha- se smetalo za pijalok na po-sani i Balas. Togaπnata egipetska dræava vovela slabite lue, a se narekuvalomonopol vo proizvodstvoto na pivo koe bilo osno- i vino za siromavite.28 juni - juli 2012
  • Proizvodstvoto na pivo vo Grcija se proπirilona podraËjeto na Rimskoto carstvo kade pivoto senarekuvalo cereale vinum, a se pielo vo Ëest naboæicata Ceres. Podocna, poËnal da se upotrebuvai poednostaven naziv cerevisia. Rimjanite osvenπto go proizveduvale, i „uvezuvale” nekolku vi-dovi na pivo, pa taka znaele i za keltskoto pivo,i egipetskiot zythum. GrËkiot geograf Skilakis odKarianda vo Kari, koj bil vo sluæba na persiskiotkral Darij I, go opiπal prestojot meu Skitite nasledniot naËni: „Koga nekoj Êe dojde kaj nas vo po-seta vednaπ mu nosat leb i sol, Êe mu proËitaatmolitva, otpeat pesna za dobredojde i nudat opoenpijalok koi go narekuvaat sytho”. „Mnogu Rimjaniodbivale da pijat pivo bidejÊi nivni pijalok istokako i kaj Grcite bil vinoto, koe go meπale so vodabidejÊi pieweto Ëisto vino se smetalo za loπa oso-bina. Pivoto, imeno go smetale za varvaski pijaloki poradi taa priËina vo antiËkata literatura retkose spomenuva, najmnogu vo medicinata i toa vogla-vno kako sredstvo za proËistuvawe na organizmoti izlaËuvawe na teËnosti. Rimjankite pak nivnatapivska pena ja koristele vo kozmetiËki celi. KELTITE Site Keltski plemiwa odgleduvale jaËmen ipËenica i od niv proizveduvale nekolku vidovi napivo koi se razlikuvale spored kvalitetot, vkusoti aromata, odnosno, spored dodatocite koi vo nivgi stavale. Keltite go poznavale hmeqot i go kori-stele pri proizvodstvo na silni piva, a osven hmeqËesto vo pivoto stavale i kim. Najednostavnoto keltsko pivo se narekuvalokorma. Pokraj pivoto, Keltite piele medovina, agalskite plemiwa, koi æiveele na podraËjeto nadeneπna Francija, sakale vino koe inaku bilopijalok na bogatite i visoki opπtestveni sloevi.Keltskite voini sekogaπ go piele pivoto pred bor-bite zoπto veruvale vo besmrtnosta na toj pijalok.Strancite koi doaale vo dopir so keltskite voinigi opiπuvale kako lue skloni kon prekumerno pre-jaduvawe i opivawe. Pivoto kaj Keltite naπlo svoemesto i vo kaznenoto pravo. Imeno, licata koi bija zloupotrebuvale vlasta, posle zavrπuvaweto navladeeweto bile potopuvani vo baËva pivo. Blagodarenie na Keltite, konzumiraweto i pro-izvodstvoto na pivo bilo raπireno vo pogolemiotdel od Evropa, na teritorijata kade æiveele kelt-skite plemiwa, deneπna ©panija (Iberi), SevernaItalija (Liguri), Francija (Gali, Akvitanci), Bel-gija (Belgi), ©vajcarija ( Helveti) i Velika Brita-nija i Irska (Briti, ©koti, Pikti, Goideli). Inte-resno e deka keltskite piva koi bile proizvedenina teritorijata na deneπna Francija, Belgija iAnglija, do denes vo svoja osnova go soËuvale dre-vniot naËin na proizvodstvo. Na primer vo Belgijapri proizvodstvo na pËeniËnite piva Lambik i de-nes se koristi procesot na spontana fermentacija. 2012 juni - juli 29
  • GERMANIJA Starite Germani ne go sakale vinoto. Go smetaleza pijalok koj ne bil dostoen na slobodniot Ëoveki voin. Imeno, od vinoto brzo bi se napile i potoapijani bi zaspale. Niven pijalok bilo pivoto. Toaimalo vaæna uloga vo nivnata ishrana i se pielovo site prigodi. Vo starogermanskite obiËai toËnobilo propiπano kolku sekoe semejstvo moæe dapodgotvuva pivo, a postoele i odredeni pravilaza naËinot na piewe. Pivoto bilo neizbeæno priproslavi na polnoletnosta, svadbi i pogrebi. GrËkiot istoriËar Tacit vo svoeto delo„Germania” zapiπal deka Germanite „piele dewei noÊe, neprekinato se polevale so pivo i biloneverojatno kolkava koliËina pivo moæe da ispieeden Ëovek”. Germanite smetale deka za nastanokotna pivoto moæe da mu se zablagodarat na Odin,najvisokiot bog na starogermanskiot Panteon. Severuvalo deka Odin (Wodan, Wuotan) vo Valhali(starogermanskiot raj) piel slatko pivo, pa vonegova Ëest piele posebno sveto pivo. Za vaænostana pivoto vo sekojdnevniot æivot svedoËat idrevnite sadovi za pivo koi dolgo vreme gozadræuvale znaËajnoto mesto vo tradicionalniotkuÊen inventar. Interesni bile sadovite vo formana ptici (najËesto guski i kokoπki) koi plutale vogolemi bazeni so pivo. So niv se crpel pijalokot, aistovremeno sluæele i kako Ëaπi. Germanite proizveduvale i vid na pivo koj gonarekuvale meta, a go dobivale so varewe na jaËmeni med. Denes toj pijalok moæe da se najde vo Burg(okolina na Nirnberg), i vo Ashafenberg. Toa pivovo sporedba so deneπnoto, ima visok procent naalkohol. Pivoto se spomenuva i vo starogermanskotodelo nareËeno Havamal: „Ne go fali denot pred veËerata, i æenata ne ja fali dodeka ne e zapalena. MeËot fali go duri koga Êe go isprobaπ, a devojkata posle venËavkata, mrazot, koga Êe go stopiπ, a pivoto duri togaπ koga Êe go ispieπ” STARITE SLOVENI I Slovenite pravele pivo uπte od damneπnivremiwa. Toa go dokumentira duri i Aristotel, kojslavenskoto pivo go narekuval pino, kako i grËkiotfilozof i istoriËar Priskos, Ëlen na vizantiskiotparlament na hunskiot kral Atila. Toj vo 488 god,zabeleæal kako pri preminuvaweto niz Panonija,Slovenite, naseleni pokraj bregot na Dunav, nudelejaËmenov napitok koj go narekuvale „kamon”, odno-sno „kamas” i so toa im poklonuvale slad i hmeq.Slovenite pivoto najËesto go pravele od jamen ipËenica. Toa bilo pokvalitetno i podobro. So kon-zumacija na pivoto bil vrzan i problemot na pijan-stvoto. Za vreme na vladeeweto na carot Petar Ve-liki nikoj ne smeel da ispie poveÊe od tri peharipivo na den, znaËi ne poveÊe od eden litar.30 juni - juli 2012
  • Proizvodstvo na vrvni vina nosi poniski temperaturi, a dolgotrajna izloæenost na sonce, koi pretstavuvaat idealni uslovi za odgle- duvawe na odredeni sorti grozje.©to go pravi Osven prirodnite uslovi, sovremenoto poimawe na konceptot na teroar gi opfaÊa i aktivnostite koi se prezemaat za odgleduvawe na grozjeto. Orientacijataedno vino na lozjeto t.e. pravecot i nagibot pod koj se postave- ni lozovite nasadi vlijae na kvalitetot na proizve- unikatno? denoto grozje, zatoa πto od niv zavisi vo koj del od denot lozjeto Êe bide najizloæeno na sonËevite zraci. Ne smeat da se zanemarat i agrotehniËkite merki za obrabotka na zemjata, oddaleËenosta na lozite, zakro- Sekoj proizvoditel na vino se obiduva da sozdade juvaweto, kontrolata na listnata masa, redukcijata naproizvod koj Êe bide edinstven po svojot vkus i ka- plodot, navodnuvaweto, zaπtitata i odlukata za ber-rakter. Ovaa potraga po unikatno vino vodi kon posto- ba. So site ovie postapki znaËitelno se zgolemuva kva-jano predizvikuvawe i nadminuvawe na ostvarenite litetot na proizvedenoto grozje. So niv se ovozmoæuvarezultati. Tokmu ottuka proizleguva bogatstvoto vo grozjeto da dostigne optimalna zrelost i da gi razvieponudata na vino i razvojot na novi proizvodi koi unikatnite karakteristiki koi proizleguvaat od pri-predizvikuvaat interes i vooduπevuvawe kaj sladoku- rodnite uslovi na podnebjeto.scite, bidejÊi otkrivaweto na vkusovite i uæivaweto Dokolku vistinski se iskoristat prirodnite uslo-vo neotkrieni vina e proces, za nekoi duri i ritual, vi i se prezemat adekvatni praktiki vo lozjeto, soi omilen naËin na pominuvawe na vremeto na sekoj primena na soodvetna tehnologija vo vinarnicata ÊehedonistiËki „avanturist“. se ovozmoæi vkusot i kvalitetot na grozjeto da se pre- Vo svetot na vinoto vakvite „avanturi“ postojat nese vo vinoto. Krajniot rezultat e vino so unikatenblagodarenie na teroarot. Spored zborovite na Ronan karakter koj gi nosi karakteristikite na podnebjeto.Sejburn, vrven somelier, teroarot e kombinacija na BidejÊi nema dve identiËni mesta na zemjinata topka,mnogu mali neπta koi zaedniËki pridonesuvaat da se taka i ovie vina ne moæe da se poistovetat so vino odpostigne sovrπenstvo. Sozdavaweto na sovrπenstvo nekoj drug region ili lokacija. Ottuka e vozbudata ode cel i na makedonskite vinarnici koi se poveÊe se vkusuvaweto na vino vo koe e sodræana celokupnatapotpiraat na izborot na specifiËni lokaliteti vo ubavina, tradicija i vloæen trud na edno malo, poseb-sozdavaweto na unikatni vkusovi. no, avtentiËno mesto. SpecifiËnosta na teroarot zavisi od mezoklima-ta, tipot na poËvata, nadmorskata visoËina, reljefot. Teroar (na francuski - terroir) gi objasnuva uni-Mezoklima e klimata koja vladee na mnogu mal prostor katnite karakteristiki na odredeno mesto koi vlijaatna zemjinata povrπina, obiËno na eden edinstven rid na vkusot i kvalitetot na vinoto proizvedeno od grozjeili lozje. Ova znaËi deka lozoviot nasad e izloæen koe se odgleduva na toj specifiËen lokalitet. Ovojna odreden broj sonËevi denovi i vrneæi vo tekot na izraz se koristi mnogu Ëesto vo industrijata za vino igodinata. Pogolemiot broj na sonËevi denovi vo go- se odnesuva na kombinacijata na vlijanieto na prirod-dinata vlijae povolno na kvalitetot na grozjeto, no nite elementi: poËva, klima i topografija. Tokmu ovojekstremno visoki temperaturi znaat i da mu naπtetat. naziv se koristi za vinata na VV Tikveπ koi poteknu-Ottuka, prisustvoto na umeren vetar vo toplite letni vaat od specifiËni mikrolokacii, kako Barovo i Beladenovi pravi ogromna razlika vo odgleduvaweto na Voda, kade πto prirodata sozdala edinstveni uslovikvalitetno grozje bidejÊi ovozmoæuva ladewe i pro- za odgleduvawe odredeni sorti grozje. Ovie prirodnivetruvawe na grozdovite, no isto taka ne dozvoluva da pogodnosti se iskoristeni za proizvodstvo na vina sose zadræi pregolema vlaænost vo vozduhot koja moæe nepovtorliv karakter i vkus.da ima nepovolno vlijanie. Plodnosta na poËvata, nejziniot hemiski sostav, Vinarskata vizba „Tikveπ“ svoite brendovi „Ba-propustlivost na voda, brojot na sloevi i dlaboËinata rovo“ i „Bela Voda“ gi nareËe tokmu po nazivite nana sekoj od niv, ima golemo znaËewe vrz razvojot na specifiËnite mikrolokacii od kadeπto poteknuvagrozjeto i negoviot kvalitet. Mineralite sodræani vo grozjeto koe se koristi za proizvodstvo na ovie vi-poËvata vlijaat na vkusot na vinoto proizvedno od gro- na. Nepovtorliviot vkus na crvenoto vino „Bela Voda“zje odgledano na odreden lokalitet. go prepozna i izednaËi so sovrπenstvo i renomira- Nadmorskata visoËina e isto taka vaæen faktor za niot amerikanski vinski kritiËar, Robert Parker,kvalitetot na grozjeto. Povisoka nadmorska visoËina dodeluvajÊi mu famozni 94 poeni.“Lokalitetot Bela Voda e smesten voridest predel kaj Babuna, Veleπko“.
