• Like
Križna gora
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

Published

 

Published in Art & Photos
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Be the first to comment
    Be the first to like this
No Downloads

Views

Total Views
330
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0

Actions

Shares
Downloads
2
Comments
0
Likes
0

Embeds 0

No embeds

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
    No notes for slide

Transcript

  • 1. KRIŽNAKRIŽNA GORAGORA SSLOLOVEVENIJANIJA 162. FOTO ZGODBA162. FOTO ZGODBA GLASBA NA KLAVIRJU - JANI SLIMŠEK
  • 2. Ja, kje je pa spet to, boste vprašali? Tam nad Škofjo Loko. In kaj je tam lepega, da se splača iti tja? Izjemen razgled, ki si ga deležen z nič truda. Kako sem to našel? Ne vem, enkrat sem videl cerkev na griču in zavil v breg. Še prej pa sva bila na potepu v Crngrobu, kjer sem našel en nor čebelnjak in krasno cerkev. Pa ne, da nisem vedel zanjo, le vedel nisem, da je na obeh lokacijah tako lepo. Če se vam da, kliknite v Google – Crngrob, kliknite tako, da vam pokaže slike in izbirajte strani po slikah. Oglejte si tudi BURGERJEVO projekcijo cerkve in zamikalo vas bo, da to pot ponovite za nama. Kako se pride do Crngroba? Enostavno. Smer Škofja Loka, namesto da bi v krožišču pred mestom zavili levo, nadaljujete naprej za Kranj, prevozite Sv. Duh in v Dorfarjih pred ovinkom zavijete v križišču levo za Crngrob. Parkirajte pod cerkvijo in potep se začne.
  • 3. Sv. Duh pri Škofji Loki prevozimo in v vasi Dorfarje zavijemo levo za Crngrob. (smer iz Ljubljane) Sv. Duh
  • 4. Napreden prideva skozi gozdiček, si ogledava pri tabli Crngrob krasno znamenje. Takega ne srečaš vsak dan. Parkirava pod cerkvijo. Kar nekaj avtov je že tu od onih, ki nadaljujejo pot za Planico (ura in pol), grič nad Crngrobom. Po cesti krožno zavijeva proti cerkvi. CRNGROB
  • 5. Ja, čebelnjaki… Bolj ko lezem v to, več lepega in zanimivega najdevam v vsem. V panjskih končnicah, panjih, lokacijah, čebelarstvu, zgodovini, medu, čebelah, literaturi, pregovorih … Mislim, da NIKOLI ne bomo doumeli, kot pri kozolcih ne, kakšno bogastvo imamo samo v tem, mi, Slovenci. PO ČEBELAH SE VIŽEJ…, piše na prenekaterem čebelnjaku. Mi pa se vižamo po sosedih in krami, ki nam jo zavijajo v celofan. Ja, zaradi tega čebelnjaka sem šel sem, pa ga najdem v snegu, pod polomljenim drevjem od žleda, prekritega z veliko ponjavo, da sneg ne uniči slame na strehi. Prav, pa vam dam v zgodbo to staro sliko. Zlepljeno skupaj. Malo šlampasto, pa…
  • 6. No, pa še to, ki je letos v koledarju Naš dom.
  • 7. Ta žled je naredil škodo povsod, kamor naju pelje pot. Boste videli v naslednji 163. zgodbi, kaj sva našla tam v okolici Polhovega Gradca.
  • 8. 70 različnih motivov je na tem čebelnjaku. Takih poučnih, enostavnih, ki bi jih morali razumeti tudi oni, ki so malo mimo. In takih je danes vsak dan več. Ti še tega ne razumejo, kar so doumeli in vedeli naši vrli predniki, ki so si tako močno želeli svoje dežele, svoje oblasti, svojega reda v njej, svojih nebes pod Triglavom… Ostal nam je le Triglav, nebesa pa so pomendrali in opustošili tisti, ki lastne domovine ne marajo. Čudni izmečki, ne? Ja, tudi Naravi ne uspe vse…! Je toliko škarta v njenih izdelkih, da…