  • back to basicsKonsieræ Od najmali barawa kako “moæe da dobijam karta na gradot” do barawa od tipot “mi treba bel streË DolËe&Gabana fustan za veËer.” Jas liËno konsieræite gi vikam “seznajkovci” zatoa πto za da bideπ konsieræ na visoko nivo na- vistina treba da znaeπ se πto se sluËuva vo gradot. Konsieræite im pomagaat na gostite da napra- vat rezervacii za odreden restoran, znaat da vi predloæat restoran so koja kujna i da vi padne naPiπuva: pamet, zatoa πto profesionalniot konsieræ si-M-r Aneta Korobkina gurno gi posetil 70-80 procenti od restoranite vodopisnik od Moskva gradot. Tie davaat predlog i zakaæuvaat spa uslugi, preporaËuvaat mesto za noÊen æivot, bez razlika Ako kako πto naglasiv vo prethodnite broevi, dali e toa bar, kafe, karaoke, klub, ili strip klub.vo restoranite ni nedostasuvaat profesionalni Tie gi znaat najdobrite mesta vo gradot i moæat dahostesi, vo ovoj broj bi sakala da ukaæam deka vo vi obezbedat sloboden vlez vo sekoj od niv. Delhotelite nedostiga edna druga pozicija so koja mno- od rabotata na konsieræite se i rezervaciite zagu svetski hoteli se gordeat i ja reklamiraat kako transport (limuzini, avioni, brodovi, voz). Uπteosobena - Konsieræ. neπto πto mene me vooduπevuva e toa πto tie moæat Ako patuvate i ne sakate da troπite vreme na da vi najdat bileti za specijalni nastani (gala,ispituvawe πto i kako i vo koe vreme da vidite, ili koncert, balet, teatar i koe i da bilo πou) sekakokade da kupite neπto, togaπ uslugite na konsieræot ako imate pari da gi platite. Gi znaat site lokalnisigurno dobro Êe vi dojdat . atrakcii, cenata na vleznicite i koe vreme rabotat,32 juni - juli 2012
  • bez razlika dali se toa muzei, crkvi, zoloπki, lu- Hotelskite konsieræi imaat svoe profesio-na park. A ako zboruvame za konsieræi od visoka nalno zdruæenie, nareËeno Les Clefs d’Or („Zlatniklasa vo luksuzni hoteli togaπ od niv se oËekuva KluËevi”). Formirana vo Francija vo 1929 godina.da „se postigne nevozmoænoto.” Konsieræite imaat Zdruæenieto momentalno ima nad 3000 Ëlenovi vogolem spisok na kontakti na kogo moæat za javat vo poveÊe od 40 zemji.koe bilo vreme. A eve i nekolku interesni situacii od rabotata “Edni od naπite postojani gosti vona konsieræite: hotelot, bea pokaneti na rodenden kaj eden poznat politiËar. Gostinot me za- „Vo naπiot hotel imavme gostinka koja beπe moli da najdam armawak so datata naizveduvaË i i beπe potrebna zmija za nejziniot na- raawe na slavenikot. BidejÊistap na TV, pa ne zamoli nas da i najdeme zmija toj negovata vozrast ne beπe odden. Ni trebaπe dobar Ëas. Najdovme prodavnica pred 5, 15 ili 20 godini toaza egzotiËni mileniËiwa i tie se soglasija da ni navistina ne beπe lesno. Nopozajmat zmija na nekolku Ëasa.” posle nekoe vreme i mnogu zavrteni telefonski bro- „Vo nedela popladne, eden od naπite gosti evi sepak uspeavme da goodluËi deka saka da napravi probno vozewe so no- najdeme baraniot ar-viot Hummer. Yvonev na site moæni strani, na site mawak. Zatoa naπiotavto saloni no nikoj ne raboti vo Nedela. Go najdov trud, pokraj naπetotelefonot na eden od sopstvenicite na saloni i go zadovolstvo, beπe izamoliv da go donesat avtomobilot zoπto gostinot nagraden i so mnogu go-e navistina zainteresiran. Toj se sloæi a gostinot lem bakπiπ od naπiotposle probnoto vozewe go kupi Hamerot.” gostin.”
  • GOOD
  • GREAT
  • www.stobiwinery.mk www.stobiwinery.mk www.stobiwinery.mk www.stobiwinery.mkwww.stobiwinery.mk www.stobiwinery.mk www.stobiwinery.mk www.stobiwinery.mkwww.stobiwinery.mk www.stobiwinery.mk www.stobiwinery.mk www.stobiwinery.mk
  • behind the barPetto Dræavno Prvenstvo na Makedonijavo podgotvuvawe na Kokteli i Flertending Stojanovski i Raπko Boπkovski edni od najiskusni- te Barmeni vo naπata zemja. Natprevarot zapoËna vo 11.00 Ëasot so kvalifi-Piπuva: kaciite vo klasiËno podgotvuvawe na kokteli. NaFilip ARNAUDOV natprevarot se pojavija dosta iskusni Barmeni, nozdruæenie na barmeni na Makedonija imaπe i Barmeni na koi ova im beπe prv natprevar. Toa πto raduva e deka site pokaæaa odliËna teh- nika i podgotvija mnogu kreativni kokteli. Najdo- brite 12 od kvalifikaciite prodolæija ponatamuZdruæenieto na Barmeni na vo finale, koe zapoËna vo 17.00 Ëasot i zaedno soMakedonija na 25 april na Skopski natprevaruvaËite od Flertending priredija neza-saem vo sklop na Skopje Travel boravno πou. Publikata koja na ova Prvenstvo naMarket go organiziraπe Pettoto po Barmeni beπe vo najgolem broj go sledeπe natpre-red Jubilejno Dræavno Prvenstvo varot od samiot poËetok pa se do dodeluvaweto navo Podgotvuvawe na Kokteli nagradite.i Flertending. Po petti pat Vo KlasiËno podgotvuvawe na Kokteli borbataNajdobrite Barmeni od Makedonija za titulata beπe mnogu neizvesna bidejÊi site Bar-vo borba za titulata ©ampion na meni go dadoa svojot maksimum i bilo koj od fina-Makedonija i πansa da nastapat na listite da pobedeπe Êe beπe zasluæeno. No sudii-Svetskoto Prvenstvo na Barmeni. te go imaa posledniot zbor i odluËija tretoto mesto da mu go dodelat na Jovica Nakov od Skopje. Vtor Kako i prethodnite Prvenstva i ova beπe pode-leno vo dve disciplini, KlasiËno podgotvuvawe nakokteli i Flertending. Na natprevarot vo klasiËnopodgotvuvawe na kokteli uËestuvaa 27 Barmeni, avo Flertending Ëetvorica. Sudii na natprevarotbea naπite gosti od Crna Gora, pretsedatelot nanivnoto zdruæenie Rajko MijaË i Naim FeratoviÊdolgogodiπen Ëlen na upravniot odbor na Crnogor-skoto Zdruæenie na Barmeni. Isto taka vo æiritobea i del od najdobrite gotvaËi od Makedonija De-jan TrajkoviÊ i Dejan Hristovski, Anxela Stefano-vska i Mateo Barbarosa od SCAE Makedonija, QupËo 2012 juni - juli 37
  • behind the barbeπe Darko Angelov isto taka od Skopje, a prvotomesto i titulata πampion za 2012 godina ja osvoiBoban Avramoski od Ohrid. Vo Flertending natprevarot tretoto mesto goosvoi Martin Petruπevski od Skopje koj iako e do-sta mlad e eden od najtalentiranite vo naπata ze-mja. So dva pehari si otide Darko Angelov koj goosvoi vtoroto mesto i vo Flertending i pokaæa dekae eden od najsestranite barmeni kaj nas. ©ampion-skata titula vo Flertending ja odbrani Darko Lazo-vski od Skopje koj so siguren nastap i iskustvoto odminatogoodiπnoto uËestvo na Svetskoto Prvenstvovo Varπava, znaeπe πto e potrebno da se osvoiprvoto mesto. Nagradata za najdobra tehnika ja osvoiminatogodiπniot πampion Metodi Perunkovski odGevgelija koj od noviot sponzor na ZBM – Office Plusdobi eksluziven barski set. Po povod jubiljenoto Petto Dræavno Prvenstvo PobedniËki kokteliZdruæenieto na Barmeni na Makedonija ovaa godinadodeli specijalna Plaketa za pridones i razvoj naBartendingot i Koktel Kulturata na Internacional 1 mestoKoktel Bar koj isto taka go odbeleæaa svojot deseti Boban Avramovskirodenden. Koktel Chocolate day Boban i Darko Êe go pretstavuvaat Zdruæenieto 2,5cl Smirnoff Vanillana Barmeni na Makedonija na Svetskoto Prvenstvo 0,5cl Marie Brizard Caféna Barmeni vo Peking, Kina koe Êe se odræi ovaa 1cl Riemerschmid Chocolategodina od 5-10 Oktomvri. Do oktovmvri sledat na- 1cl Riemerschmid Hazelnutporni podgotovki so cel da go povtorime uspehot od 4cl creamPolska pa moæebi i da napravime pogolem. Nutmeg Najgolema Blagodarnost do sponzorite na ZBM: - Prima MK so brendovite: Bacardi rum, Martini, 2 mestoBombay Sapphire gin i Campari Darko Angelov - Gemak Trade so brendovite: Smirnoff vodka, Koktel Miss PinkyBaileys, J&B whisky, Grand Marnier i Archers 2cl Smirnoff Citrus - Hajneman Makedonija so brendovite: Marie Bri- 1cl Marie Brizard Watermelonzard, Riemerschmid, Mozart i Amarula 0,5cl Riemerschmid - Attibassi Espresso, Office Plus i Birokrat - Mi- Banana syrupnisterstvo za kafe, Bar Kod prviot i edinstven ma- 0,5cl Riemerschmidgazin za ugostitelstvo Strawberry syrup - I sekako Skopski Saem koi go organiziraa Sko- 1cl lime juicepje Travel Market - Saem za Turizam koj veruvam 3cl cranberry juicedeka Êe prerasne vo tradicija i Êe pomogne za ra-zvojot na turizmot i ugostitelstvoto vo Makedonija. 3 mesto - Jovica Nakov Koktel Sweet harmony 4cl Bacardi Gold 2cl Marie Brizard Vanilla de Madagascar 2cl Riemerschmid Strawberry syrup 2cl lime juice 5cl Ëaj od kamilica Sveæo nane38 juni - juli 2012