  • 9. Ne bom razlagal pomenov teh zgodb s končnic, ki so slovenska posebnost, ker je brezupno. Saj se nas nič ne prime. Jih dodajam zaradi tujcev, ki dobivajo te moje zgodbe. Naj se jim nad tem, kar imamo MI, oni pa ne, cedijo sline. Nam se cedijo po tistem, kar imajo sosedovi. Pa razumi to, če moreš…
  • 10. Ko sva šla od doma, je bilo nad domom samo modro nebo. In nad Škofjo Loko se je zaprlo. Koliko časa sem čakal na tem vrtu, da sem skorajda pognal korenine, da se je oblak premaknil in sem naredil ta posnetek v soncu.
  • 11. Mahnem jo kar po bregu, žena pa gre naokoli po asfaltni poti do te naše lepotice. Takega bisera ne najdeš povsod. Cerkev je posvečena Marijinem oznanjenju. Od 13. stoletja krasi ta holm nad vasjo. Še v 19. stoletju je bila tako znana romarska pot, da so imeli po 800 do 900 maš v enem letu. Ti gotski oboki so bili pozidani leta 1858.
  • 12. Dva Krištofa nas pričakata na fasadah. Eden lepši, drugi skorajda spran. Zavetnika popotnikov, čolnarjev, splavarjev, nosačev, romarjev, v modernem času pa tudi voznikov in pilotov.
  • 13. Bi človek mislil, da morajo taka kovana vrata biti samo zaradi kradljivih Turkov nekoč, ki so kradli po naši slovenski zemlji, pa jih je dandanes vse več, ki so pričeli še Bogu krasti. Če ne drugega čas, ko drugega ne znajo delati! Nevzgojene mamine maze, pač!
  • 14. Škoda, ko je cerkev zaprta, kajti v Sloveniji ji težko najdeš enako, toliko lepega je v njej. Poglejte na splet, da ne dodajam zelo starih fotk, narejenih z onim fotoaparatom za 20 mark. Na levi je poslikana stena z Jezusovim pasijonom, desna pa je še bolj zanimiva.
  • 15. Ta freska nosi naslov SVETA NEDELJA! V škofjeloškem gradu je narejena obnovljena kopija in tam se vidi vseh 47 prizorov, na katerih je prepovedano, česa ne smemo delati ob nedeljah. Da vam bo lažje pri srcu, pohajanje po megamarketih ob nedeljah, namesto da bi otroke peljali kam po lepi Sloveniji, ni narisano. Tam spodaj na desni pa je velika riba z odprtim gobcem, ki požira uboge grešnike. Še dobro, da ji dandanes “gobec ne zašteka”, ko ima toliko dela…
  • 16. Ne vem, čigava kazen je to, ki si jo je zaslužila vsa Slovenija? Je pa huda kazen, kajti pri 130 000 brezposelnih in poleg še veliki četi lenih in vse manj sposobnih, bomo te prizore gledali vsaj še nekaj let. Upam, da bo Narava sama naredila po zimskem receptu s snegom: če ga je Bog dal, ga naj pa še pobere! Ko pa vsi kurimo ono vražje drago arabsko in ameriško nafto po evro za liter. Je hudič, ko postaneš “gospod”…
  • 17. Ali veste, kaj se je nekoč dogajalo tu na tem travniku? Oni advokat Janez iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni je tu na priročnem plesišču v oni tako lepi viži, zaigrani na citrah, zavrtel premlado Meto. Tudi dekla Liza in pijani hlapec Danijel sta plesala, no, bolj žalostno…Še prej pa so ga izzivali vaški mladci tam pri cerkvi, da jih je vse tri kot domine pometal po bregu navzdol.
  • 18. So bili mojstri nekoč, ko so s preprostim orodjem naredili stvari, na katere smo še sedaj ponosni. Zdaj pa je vse le a x b. Enostavno, neuporabno in tako salamensko drago. V cerkvi visi izpod stropa veliko kitovo rebro. Legenda pravi, da je velika ajdovska deklica pomagala graditi cerkev. Prehladila se je in umrla. Njeno rebro pa je ostalo v spomin nanjo. Nekoč ga je nekje našel nekdo in ga prinesel v cerkev, da ga vidi mnogo ljudi. Muzeji so šele novejša iznajdba.