  • ZBM Barmenska Liga 2012 Darko Angelov ZBM Barmenska Liga 2012 e natprevar koj po tretpat se odræuva kaj nas. Ovaa godina Zdruæenieto naBarmeni na Makedonija koe e organizator na Bar-menskata Liga ja organiziraπe so malku poinakovkoncept. Isto taka imame i nova lokacija kade πtose odræuvaat natprevarite, toa e Vero centar ka-de πto ima odliËni uslovi za natprevarite kako iodliËna posetenost na publikata. Ligata e sostavena od vkupno 4 razliËni natpre-vari vo 4 razliËni disciplini, kade πto barmeniteÊe moæat da gi pokaæat svoite sposopbnosti. Poslesekoj natprevar pobednicite dobivaat nagradi odsponzorite no i osvojuvaat poeni zavisno od pla-smanot. Barmenot koj posle site 4 kola Êe ima naj-mnogu poeni Êe ja ponese titulata Najdobar Barmenza 2012 godina. Uslov za ova e da uËestuva na mini-mum 3 od Ëetirite natprevari od Barmenskata Liga2012. Dosega se odræaa prvite 3 kola i toa: 1kolo Attibassi Barista natprevar Martin Petruπevski 2 kolo Smirnoff Speed round 3 kolo Bacardi Flair & Show Posle prvite 3 kola plasmanot nauËesnicite na ZBM Barmenska Liga 2012e sledniot: 1 mesto - Darko Angelov 32 poeni 2 mesto - Jovica Nakov 28 poeni 3 mesto - Martin Petruπevski 4 mesto - Darko Lazovski 26 poeni Darko Lazovski 5 mesto - Kosta Jovanovski 21 poen 6 mesto - Boban VasiÊ 20 poeni 7 mesto - Metodi Perunkovski 18 poeni 8 mesto - Goran Sakaliev 15 poeni 9 mesto - Boban Avramoski 13 poeni 10 mesto - Atanas »urlinov 12 poeni Poslednoto Ëetvrto kolo Mixology natprevar koeÊe se odræi vo noemvri Êe go odluËi pobednikot naBarmenskata Liga 2012. Do togaπ im ostanuva nasite Barmeni naporno da se podgotvuvaat i uπteednaπ da ne vooduπevat so svoite Barmenski spo- Metodi Perunkovskisobnosti. 2012 juni - juli 39
  • behind the barSmirnoff Speed Round Vtoroto Kolo od godineπnata Barmenska Li- bide precizen vo dozite. Sekoe sipuvawe pomalkuga beπe Smirnoff Speed Round natprevarot. Toj se ili poveÊe od baranata doza nosi negativni poeniodræa na 25 mart na veÊe poznatoto mesto - Vero (sekundi) koi se dodavaat na vkupnoto vreme.Centar vo Skopje. Natprevar vo brzina i veπtina na -Speed Round – Site Barmeni treba da napra-podgotvuvawe kokteli, na koj uËestvuvaa najdobrite vat pet odnapred dadeni poznati kokteli za πto eBarmeni od celata zemja koi voedno se borat i za moæno pokratko vreme. Pogreπnata receptura, po-titulata najdobar Barmen za 2012 godina. stapka, izlevawe ili paawe na oprema ili Ëaπa Na dvete kvalifikaciski kola Barmenite se na- nosat negativni poeni (sekundi). Najdobar e onoj sotprevaruvaa vo dve disciplini: najdobro vreme. - Free Pouring – Sekoj natprevaruvaË treba da Najdobrite 12 Barmeni od kvalifikaciite odatsipe toËna doza na Smirnoff vodka so edna i so dve- ponatamu vo finale. Finaleto e kombinacija nate race za pokratko vreme i pri toa da vnimava da prethodnite dve kvalifikaciski disciplini. Bar-40 juni - juli 2012
  • menite vo sistem na eliminacii se natprevaruvaateden protiv drug. Na dva bara istovremno podgotvu-vaat isti kokteli kade πto podobriot i pobrziotodi ponataka vo slednoto kolo. Vo finaleto se sretnaa dvajca Barmeni koi pre-thodnite dve Barmenski ligi go osvoija vtoroto me-sto, Jovica Nakov i Goran Sakaliev. Prvoto mestogo osvoi Jovica Nakov od Skopje pred Goran Saka-liev od Kavadarci a tret beπe Darko Angelov odSkopje. Za da se odræi ovoj natprevar Zdruæenieto naBarmeni na Makedonija imaa golema podrπka odSmirnoff vodka kaja beπe i generalen sponzor nanatprevarot. Golema balgodarnost i do Vero Centarkoj obezbedi prekrasen prostor za ovoj natprevar,Bar Kod edinstveniot magazin za ugostitelstvo voMakedonija i BARevolution πkoloto za profesio-nalna obuka na Barmeni kade πto Barmenite gi stek-nuvaat svoite znaewa i veπtini. PoveÊe informacii, sliki i videa na:www.bar.mk. 2012 juni - juli 41
  • behind the barBacardi Flair & Show Na 8 mi april se odræa tretoto kolo od I ovoj natprevar kako i prethodnite e vo organi-ovogodineπnata ZBM Barmenska Liga. Bacardi Flair zacija na Zdruæenieto na Barmeni na Makedonija so& Show atraktiven flertending natprevar na koj ogromna podrπka na Bacardi koj e generalen spon-uËestuvaa najdobrite Makedonski Fler Barmeni. zor na Flertending natprevarot od Barmenskata Li-Iako ne e prv natprevar od ovoj tip, ovoj natprevar ga. Blagodarnost do Bacardi, Vero Centar, Bar Code,beπe najdobro organiziran i so duri 7 uËesnici BARevolution – Profesionalnoto πkolo za Barmeniπto so ogled na toa deka Flertendingot e disic- kade πto moæe da nauËite se za ovaa profesija.plina koja se uπte e vo razvitok e navistina dobra PoveÊe informacii sliki i videa od natpreva-brojka. I ovoj natprevar kako i prethodnite dve rot moæe da vidite na oficijalnata strana na ZBM:kola od Barmenskata Liga se odræa vo prekrasniot www.bar.mkVero Centar kade πto sluËajnite i namernite pose-titeli uæivaa vo ova celodnevno Barmensko ©ou. Na natprevarot sekoj Barmen treba gi pokaæesvoite flertending veπtini, no i da priredi svoeπou dodeka gi priprema koktelite. Vo kvalifika-cii Barmenite pripremaa 4 kokteli so Bacardi rumza 4 minuti, dodeka vo finale 2 kokteli za 6 minu-ti so πto imaa vreme poveÊe da ja zabavuvaat pu-blikata i da gi ppokaæat svoite Fler sposobnosti. Vo iskluËitelno tesna borba prvoto mesto mupripadna na minatogodiπniot πampion vo Flerten-ding i pobednik na barmenskata Liga 2011 - DarkoLazovski od Skopje. Vtor beπe Martin Petruπevskia tret Boban VasiÊ i dvajcata od Skopje.42 juni - juli 2012
  • StrawberrY Variations od Cocktail RoomStrawberry Mojito 3-4 jagodi 7-8 livËiwa nane ½ lime 2 barski laæici πeÊer 5cl White Rum Soda Stavete gi vo visoka Ëaπa jagodite, naneto, lajmot iπeÊerot i izgmeËete gi dobro so madler. Dodajte drobenmraz, rum i soda i promeπajte. Dekorirajte so jagoda igranËe nane.Strawberry Daiquiri 3-4 jagodi 2cl lime juice 2cl πeÊeren sirup 5cl White Rum Stavete gi site sostojki vo blender so mraz. Izblen-dajte dobro sipete go koktelot vo kobler Ëaπa i dekori-rajte so parËe lajm i jagoda.Strawberry Margarita 3-4 jagodi 2cl sok od limon 1cl πeÊeren sirup 4cl Tekila 2cl Triple Sec Stavete gi site sostojki vo blender so mraz. Izblen-dajte dobro sipete go koktelot vo kobler Ëaπa i dekori-rajte so parËe lajm i jagoda.Strawberry Collins 3-4 jagodi 3cl sok od limon 3cl πeÊeren sirup 4cl xin ili vodka Soda Vo visoka Ëaπa stavete gi jagodite i sokot od limon,ispasirajte gi dobro so madler, dodajte go πeÊerniot si-rup i xinot, stavete mraz i soda i promeπajte. Dekoriraj-te so parËe limon i jagoda. 2012 juni - juli 43
  • • IZVONREDNA MOÆNOST ZAVRABOTUVAWE VO BAROVITENA SVETSKITE METROPOLI• ZA SAMO 3 (TRI) NEDELIOBUKA NAU»ETE GI NAJPOZNA-TITE SVETSKI KOKTELI SOINTERNACIONALNI RECEPTI• DOBIVATE DIPLOMA KOJAVAÆI VO SITE ZEMJI NASVETOT• »LEN NA INTERNATIONALBARTENDERS ASSOCIATION(IBA)• NAJPROFITABILNA I NAJZA-BAVNA PROFESIJA VO UGOSTI-TELSKIOT BIZNIS
  • 2011/12 2011/12 2011/12 Macedonia’s Choice Macedonia’s Choice Macedonia’s ChoiceНајдобрите брендовиНајдобрите брендовилесно се препознаваатлесно се препознаваат www.superbrands.mk www.superbrands.mk