  • 19. Na kako lep kraj so naši predniki postavili cerkev. Obkrožajo ga lepe Karavanke, širno sorško polje in zadaj škofjeloško hribovje. Kot v materino naročje so ga dali. Lepe stvari si vendar zaslužijo lepo mesto. Na sliki se vidi spodaj še Šmarjetna gora nad Kranjem, zadaj pa je mogočen Storžič.
  • 20. Odhajava. Kar tu bi še bila, toliko je lepega in zanimivega. Mir, sonček, pomlad, da jo skoraj primeš…
  • 21. NEKO JUTRO Pomlad ni čas, ki se začne, tako, kot v koledarju piše. Je čas, ki ga zaznaš po vonju v zraku, ko neko jutro stopiš ven iz hiše. Janez Medvešek
  • 22. Beli oblaki krasijo modro nebo in delajo kuliso temu lepemu motivu. Kako je pri nas lepo. Tudi zato, ker imamo kozolce.
  • 23. Še zadnji posnetek napreden se zapeljeva levo ob cerkvi naprej proti Škofji Loki in potem v hrib na Križno goro.
  • 24. Tam zadaj na Storžiču pa ima orkanski veter ples. Pometa zimo in odnaša sneg. Pomaga kurentom preganjati zimo? STORŽIČ
  • 25. Odhajava. Pri hiši nad cerkvijo najdem še ta lep motiv s slamnato streho, ki jo danes že težko najdeš.
  • 26. Asfalta je konec in sredi gozda najdeva to lepo znamenje na križišču. Na tabli poleg piše, da je Rdeče znamenje, postavljeno v času kuge in da so na njem podpisi romarji tudi iz daljnega leta 1529. To znamenje spada med eno najstarejših na slovenskem. Blizu je še skala, kjer naj bi počivala ajdovska deklica. Lepih stvari je na kupu, da zmanjka časa.
  • 27. Gozda je konec, ob izhodu stoji še eno znamenje, ki potepinu ozaljša pot.
  • 28. Kakšno čepico sta si nadela Kočna in Grintovec…
  • 29. Nekaj je cesta skopana, pa zavijeva desno za vasico Pevno. Pa najdeva še kaj novega med potjo. PEVNO
  • 30. Ni slabo. Bogatejši sem še za en lep slovenski motiv.
  • 31. RAD BI Rad bi narisal porajanje jutra, pa ugašanje dneva, sonce in sence, narisal odsev stare vrbe bi v vodi, kjer pod njo labodi na valih lebde, in veter, ki drevje v nevihti upogiba, kipeče oblake in spodaj dva hriba in cvetje na tratah, pomlad na livadah, razigrano mladost na obrazih otrok, in brazde na licih, molitev dveh rok. Berača, ki s culo koraka v svet, cigančico črno, njen lesk v očeh. Tolmune smaragdne, kamnite peščine, razburkano morje in moje planine in…da, to bom, to, eno deklico zalo, njeno golo telo, bojne prsi, lase, ko v njih sonce vtke prosojno zlato… Koša dva imam idej, pa ne znam sam naprej, sem pred steno, to vem, bi vse rešil, če vedel bi, -kje- naj začnem ?! Janez Medvešek
  • 32. Opaaa…, poglej, na desni se pa že vidi Križna gora. Sončno je gori. Prihajavaaaaa… KRIŽNA GORA
  • 33. Ob poti je oznaka za Virlog. Desno gre in ni vrag, da ne bi malo sekala pot, da nama ne bo potrebno iti v Loko in nazaj. ŠKOFJA LOKA
  • 34. Prava pot, ni kaj. Dvigava se in razgled se začenja. Parkirava v vasi pri gostilni pri Boštjanu. Saj jih potem itak obiščeva. KRIŽNA GORA
  • 35. Na jug jo mahneva po asfaltu in že prvi koraki naju nagradijo z lepim razgledom. Na 700 m sva nadmorske višine, razgled pa tak, da… Tam daleč se vidi Ratitovec in pred njim Miklavška gora. Kako lepo je, ko gledava na okoli hribe in vasice pod njimi in v vsakem detajlu najdeva v spominu tisti dan, ko sva se imela lepo.
  • 36. S teh 700 m nad morjem se vidi vse od Storžiča do Kamniško Savinjskih Alp, Kuma, dolenjskih gričev do Gorjancev, Šmarne gore in Polhograjskih dolomitov. Na ono stran pa vsi griči škofjeloškega hribovja, zadaj jih nadgrajujejo že Alpe s Triglavom. Le nekaj minut od avta. Božansko. Če imate doma ali poznate kakega gibalno oviranega, ga osrečite in ga zapeljite sem. Uživala bosta oba! Tudi če bosta sedela v avtu in odprla samo stekla. Le ti oblaki mi niso nič všeč. Pa pihati je pričelo.