  • urbani prikazniGrafiti nici, vagoni, metroa itn., denes se narekuvaat ,,pi- sateli’’ a ne ,,slikari’’. Ima li priËina zoπto e toa taka? Zaπto grafitite prvenstveno se slogani koi teæneat da bidat Ëueni tokmu od onie koi voopπtoPiπuva: nemaat sluh, a glavnata ideja se krie vo sloganot.Nikolina STOJANOVA Koga Êe se spomne zborot „umetnost’’ poveÊeto lue zamisluvaat golema slika, vo sopstvenost na Dali ste zabeleæale, deka ako gradot ima da pripadnik od visokoto opπtestvo, koj za nea dalraskaæe nekoja intimna prikazna, ako saka da se mnogu pari so cel da si ja zakaËi vo salonot i da i’poæali na neπto a toa javno ne moæe da go napra- se vooduπevuva kako na nekakov svet predmet. Se-vi, ili pak saka da se pofali so dosetlivosta na pak, vo deneπno vreme i za golema sreÊa na mnogu,lokalnite æiteli, nivnite svetogledi, smisla za takvite klasiËni koncepcii za toa πto pretstavuvahumor i seirxisko obrazovanie, ako saka da i’ se umetnosta veÊe celosno bledneat. Umetnost moæe dadopadne na nekoja devojka, ili saka gorko da i’ se se sozdade vo se’ i od se’, taa moæe da se sozda-odmazdi, toa go pravi javno preku grafitite? Ia- de vo razliËni formi koi em gi zbunuvaat naπiteko moæebi na prv pogled deluvaat naivno i det- setila za toa πto se sluËuva pred nas, em istovre-ski, premnogu πareno, nadvor od nekakov realen meno gi stimuliraat barajÊi znaËaen del od naπetokontekst, tie imaat funkcija da go postignat tokmu vnimanie i razmisluvawe vo nivniot kontekst. Isprotivnoto - da ne’ sooËat so nekoja realnost, koja sekako, vo deneπno vreme, ili se galeriite i au-se pravime deka ne ja gledame. Se uπte grafitite, kciskite kuÊi onie koi kaæuvaat πto e umetnost,kako vid liËna ekspresija, vo svetot, se smetaat za ili se site ostanati individualci koi na vakovnov vid umetnost, posle fotografijata i stripot, ili onakov naËin se borat kreativniot proces da goa kaj nas se samo πkrabanici na nekoi deca koi zadræat individualen i neiskompromitiran. Zatoasakaat da se napravat pametni. Ako poglednete po- grafitite seuπte go Ëuvaat aspektot na tajnosta, zablisku Êe vidite deka tie zadovoluvaat odredeni da bi moæele slobodno i bez nikakov pritisok daumentiËki kriteriumi: porakata se prenesuva preku go soopπtat tokmu ona πto go naumile. VproËem, ikonzistentnost vo formata i sodræinata koi napati samoto nivno nastanuvawe ne e vrzano so nikakovse pokolopuvaat. Porakata e predadena stilizira- javen nastap ili nastan. Tie seuπte nastanuvaat vono, maniristiËki, upotrebata na boite igra golema gluvite doba, koga nikoj ne gleda, zatoa πto gra-uloga, naËinot na koi se „slika’’ isto taka... Sepak, fitite ne trpat mali korekcii, ne trpat promenaonie koi gi izveduvaat grafitite, koi gi ,,lepat’’ na na samo nekoi zborovi. Tie se toa πto se, celosno,yidovi od zgradi vo temni Êoπiwa, æelezniËki sta- kompletno posveteni na idejata i kauzata πto ja46 juni - juli 2012
  • pretstavuvaat, bez alternacii, bez kompromisi. jalnost vo odnos na iskrenosta i brutalnata visti- Osnovnata definicja za grafiti veli deka toa na, koga odnenadeπ Êe iskrsnat na nekoe parËe yidse odredeni paroli ili crteæi koi se napiπani, kade najmalku ste oËekuvale...izgrebani ili isprskani na ramna povrπina vo ja- Eve na primer, vo Anglija si postoi eden Benskiven prostor. Tie moæat da imaat razliËna forma, koj se smeta za eden od najvlijatelnite imiwa vood ednostavni reËenici do elaborirani muralni sovremenata umetnost. Toj svojata umentost ja izra-sliki, i Ëoveπtvoto so niv se sretnalo uπte vo pra- zuva na javni porostori i vo forma na grafiti, iistorijata, koga mislelo deka treba da gi crta poja- negovi sliki, koi go optovaruvaat javniot kako ivite od prirodata na yidovite od svoite peπteri. virtuelniot prostor, se veÊe ikoni na sovremeno-Vo deneπno vreme, se koristi obiËno boja vo sprej to æiveewe. Benski e prisuten na skoro seËij pro-ili markeri. Urbanite umetnici, vo poveÊeto zemji fil na fejsbuk, prisuten e na raznorazni flaeri ise konfrontiraat so zakonite, spored koi crtawe- gradski glasila, odredni brendovi go koristat kakoto na neËij imot bez soglasnost od sopstvenikot e lice za nivnite proizvodi, nema nekoj πto ne goakt na vandalizam, za kojπto postojat soodvetni znae! TipiËni britanski Bobievci kako se dræat zakazni. NajËesto, grafitite izrazuvaat nekoja so- raka, devojËe kako proveruva vojnik na policiskicijalna nepravda ili pak nekoja silna politiËka naËin, demonstrant koj namesto da frla molotoviporaka. Ne treba da se zaboravi deka vo golemite kokteli frla buket cveÊiwa, paroli od tipot: ,,sle-metropoli, kriminalnite bandi koristat sopstveni deweto na vaπite soniπta e otkaæano’’, i sliËni do-grafiti, znaci i kodovi za da ja obeleæat nivnata setlivi komentari koi dlaboko go dopiraat svetotteritorija. Preku niv tie prenesuvaat jasna pora- i opπtestvoto, se priËinite zoπto Benski e tolkuka za toa kolkava e nivnata moÊ, koi vsuπnost se popularen i tolku vrednuvan. Samo πto ima ednatie i koja e nivnata ,,nositelska dejnost’’. Kontr- zakaËka, toj ima milioni funti na negovata smetka aoverzite πto nastanuvaat okolu pojavuvaweto na nikoj do sega ne uspeal da go vidi negoviot lik. Segrafitite seuπte pretstavuvaat golemi problemi promovira preku agenti, drugi gi skluËuvaat zdel-za gradskite avtoriteti i policija, i za „pisate- kite namesto nego, a gi ispolnuva svetskite galeriilite’’ koi sakaat da gi izloæuvaat svoite dela vo i so dela i so posetiteli. Iako se soglasuvam deka ejavnost. Vo deneπno vreme, postojat ogromen broj dobro smislen marketinπki trik preku koj umenti-razliËni stilovi grafiti koi variraat od vidot kot generira orgromni sumi pari, sepak, deneπnotona porakata do naËinot na crtawe, i iako, spored visoko razvieno kapitalistiËko opπtestvo go do-zakonot, tie ne bi trebalo da postojat, sepak nanekoi mesta se toleriraat, duri i se zaπtituvaatsamo poradi umetniËkiot moment koj go sodræat vosebe. Taka na primer, poseben vid grafiti se onienareËeni „bombastiËni’’. Ovie se edni od najkontro-verznite zatoa πto vo osumdesettite se povrzuvaleso pripadnici na bandi, gradski neranimajkovcii kloπari. No denes, ovoj stil e eden od najcene-tite vidovi urbana umetnost bidejÊi se sostoi odmnogu individualen pristap, izveden preku finoiscrtani bukvi i skladni boi. Toa e krajno indivi-dualen naËin za sebe izrazuvawe. Samite grafitipak moæat da bidat avtoreferencijalni i da go po-stavuvaat praπaweto za smislata na umetnosta, smi-slata na odredeni steknati surovi ËoveËki naviki,ili akcentiraat odredeni praπawa koi opπtestvotoe seuπte nezrelo da gi reπi. Sepak, ne treba da za-boravime deka, bez razlika dali stanuva zbor zakomentar na socijalniot æivot i mentalitetot, ili eizraz na lokalen humor ili dosetka, ili pak se sve-duva na neodgatlivi zborovi i formi koi samo oniekoi gi nacrtale moæat da gi razberat, grafititefunkcioniraat kako gatanka. Tie javno go kaæuvaatona πto drugite go molËat. NaËinot na izraz e kraj-no ekspresiven, porakata e Ëesto mnogu precizna ikonkretna, no glasot na onoj koj go sozdal grafitotmora da bide nem, a pak negoviot identitet ne trebada bide opπto poznat. Tie se tajni i glasni istovre-meno, skrieni i hrabri, ismejuvaËki no vistiniti itokmu tuka leæi fascinacijata na obiËnoto oko kogaÊe se sretne so niv. Tokmu tuka leæi nivnata geni- 2012 juni - juli 47
  • zvoluva i stimulira toa, i toa ne znaËi deka ne-govite poraki i sliki se pomalku vredni. Tie bibile uπte pointeresni ako dosega sme se sretnaleso niv na konvencionalen naËin. Sekako, Benski nemu e vistinskoto ime. Sevo ova vodi kon zakluËokotdeka ako sakame da ne ja kompromitirame naπataumetnost, i ne sakame da ja podredime na pravila-ta na instituciite, togaπ toa morame da go pravimetajno, skriπno, koristejÊi psevdnonimi. Isto taka,ne’ vodi kon zakluËokot deka i najdemokratskiteopπtestva koristat cenzura koga neπto gi udira police. Ni kaæuva deka koga sogolenata vistina ne’zjapa direktno vo lice, na site im e nezgodno... Vo ovoj pogled, razlikata meu nas i razvienitezemji e vo toa πto dijalogot pomeu oficijalnata ineoficijalnata umetnost postoi, deka nekoi odre-deni eksperti go sogleduvaat znaËeweto i priËinatazoπto mladi urbani lue sakaat da se izrazuvaatna toj naËin, pa vo toj pogled organiziraat saemi Êe naidite na nekolkui rabotilnici, objavuvaat literatura, dodeluvaat posebni bandi, ili podobro bi bilojaven prostor za istata rabota, duri i angaæiraat da gi nareËam tajfi, koi crtaat minimalistiËkigrafiti umetnici za razubavuvawe na odredeni ob- crteæi, ostavajÊi znakËiwa na polæavËiwa na-jekti koi go igubile πarmot... Kaj nas, vo ovaa ba- okolu. Ednostavni simpatiËni Ëudoviπta vo boja,rokna xungla, retko da ima mesto za alternativna maËki koi visat naopaku od neËij prozor, golemiumetnost a uπte pomalku za grafiti. Zatoa i naπite bukvi so nejasen font i sodræina, do buntovni pa-grafiti se poveÊe smeπni otkolku kritiËki, izgle- roli od tipot. „Premnogu policajci premalku pra-daat ponaivno i se bavat so maalska tematika. vda’’, ni kaæuvaat na delikaten naËin deka neπto No ne sakam da go omalovaæuvam Skopje poradi e trulo vo kralstvoto na Grujo. Iskreno mi e miloova, naprotiv sakam da gi ohrabram site onie koi πto barkonata palka ne moæe tolku daleku da zama-smelo piπuvaat po yidovi da go pravat toa uπte vne, i πto ne im teknalo da gledaat po Êoπiwa vopoveÊe, uπte poorganizirano, uπte pomasovno, Gradski Yid, pa da poËnat se’ da pravat vo barokenbidejÊi preku niv, naπiot urban glas se gleda i se stil, za namesto grafiti da imame gobleni so ko-Ëita. Preku niv, i nie si go belime obrazot. No Sko- wi na poilo. Duri i mislam, da gi udri grafit popje ne e London, pa taka, kaj nas moæat i moæea da glava nema da znaat πto gi mavnalo, πto e dobro,se vidat slednive prekrasni dosetki: od „Nina te bidejÊi gradskite entuzijasti Êe imaat uπte vremesakam.’’ potpiπan Vlado na arhitektonski fakultet, da gi ispiπuvaat nivnite poraki, i da ni kaæuvaatdo „Ah toj Pariz, Pariz’’ na istoto mesto koj den de- πto im preËi i πto im treba na mladite. Toa e do-nes stoi a nastana vo isto vreme so proektot ,,Skopje bro, i bidejÊi znaËi deka seloto ne moæete da go2014’’. Od „Kalina, mandarinite poskapea a ti uπte isterate od selanecot, ama ne moæete ni gradot odsi mi skarana’’, do „Navivam za kojotot’’ i „Vednaπ graaninot.se vraÊam’’, potpiπan Godo. „Od beπe zlatno dete’’ Vo razvienite opπtestva, grafitite gi prepla-kade crteæot preoa vo heroinski πpric, do „Isus vuvaat masovnite mediumi. Pazarot e preplavene æiv’’ i „Fala bogu πto sum ateist’’. No ova se gra- so knigi, dokumentarci, spisanija i bilteni, no ifitite od krajot na devedesettite i poËetokot na no- biznis klimata e povolna za niv. Masovno proizve-viot milenium. Sega, ako se proπetate niz Centar, deni aliπta i raznorazni trakatanci, kapËiwa, 2012 juni - juli 49
  • ranci, patiki, kaiπi kako naËin da se izrazi pri- padnost na urbaniot naËin na æiveewe se se’ popri- sutni, bidejÊi e soliden naËin da se zarabotat pa- ri. No ova gi odvraÊa grafitite od nivnata prviËna funkcija da kritikuvaat na radikalen naËin, vo toj anderground alternativen izraz. Prvenstveno tie pripaaat na lueto koi se del od istata kul- tura no koi ne se trudat da gi iskoristat nejzini- te komercijalni vrednosti. Za æal, denes postojat mnogu poveÊe lue koi se zanimavaat so crtawe i ispiπuvawe grafiti koi samo go gledaat znakot na dolarot vo niv a ne znaat niπto nitu pak se griæat za taa neoficijalna, podzemna kultura. Za sreÊa pak, naπite grafitxii se nemaat sretnato so globalniot pazar, pa vakvi nelagodnosti i neprijatnosti seuπte ne im se poznati. Kaj nas tajfite grafitxii seuπte se ceneti vo soodvetnite maala, ili skejt πopovi, i seuπte se skoro amateri vo ona πto go pravat. Tie ne moæat da otidat vo golemi kniæari i da najdat 50 knigi posveteni na ona πto niv gi interesira, pa moraat da se snaoaat na sporedni naËini, preku prijateli od stranstvo, internet i sliËni patiπta. Ovaa dejnost, ako moæam taka da ja nareËam, e tol- ku malku razviena kaj nas, a naπite crtaËi se uπte go nemaat oseteno bremeto na masovniot pazar, πto tie se tolku iskreni i verni na sebe, i se uπte se neiskompromitirani amateri. No povtorno, ova e dobro, bidejÊi znaËi deka ne skrπnuvaat od patot na tajnosta i iskrenoto sebeizrazuvawe. Zatoa, koga Êe vidam nov grafit mi doaa da go lajknam, mi doaa da mu Ëestitam na toj πto go na- pravil, ili nekako da mu izrazam simpatii, taka πto toj nekoj mu prkosi na sistemot, duri i vo ovaa zemja. Zatoa, sekoj novonastanat grafit e radost bidejÊi sepak nekoj se osmeluva da kaæe neπto, da potencira neπto, da ni predoËi, da ni gi otvori oËite, da ne napravi da sogledame. I da ne zaboravime, se’ duri javnite glasila se tivki vo odnos na ona πto ne’ opkruæuva, se’ du- ri odredeni praπawa se zaboravaat, ili namerno ignoriraat, se duri postojat odredeni zagrozeni grupi ili individualci, javnite prostori i grad- skite yidovi Êe bidat mestoto na sloboda na govor i izraz, no vo tajnost. Zatoa, kolku poveÊe grafiti, tolku poveÊe urban duh, tolku poblisku do idejata za metropola, tolku poblisku do gradot ubav...50 juni - juli 2012
  • bife "nostalgija"Solo delnica za kafe i vesnici Prvoto utrinsko kafe, tursko bez πeÊer, so kaj- mak - petel da stoi vrz nego, ajde dobro, neka bide i vtoroto (za onie zavisnicine koi i pred oËi daPiπuva: otvorat, za da ne kriziraat, uπte vo pixami moraat da srknat kafe, so ili bez cigara, ili, da bidamSiniπa STANKOVI∆ malku od malku poromantiËen, za onie koi toa za- dovolstvo sakaat da go spodelat so poubavite im polovini, pred da se nurnat vo dnevnata luwa od obvrski), nekako najubavo “legnuva” vo nekoja let-Naprolet i osobeno vo nepo- na bavËa. I tuka, najdemokratski, ne dozvoluvam nivtorlivite skopski letni utra, debata, ni polemika. Taka si e, po difolt. Na leto, bavËa si e bavËa. (Mala digresija: nikogaπ ne miprvoto kafe, so neizbeænite bilo jasno zoπto otvoreniot del na ugostitelski-vesnici, najubav vkus imaπe te objekti, sozdaden za relaksacija i uæivawe, se vika - bavËa, ime koe asocira na rmbawe - sadewe,vo nekoja od skopskite letnite kopawe, navodnuvawe, berewe, ili, duri i pour-bavËi. Vo onie nekolku miga, bano - na izmama, ako nekoj neli, “te raboti kako bavËa...”?)dodeka ezveto se kreva od ogin Vo godinite koga prvoto kafe go piev odi se polni filxanot, kako na plastiËni ili hartieni Ëaπki, na redakciskite kolegiumi na koi se analiziraa greπkite - “beli-filska lenta minuvaat vekovi, te meËki” vo minatiot i se planiraa sodræinite odvremiwa koga postoel esnaf, sledniot broj na vesnikot so koi Êe ja potresuvame javnosta, koja Ëisto patem da konstatiram - niπto nekoga se æiveelo pokroce, i se moæe da ja pomesti od mesto poslednive 50 godiniimalo vreme za se. I troa duπa. po zemjotresot, kafenisuvaweto mi go nemaπe me- rakot. Mnogu nepotreben adrenalin, visoki tonoviI nemalo potreba da se sonuva i niski strasti, podmetnuvawa pod masa i zad grb,buden i da se “brcaat” æelbi, za lekomisleni ocenki i teπki glavi od vËeraπnite mailigani... Se na juriπ, bez Êeif. Na rabota, nanekoj otsprotiva da “gleda” dali trud! Na brza lenta, so sto na saat. Da mu se odmiliÊe se ostvarat. Zaπto, se veruva- na Ëoveka. Togaπ, epten im zaviduvav na lueto so (po)slobodni profesii, koi naprolet i osobeno volo deka sekomu – negovoto Êe mu nepovtorlivite skopski letni utra, svoeto prvo ka-dojde. Kroce... fe so neizbeænite vesnici (sega, pokraj strancite, i se poveÊe naπinci, “biznismeni” ili vistinski52 juni - juli 2012
  • delovni lue, gi zabeleæuvam kako troa se infor- filxanite, napolneti od nekoj bezduπen avtomat.miraat na toa tabletite i sliËnite tehnoloπki Ëuda Normalno, deka ne moæea da sfatat, deka vo oniei malku mi se kreva æeludnikot, ama toa e cenata na nekolku miga, dodeka ezveto se kreva od ogin iprogresot πto se zakanuva da gi egzekutira vesni- se polni filxanot, kako na filmska lenta minu-cite ”od hartija”), go pieja vo nekoja od bavËite na vaat vekovi, vremiwa koga postoel esnaf, koga serestoranite i kafuliwata. æiveelo pokroce, i se imalo vreme za se... I troa Elem, so godini potoa, koga i samiot stanav (po) duπa. Ama, aj da ne zabeguvam.sloboden novinar, ili, “uliËen novinar”, kako πto Skopje, neli, nikogaπ ne ni imalo “Dem-me krsti eden od maalskite sopatalci vo partiite bel Ëarπija”, pa nekoj sega da seËe veni po nea i»aπkomet (koj vo praksa ja ispoËituva maksimata “mladosta da si ja spomiwa”. Otkako golem del oddeka novinarstvoto e najubava profesija πto treba kafuliwava gi frlija ezviwata i poËnaa da pro-i mora da se napuπti do 40-tata godina od æivotot, davaat nekoi bezvkusni kopii na oa italijanskiza da ostanat ubavite spomeni i vkusot na predi- makijata i amerikanski filter-kafiwa, so kafe-zvikot, pa sega, moæe da deli sarkastiËni ocenki avi πeÊerËiwa i mali Ëokolatca (more i toplai da gi soæaluva nekogaπnite kolegi, koi, kako me- Ëokolada imaat - bqak, uπte i indijanki i boza Êene, ostanale zakreposteni, oti im vlegla Ëivijata i poËnat da nudat) i jas si legnav na braπno. MolËam,nekogaπ go vdiπale mirisot na olovoto) i samiot srkam i se obiduvam niz penata da se potsetam napoËnav da uæivam vo blagodetite na (po)slobodnite nekogaπniot vkus na vistinskoto kafe koe go ra-utra vo letnite bavËi. I vo budeweto na gradot πto zbistruva mozokot. I kako i nekogaπnite bitolskineizmerno go sakam. I go mrazam, istovremeno. Solo dembeli, navistina ponekogaπ, onaka mrzelivo, gidelnica za kafe i vesnici. Sam so svoite misli i merkam mladite i pozrelite skopjanki, so iskrenoplanovi. Nadeæi? Kako nekogaπnite dembeli. Kol- priznanie deka bitolskite “pufli” se nenadmina-ku i da imaπe crni storii vo vesnicite, slikata na ti... Ama i toa, onaka, Ëisto da mi projde vreme-osamen Ëitatel, koj so filxanot vo raka gi krade to, oti i vesnicite se pobrgu se isËituvaat. A kogaprvite, a potoa, kako se dviæi niz kalendarot, i se ne moæe da se prevrti filxanot, da se ponadevaposilnite sonËevi zraci - se dodeka ne poËne da se Ëovek deka moæebi Êe mu bide poubavo, da go sonu-krie od niv pod tendite, so godini mi beπe ilustra- va moreto pod skopskiot vrπnik, se se sveduva nacija za optimizam i bezgriænost. Predigra za let- “dobra vibra, al loπ trip”, πto bi rekle ostato-nite vakancii, kade na taa optimistiËna slika, Êe i cite od saraevskine nadrealisti. Vsuπnost, otkakobide dodadena alkata koja vo Skopje i nedostasuva se se isprevrte, otkako esnafot izumre i negovoto- mirisot i pogledot kon moreto... mesto go zazema “fukarata”, zablaæena so veπtaËki Maalskite kamaradi so normalni, kancelariski, zasladuvaËi, otkako zborot “dembel” dobi sosemapa duri i “terenski” zanimawa, nikako ne moæea da novo znaËewe a Ëarπijata se svede na ozboruvaËkoja sfatat ni mojata opsesija, so godini osamen da podzemje, i solo pieweto kafe kako da ja gubi smi-go pijam prvoto “zimsko” kafe, skrien zad vesni- slata.cite vo nepovtorliviot “Pariz” (sose Rim ili bez I zatoa, i vo letnite bavËi, sega neretko sednu-nego) i da gi prisluπuvam muabetite na duÊanxiite vam i so pogolemi druπtva, vo koi sekoj si glasnoi zlatarite, dijalektite na gostite od vnatreπnosta zboruva πto saka, a retko koj nekogo i sluπa. Zasol-koi ottuka go poËnuvaa osvojuvaweto na prestolni- net vo tolpata, gledam kako muabet-kafeto (makar inata ili belosvetskite jazici na koi se razbiraa muabet so samiot sebesi) otstapuva pred energet-strancite koi po zadaËa ili po greπka, zatalkale skite pijalaci - πto davaat laæni krilja so koi nevo balkanskiov lavirint.... Dobro, na druπtvoto moæe da se letne do moreto, a vesnicite se poraze-od pred granapËeto i od maalskata birtija, malku ni od Ëarπiskite ozboruvaË(k)i, no se teπam dekapoprifatliv im beπe mojot dolgogodiπen ritual, site urultii minuvaat. Moæe kroce, ama sigurno.solo pieweto na proletno-letno-esenskoto kafe A deka Êefot i merakot o(p)stanuvaat. Izdrælivi,(se do prvite doædovi) vo letnite bavËi na gla- kako toa kajmakot na koj moæel i petel da zastane...vnata ulica koja koneËno, po 20 godini, po kraloti marπalot, i go ozakonuvaat imeto. No, samo za-toa πto si teraa majtap so obrazloæenieto: dekajas, kutriot, demek, napaden od doma, vsuπnost,mrzlivo go πmrkam kafeto samo kako opravduvawe- za da se yveram vo novite generacii skopski uba-vici, koi razgoleni spored vremenskite priliki,πtrapaciraat bez priËina, vo nedostatok na vistin-sko korzo. Zavidlivci niedni-nizaedni, osudenisekoe utro da go pijat retkoto kancelarisko kafena eks, za da ja molat koleπkata otsprotiva, da im“gleda”, otkako Êe si ja brcnat æelbata za koja sesvesni deka nikogaπ nema da im se ispolni, ili oada uæivaat vo isplaknatite sodræini od Ëaπite i 2012 juni - juli 53
  • Kontakt: 075/40 44 43
  • PromocijaBADEL 1862 150 GODINI TRADICIJA Niz tri veka, veÊe 150 godini, Badel 1862 znaËi Od Pokorni do Badel 1862vrvna ponuda na æestoki alkoholni pijaloci, vinoi bezalkoholni pijaloci. Badel 1862 se gordee so Frawo Pokorni e eden od osnovopoloænicitesvojata tradicija, bidejÊi zad nea stoi iskustvoto na deneπniot Badel 1862. Najprvin sosema samna najsposobnite vo toa specifiËno hrvatsko pro- proizveduval æestoki alkoholni pijaloci, giizvodstvo. Taa gordost e trajno vtkaena vo imeto na pakuval i gi distribuiral vo trgovijata. Nabrgu gokompanijata, dodavajÊi ja i godinata na nejzinoto proπiril svojot pazar vo brojnite srednoevropskiosnovawe - 1862. Toa mu oddava poËit na negoviot zemji, a so svoite likeri, osobeno so Pelinkovec,osnovaË, no i pretstavuva nedvosmislena opredel- osven znaËajnite evropski metropoli, go snabduvalba da se bide kuÊa so dolga tradicija. i carskiot francuski dvor na Napoleon Treti. Denes Badel 1862 e lider na hrvatskiot pazar Fabrikata Arko, Ëii poËetoci se vo daleËnatana æestoki alkoholni pijaloci i eden od lideri- 1867 godina, stanala ceneto ime vo proizvodstvotote vo vinarstvoto, bidejÊi deneπnoto proizvod- na kowak, penlivo vino, rum, rakii, likeri i drugistveno portfolio koe se temeli na proizvodi so pijaloci.150godiπna tradicija, postojano se prilagoduvana sovremenite potrebi na potroπuvaËite, gi sledi Patria e osnovana vo 1886 godina i se istaknu-sovremenite marketinπki trendovi, no sekogaπ ja vala so bogata ponuda na izbrani alkoholni pija-uvaæuva tradicijata. loci, no proizveduvala i ovoπni sokovi. Glavniot 2012 juni - juli 55
  • proizvod na Patria bil Patria brendi medicinal, alkoholni pijaloci. Obedinuvaweto so vinariitekoj bil tolku omilen πto ja nadæiveal fabrikata. od celoto vinorodno podraËje na Hrvatska denes go pravi Badel 1862 da bide eden od kreatorite na So ukaz na togaπnite vlasti, vo Zagreb vo 1950 vinskata karta na Hrvatska. Ostvarena e i delovnogodina se osnova Marijan Badel, fabrika za likeri - tehniËka sorabotka so proizvoditelite na vinoi rafinerija za alkohol. »etvrtina vek podocna, so dolga tradicija od SvirËe. No, osnovata na pro-Marijan Badel se spojuva so Vinoprodukt, koja vo izvodstvoto na vino na Badel 1862 bile i Êe bidatsvoja sopstvenost imala poveÊe vinarii niz cela sopstvenite vinovi nasadi i podrumi vo Daruvar,Hrvatska. Ponudata na æestoki alkoholni pijaloci Kriæevci, Benkovac i Nespeπ, a voedno se nasadu-se zajaknala so bogat asortiman na vina, pa ovoj de- vaat i novi vinogradi, pa vo Korlat, pokraj Benko-loven poteg na Badel od nego napravil nezamenlivfaktor vo hrvatskoto stopanstvo. Fakt e deka reËisi niz celata svoja istorijaBadel 1862 bil simbol na kvalitet meu æestokite56 juni - juli 2012 Fabrikata Arko, okolu 1920ta godina
  • vec, se podignati novi 100 hektari vinovi nasadi,a novite vina vednaπ po izleguvaweto na pazarotosvojuvaat prestiæni meunarodni nagradi. Istorija protkaena so uspesi Meunarodnite uspesi ne se retka pojava voistorijata na Badel 1862. Na krajot od minatiot vekFrawo Pokorni bil eden od najgolemite hrvatskiizvoznici, a negovite pijaloci bile ceneti i vonajvidenite socijalni krugovi na Evropa. I denesproizvodite na Badel 1862 redovno niæat uspesii osvojuvaat najvisoki nagradi i priznanija(Monde Selection, Vinalies Internationales vo Pariz,Decanter World Wine Awards vo London, MUNDUSvini,Vinitaly vo Verona), kade samo vinata ovoile preku35 medali vo poslednite desettina godini. Vinatana Badel 1862 redovno zazemaat svoe mesto i vopublikacijata 1000 Vins du Monde (Iljada svetskivina) koja ja izdava Francuskata unija na enolozi. Liniite na proizvodi so vekovna tradicija sevsuπnost onie proizvodi koi so svojot kvalitetse izborile za svojata dolgoveËnost, postojanopotvrduvajÊi se na pazarot. Edinstveni promeni sedizajnot i sovremenata proizvodstvena tehnologija.Badel Prima Brendi, Badel Pelinkovec, BadelStara Slivovica, ©eri Brendi, se samo nekoi odtradicionalnite proizvodi. Tie ostanaa lideri napazarot tokmu zaradi svojot kvalitet, a kvalitetote onaa niπka koja gi vodi site novi proizvodi naBadel 1862. 2012 juni - juli 57
  • style 3. Continentale at Hotel Lungarno Ako sakate da doæiveete nepovtorlivo iskustvo, po-Rooftops: gledot od Kontinentale go odzima zdivot. Ponte Vekio i Palaco Vekio, kupolata na Duomo, se samo del od zna- menitostite koi moæete da gi zabeleæite dodeka se re- Europe laksirate na pokrivot vo hotelot Kontinentale. Moeto omieno mesto se leæalkite, zalieni so dobro Pino Grixo i zajdisonce nad najpoznatiot most na svetot. Hotelot e vo sopstvenost na familijata “Feragamo”, a luksuzot e nivnata specijalnost.Piπuva:Ines ©aban Pogledot kon neboto e voshituvaËki, no vaæi i spro-tivnoto. I pogledot nadolu moæe da ve iznenadi, osobenoako e toa pogled na Ajfelovata kula, mostot Bosfor kojpovrzuva 2 kontinenti ili panoramski pogled na nekojaod evropskite metropoli. Dozvolete da ja nadopolnimevaπata lista na mesta koi mora da gi posetite. 4. The Terrass Hotel Ako imate æelba da piete francuski πampaw i da1. The Penthouse at Hotel ME uæivate vo panoramskiot pogled na Pariz, “The Terrass Stacioniran na “Plaza Santa Ana” na krovot na hote- Hotel” ni dava edna poubava perspektiva na æivotot odlot “ME”, so panoramski pogled na Madrid, “The Pentho- svojot bar. Pogled na Ajfelovata kula i Moet, æivotot euse” e eden od najubavite “rooftops” vo Evropa. Elegan- navistina ubav.ten dekor, beli kreveti so pernici i fudbalerite na RealMadrid pridonesuvaat za da se dolovi atmosferata naeden od najdobrite lokali vo Madrid. 5. Vista at Trafalgar Hotel Da ne vi raskaæuvam koi se znamenitostite na Lon-2. 360˚ don, Êe vi kaæam deka od barot “Vista” vo hotelot “Tra- Na vrvot od istoriskata zgrada vo Istanbul nareËena falgar” moæete da gi videte London Aj, Nelson, Tra-“Misir” se naoga lokal Ëieπto ime potpolno go objasnuva falgar skver i mnogu drugi. Dekorot e stilski so akcentpogledot. “360˚” e restoran kojπto preku vikendi se pre- na rozevata boja, i svetla koi go osvetluvaat neboto nadtvara vo klub. Moæete da pojdete na veËera ili dokolku London.sakate da ja zaËinite vaπata veËer so nekoj koktel, ova evistinskoto mesto.58 juni - juli 2012
  • hoteliPeninsula Hotel Hong Kong Zavisno od toa kolkav buxet ste isplanirale za patuvaweto, ima nekolku varijanti na transport do ovoj hotel. Ako ne sakate soobrakaj, hotelot moæe daPiπuva: vi go ponudi svojot helikopter koj za dvaeset minutiM-r Aneta Korobkina Êe ve donese od aerodromot do hotelot. Ako uæivatedopisnik od Moskva vo vozeweto, na raspolagawe e vozniot park od 14 Rols Rojsi so specifiËno zelena boja ili “Peninsu- la zelena” (150 evra za eden Ëas), a ako ste reπile I koga bi mi dale moænost da go vratam vremeto da zaπtedite na transport, Hong Kong go ima edno odnazad niπto ne bi izmenila, povtorno bi se reπila najdobroto metro vo svetot.da patuvam, da uËam novi kulturi da zapoznavam Lokacijata na hotelot e perfektna, bez razlikanovi lue. I da bi se vratilo vremeto, povtorno dali ste dojdeni za biznis ili uæivawe.bi se odluËila da bidam del od hotelierstvoto i Hotelot e vo klasiËen stil i za onie koi sakaatturizmot zatoa πto toa ne e rabota toa e naËin na moderen stil moæebi ovoj hotel Êe im bide mal-æivot. Eden od moite poomileni citati za patuva- ku pretenciozen. Hotelot ima prekrasno lobi ka-weto e onoj na Mark Tvejn: “Dvaeset godini od sega de vo 17:00 se sluæi popladneven Ëaj (tradicijaÊe bidete poveÊe razoËarani od rabotite πto ne ste zadræana od vremeto koga Hong Kong bil Angliskagi napravile otkolku od onie πto ste gi napravi- kolonija). Personalot koj raboti vo ovoj hotel e sele. Zatoa isplovete od bezbednoto pristaniπte, πto moæe da se oËekuva od pet yvezdi hotel vo Azi-istraæuvajte, sonuvajte i otkrijte novi neπta.” ja. Kulturni, nasmeani, sekogaπ spremni da pomo- Ova Êe bide serija od statii za hoteli koi mi gnat i da najdat reπenie na bilo koe vaπe praπawe.ostavile golem vpeËatok. ∆e se obidam da vi gi do- Sobite pretstavuvaat moderen luksuz so pogledlovam momentite na vistinskoto hotelierstvo. na pristaniπteto i hotelskiot dvor ili gradot, Hotelot “Peninsula” vo Hong Kong e najstariot mermerni kupatila, plazma televizor i site udob-hotel vo Hong Kong. Od 1928 godina do den deneπen stva πto moæe da se najdat vo klasata na luksuznihotelot e vrvot na glamurot vo Hong Kong so pre- hoteli.krasna istoriska gradba, 300 luksuzni sobi so Pogledot kon pristaniπteto mora da go zadræitevooduπevuvaËki pogled na gradot i pristaniπteto vo 20:00 zatoa πto vo toa vreme poËnuva spektaku-Viktorija. larnoto lasersko muziËko πou “Simfonija na sve-60 juni - juli 2012
  • tlata” vlezeno vo knigata na Ginisovi rekordi kakonajgolemo permanentno lasersko i muziËko πou vosvetot. 44 visokatnici se pretvoraat vo atrakcijavo traewe od 14 minuti za site onie koi na ovievisokokatnici gledaat samo kako stakleni gradbi. Sekako ova ne bi bil luksuzen hotel bez spa cen-tar, menaxirano od ESPA. Spa centarot se naoa nasedmiot i osmiot kat. Ovde se nudat poveÊe od dva-eset tretmani so poËetna cena od 50 evra za tretman.OdliËno mesto da se relaksirate i da go preroditesvoeto telo i duh. Personalot e tolku profesiona-len πto Êe napravi da se poËuvstuvate kako da stedel od nekoja dinastija. Hotelot ima deset restorani i barovi vo koimoæe da se proba se. Od glamuroznata francuskakujna vo “Gaddi’s” do specifiËnata kineska hranavo “Spring moon”. Desette restorani/barovi koi giima ovoj hotel moæat da zadovolat seËii vkus. Daliste za koktel ili veËera, vratite se otvoreni a per-sonalot podgotven da odgovori na site vaπi bara-wa. Najgolem vpeËatok mi ostavi restoranot “Felix”koj e dizajnersko delo na Filipe Stark, koj se naoa na28ot kat so prekrasen pogled na gradot, atmosferakoja pozitivno Êe vi go smeni raspoloæenieto poslenaporniot raboten den ili posle dolgiot πopingkoj ne moæe da se izostavi vo Hong Kong. A za se πto vi treba dopolnitelno tuka ekonsieræot na hotelot koj nema πto ne znae za gra-dot. VpeËatok mi ostavi negoviot entuzijazam i po-zitivnost kon sekoj gostin so koj razgovaraπe a onaπto go citiraπe na naπite prijateli posle nivnatareakcija za eden restoran so specifiËna hrana meostavi so podotvoreni oËi. “Ako ja odbivate hranata, gi ignorirate obiËaite,se plaπite od religijata, izbegnuvate lue, togaπpodobro ostanete doma” Xejms MiËener. Dobar citat moram da priznaam. 2012 juni - juli 61
  • lifesyle & zdravje Top 5 Anti-aging proceduri“Sekoj um na razliËen naËin ja Piπuva:percepira ubavinata, bidejÊi D-r Radmila DIMOVSKA, MSc, spec. po ortodoncija,taa postoi samo vo nego” laserska ortodoncija i anti-aging Kruna MS 1. Hemiski piling Dermalnite fileri pretstavuvaat Ëist gel koj πto So otstranuvawe na povrπinskite oπteteni i sodræi koncentriran kolagen nareËen hialuronskaizumreni kletki na epidermisot, hemiskiot pi- kiselina. Gelot se vbrizguva vo soodvetniot slojling ja izednaËuva teksturata na koæata i ja pot- na koæata i deluva kako zamena za kolagenot, pritiknuva obnovata na elastiËnite vlakna. Koæata πto ovozmoæuva podignuvawe i podrπka. So nivnodobiva pomlad izgled, podobra tekstura i tenot vbrizguvawe vo koæata, se podmladuvaat ne samose izednaËuva. Pilinzite se kontrolirani i zatoa liceto, tuku i vratot, dekolteto i racetese podobruva reljefot i strukturata na koæata.Lesniot hemiski piling ne ostava nikavi tragi, a 4. Beleewe na zabitekoæata sjae veÊe po prviot tretman. Beleweto na zabite pretstavuva efektiven naËin na osvetluvawe na prirodnata boja na zabite 2. Mezoterapija bez otstranuvawe na delovi od nivniot povrπinski Mezoterapijata e efikasna, medicinska i tra- sloj. So ovaa procedura ne se postignuva celosnadicionalna metoda so koja aktivnite supstancii se promena na bojata, tuku samo osvetluvawe na veÊeinjektiraat vo sredniot sloj na koæata, poznat kako postoeËkata. Ovaa tehnika e odliËen naËin da se do-mezoderm. Koktelite za injektirawe se odreduvaat bie prekrasna nasmevka. Metodot e brz, efikasen ipo strogo poznati pravila i protokoli i toa zavisno bezbolen. Prednost e πto e bezbolna i gi osvetluvaod sostojbata koja se tretira, mestoto i efektot koj zabite do 8 nijansi, vo zavisnost od momentalnatasakame da go postigneme. Mezoterapijata e metoda poËetna nijansa.na prv izbor koga se vo praπawe brËki, starewe naliceto i racete kako i opuπten tonus na muskulatu- 5. Laminatirata na liceto i vratot. Ultra tenkite porcelanski laminati nudat este- tika bez struæewe na zabite, bez bolka i bez ane- 3. Botoks i Fileri stezija. Toa se tenki porcelanski luπpi koi celo- ©irum svetot, botoksot e najpopularnata an- sno go menuvaat likot i bojata na vaπite zabi. Zati-ejxing procedura. Negovoto dejstvo se gleda samo 48 Ëasa se dobiva nova nasmevka bez aneste-vednaπ preku paraliza na nervnite zavrπetoci koi zii, struæewe na zabite, bez bolka i so samo 2 pose-pridviæuvaat odredena grupa na muskuli na lice- ti ordinacija. Dobrata vest e toa πto dokolku edento so πto se zapira odredena mimika na liceto. Na den posakate da se vrati vaπata stara nasmevka, toatoj naËin se eliminira pojavata na mimiËni brËki. e moæno na mnogu lesen naËin. 2012 juni - juli 63
  • lifesyle & zdravje VOZDU©NA ABRAZIJABleskajte Vozduπnata abrazija pretstavuva neæen mlaz na kombinacija od vozduh i prav so pomoπ na koj se otstranuvaat nalepite na zabot. Nie ja kontroli- i ova rame brzinata i jaËinata na mlazot, pri πto vni- leto!!! mavame da ne Vi naneseme bolka. Vo najgolem del od sluËaite, ova znaËi deka nema potreba od ane- stezija. Pri vozduπnata abrazija, vodata gi faÊa ËestiËkite od pravta, spreËuva nepotrebno oslobo- duvawe na ËestiËki i go pravi tretmanot poudoben i za pacientot i za nas. NajËesto se koristi za: pod- gotovka na otvori nastanati kako posledica od mal karies, otvorawe i proπiruvawe na procepi/fi-Piπuva: suri, otstranuvawe na tvrdi supstanci nataloæeniD-r Radmila DIMOVSKA, na zabite, otstranuvawe na dlaboki diskoloracii,MSc, spec. po ortodoncija, ogrubuvawe na povrπinata na zabite za postavuva-laserska ortodoncija i anti-aging we na koronki, mostovi, breketi, i otstranuvawe naKruna MS ostatoci od cement pri postavuvawe koronki, mo- stovi i breketi. POLIRAWE NA ZABITE LASERSKO BELEWE NA ZABITE Poliraweto na zabite e ednostaven vid naËistewe. Nie Êe vi objasnime koi aktivnosti se pre- Beleweto na zabite pretstavuva efektivenvzemaat pri sekoja poseta na naπata ordinacija. Vo naËin na osvetluvawe na prirodnata boja na zabitezavisnost od potrebite na pacientot, izvrπuvame bez otstranuvawe na delovi od nivniot povrπinskirazliËni vidovi na Ëistewe na zabite. Moæe da se sloj. So ovaa procedura ne se postignuva celosnaizvrπi profilaksa, dlabinsko Ëistewe (obrabotka promena na bojata, tuku samo osvetluvawe na veÊe) na korenot ili parodontalno Ëistewe. Profesio- postoeËkata. Postojat poveÊe priËini za belewenalnoto polirawe na zabite pretstavuva estetska na zabite. Bojata na zabite kaj sekogo e razliËna.procedura so koja se otstranuvaat plakot i damkite So tekot na vremeto taa Ëesto se menuva. Navisti-od povrπinata na zabite. Se vrπi kaj pacienti Ëii na se retki onie koi imaat perfektno beli zabi.zabi se vo dobra zdravstvena sostojba. Profilak- Povrπinata na zabite ja menuva bojata i koga se kon-sata vkluËuva raËno otstranuvawe i polirawe so zumira odreden vid hrana, kako πto e Ëajot, kafeto,cel da se otstranat plakot i kamenecot. Za raËno crvenoto vino i crnata ribizla. Cigarite isto takaotstranuvawe koristime specijalni instrumenti za ja menuvaat bojata na zabite. Zabniot kamenec istootstranuvawe na plak, bakterii i tvrdi naslagi, koi taka vlijae na bojata na zabite. Kaj nekoi lue obe-gi pravat zabite neramni i matni. Ovaa aktivnost zbojuvaweto se javuva pod povrπinata na zabite i emoæe da se izvrπi so ultrazvuËni otstranuvaËi rezultat od koristewe odredeni antibiotici ili od(maπina koja vibrira so ultrazvuËna frekvencija mali puknatini na zabite koi se zdobile so odrede-i pri toa ispuπta voda) i/ili raËni instrumenti. I na boja. Profesionalnoto izbeluvawe e najËestatadvata metodi se koristat za izramnuvawe i Ëistewe procedura za belewe na zabite. Najprvo, stomato-na povrπinata na zabite. Poliraweto se vrπi so logot pravi procenka dali pacientot moæe da segumiËka za polirawe, profi pasta i instrument na podloæi na procedurata, a potoa go nadgleduvamotoren pogon πto otstranuva bakteriski naslagi procesot. Prv Ëekor od procedurata e maËkawe nai povrπinski damki. So ovaa procedura se Ëisti nepcata so gel ili gumena masa za zaπtita na mekotopovrπinata na zabot πto e nad nepceto, ne pod ne- tkivo. Potoa, se premaËkuvaat zabite so sredstvotogo. »isteweto na povrπinata na zabite pod nepce- za belewe .Sostojkata vo sredstvoto na belewe, ko-to e del od poinakva procedura. Parodontalnoto ja predizvikuva izbeluvawe na zabite, e najËestoËistewe e nameneto za pacienti koi imaat problemi hidrogen peroksid ili karbamid peroksid. Soso nepcata. Otstranuvaweto na naslagite i dlabin- razloæuvawe na ovaa sostojka kislorodot navlegu-skoto Ëistewe na povrπinite pod nepcata se koristi va vo gleta na zabite i ja osvetluva. Efektite odpri tretman na parodontalni bolesti (infekcija na procedurata na beleewe na zabite imaat razliËennepceto i zabnata koska). Spored Amerikanskata vek na traewe kaj sekoj pacient zasebno, no moæestomatoloπka asocijacija, definicijata za pro- da postojat i do tri godini. Periodot se namaluvafilaksa glasi: Otstranuvawe na plak-meki naslagi, dokolku pacientot e puπaË ili konzumira hrana ikamen i damki od trajnite i mleËni zabi. pijaloci koi vlijaat na bojata na zabite.64 juni - juli 2012
  • stilissimoStilistkana holivudskite zvezdi REJ»EL ZOIPiπuva:Caci Pakovskastilist Mladata generacija na anoreksiËni holivudskizvezdi ne se kolebaat da go otkrijat svoeto tajnooruæje - stilistkata RejËel Zoi. Moæete da ja sa-kate ili pak mrazite nejzinata rabota, no taa imaveπtina da gi odbere vistinskite parËiwa, i od niv Taa ne e zavisna od πopingot, tuku od rabotata.da napravi “mast hev” . Za nea velat deka e moden doktor, koj e na raspo- Nejziniot stil e boemski, inspiriran od 70 lagawe 24 Ëasa, 7 dena vo nedelata. Nejzinite 15tite godini, kako onoj na Kejt Mos i Tom Ford. klienti koi gi stilizira za 6000$ na den se Xe-KritiËarite Ëesto ja obvinuvaat deka od sebe sozda- nifer Garner, Lindzi Lohan, Kira Najtli, Marijava klonovi so anoreksiËni tela, iskvarcani lica, ©arapova, Demi Mur, Kameron Dijaz, Paris Hilton,i seksi izgled. Ne e nejzina greπka πto nejzinite Selma Haek, Kejt Hadson, Enrike Inglezias, Miπaklienti i sledbenici nalikuvaat na nea, no vero- Barton, Nikol RiËi... Taa isto taka dizajnira mnogujatno toa e rezultat na toa πto tie ne uspeale da skapi Ëanti za kompanijata Lajber, konsultant e naostavat sopstven peËat na sevkupniot imix. »estopa- nekolku modni veb strani, stilist e na reviite nati se sluËuva Zoi da gi dotera devojkite so obleki na modnata marka MarËesa, raboti na kampawite naod svojot plakar, koj e poln so podaroci od najpo- Ximi »u, Samsung, i ja ima objaveno svojata knigaznatite svetski kreatori, koi se nadevaat deka Zoi nareËena “Stil od A do Zoi”.So nejzinoto prisustvoili pak nekoi od zvezdite koi taa gi oblekuva Êe na crveniot tepih, RejËel Zoi dokaæa deka e brendbidat fotografirani vo niv. sama za sebe .66 juni - juli 2012
  • OHRIDSKA IZLEKUVALE SIMON OPTI»KI REGIONALNI ENERGETSKI BAR KALIUM PLAÆA I SELO NA MARKA GERMANSKI OHRIDSKA KOD PLAÆA JA OZDRAVELE GUGULOSKI APARAT PRESPANSKO PLAÆA RESURSI KAMIONI EZERO МЕСТО ЗАPOZNATA PLAÆA ШАТОРИ И I HOTEL ПРИКОЛКИ VO STRU©KO ШТРАФ (ГЕРМ) СВЕТ, СВЕТЕЦPOZNATA PLAÆA (ПОРТУГАЛСКИ) I HOTEL VO STRU©KO ТЕТОВО НАДРАЗНУВАЧ LAZAR LI»ENOSKI АМЕРИКАНСКИ ГЛУМЕЦ НОЛТИ LEMAN. БЕЗГЛАСЕН ФОСФОРPORANE©EN GERM. GOLMAN NA ЕДЕН ОД ОХРИДСКО ©TUTGARD I ИЗВИЦИТЕ ТУРИСТИЧКОREPREZENTACIJA НА БОЛКА СЕЛО АРАПСКАODMORALI©TE I РЕП. ЕГИПЕТ AVTO KAMP VO NOV DOJRAN СРБИН (НАГАЛЕНО) РУСКО ИМЕ AVSTRALISKATA СОС, ДОДАТОКGLUMICA KIDMAN НА ЛАДНО МЕСО ИЛИ РИБА ГРАД ВО НАЈГОЛЕМИОТ KRATENKA ZA БУГАРИЈА АВТОКАМП НАRUSKITE AVIONI ПРЕСПАНСКО IQU©IN ОБИД, ЕЗЕРО ЕКСПЕРИМЕНТ ЛАБОРАТОРИЈА ПЛАТА, ДОДАТОК NOVO (GR»KI) (СКРАТЕНО) (ТУРСКИ) PREFIKS VO SLOÆENICITE ГЕРМ. КОМП. ЗА ГРЧКА БУКВА ДОМАШ. АПАРАТИ ПРЕСПАНСКА РАДИУС ПЛАЖА ITALIJA СТРУШКИ ХОРОСКОПСКИ АВТОКАМП И ЗНАК ПЛАЖА ЕЈ, ЧУЈ АМПЕР ITALIJANSKI ИТАЛИЈАНСКИ MA©KO IME КИСЛОРОД И ТАКА НАТАМУ ГРАД И РЕКА ZGRADA KADE ВО АВСТРИЈА SE »UVAAT OSUDENICI ИМАГИНАРЕН (MNOÆINA) БРОЈ АМЕРИКАНСКИ ЕНЕРГИЈА СЛЕП МУЗИЧАР DVE ISTI ВОНДЕР BUKVI ПРВАК РАЗБРАЛ СЕЛЕКТОРОТDEVETNAESETTA ДОНЧЕВСКИ АВСТРИЈА ОХРИДСКА BUKVA OD ПЛАЖА KIRILICATA ПРИМОРСКИ ГРАД ДОЛЧЕ ГАБАНА ВО ЦРНА ГОРА ДЕКОРАЦИЈА ДИЗАЈН SINOT BOÆJI КРЕАТИВНОСТ ЗЕМЈИШНА МЕРА (МН) ПРВАТА БУКВА ГРЧКИ ОД ГЛАГОЛИЦАТА ЕКВИВАЛЕНТ ЗА IVAN GROZNI "СВЕТИ" АМЕР. ГЛУМЕЦ БОКСЕРОТ РИЧАРД МОХАМЕД BAR ХЕМИСКИ ЗНАК ЗА СРЕБРО КАЛИНКА ПОСЛЕДНАТА И 17-ТА БУКВА KOD ВЕНКО ПОЛИТИЧКИ ПОСЛЕДНАТА И АНДОНОСКИ КОМЕСАР 16-ТА БУКВА STRU©KA PLAÆA ПРВИОТ КИНЕСКИ OHRIDSKA КОМУНИСТИЧКИ PLAÆA ВОДАЧ ЦЕ ТУНГ