  • 37. Škofja Loka.. Stara Loka, stari del mesta, grad nad vsem… Tu imajo še sneg, nam ga je že pobralo. ŠKOFJA LOKA
  • 38. Saj ne vem kam bi gledal. Vse štiri strani neba so tako zanimive in razgledne. Tu je pogled na vas Križno goro, levo na griču je že Planica, zadaj pa kulisa Kamniških in Karavank. KRIŽNA GORA
  • 39. Križna gora in kulisa hribov Kočna in Grintovec Storžič Smučišče Krvavec z Velikim Zvohom
  • 40. Na jug, kamor sva namenjena, nama razgled omejuje Lubnik. O, enkrat vam pošljem še zgodbo od tam. Kako nama je bilo lepo…
  • 41. IZLOŽBENO OKNO Narava je kakor artikel v izložbi, ki tam je , da gledaš ga, za hip postaneš. Za vse je, ki tu smo, ki bili so in pridejo za nami. In ni , ni tu zato, da si jo kupiš in zase vzameš ! Janez Medvešek
  • 42. Prav pohiteti moram, da še v sončku dobim cerkvico sv. Križ, po katerem je to sleme dobilo ime. Škljoc in sonček ugasne za danes. Prav. Saj je brez sonca tudi lepo. SV. KRIŽ, KRIŽNA GORA
  • 43. Tu od cerkve se še lepše vidi na Škofjo Loko. ŠKOFJA LOKA
  • 44. In spodaj pod nama na levi je Crngrob. Za sekundo ga objame sonce. Hvala ti, sonce! Ta cerkev sv. Križa datira prav tako v leta 1500. Najprej je bila samo kapela, pozneje so jo prezidali. Lepo je poslikana in lepi oltarji jo krasijo. Pred cerkvijo stoji tabla z vsemi podatki in dodanimi slikami. Tu je pravi balkon nad vsem Sorškim poljem. CRNGROB
  • 45. Oblaki pa so pričeli svoj ples. Taki lepi so. Drugačni, umetniški, načičkani, rokokojski…
  • 46. Le dva lučaja naprej je Lovska koča, ki je odprta ob sobotah, nedeljah in za praznike. Še en magnet za priti sem.
  • 47. Tja na zahod se lepo vidi na Ratitovec, smučišče Stari vrh, Selško dolino, Praprotno… Selška Sora se zvija po ozki dolini in si jemlje prostor zase… PRAPROTNO
  • 48. Zagledam na severovzhodu Veliko Planino na levi in pod njo sv. Primož, ki sem vam ga pokazal nekaj zgodb nazaj. Na sončku se martinčkajo Brezje. Pa ne one gorenjske z božjo potjo! Pod vsem pa letališče Jožeta Pučnika na Brniku.
  • 49. Oblaki pa so vse bolj lepi in zanimivi. Nad Ratitovcem morda še najbolj…
  • 50. Malo bližje v snegu prepoznam vasico Praprotno. Tu so doma oni Slakovi Fantje s Praprotna. Nad njo kraljuje slikovita cerkvica Sv. Tomaža in zadaj Jarčje brdo. Zdajle ni nič posebnega, čez dva meseca pa jo najdete v takem sijaju… SV. TOMAŽ, PRAPROTNO
  • 51. Ta motiv sem si izbral za mojo tretjo knjigo, ki nosi temu primeren naslov - RAD IMAM SONCE. Imam idejo. Zapeljite se tam sredi maja na ta najlepši grič na tem svetu in se predajte užitkom. Našim, slovenskim, najlepšim na tem svetu! Holm, cerkvica in ob njej slovenske lipe. Okolica pa en sam nebeški raj. Oglejte si moj pps NAJ BO POMLAD in strinjali se boste z menoj, ko boste videli vsaj 55 enakih slik. Od tu je lepo izhodišče za na Lubnik. Ena ura tako božanske hoje je do vrha, razgled pa… Kaj bi vam pravil… SV. TOMAŽ, PRAPROTNO
  • 52. Opaaa…, še na Kranj se vidi spodaj na levi. Sonček imajo za kakšno minuto… KRANJ
  • 53. Vračava se. Vleče tu na robu, pa še oblači se in k dežju se pripravlja. Za danes sva si naužila dovolj lepega, da so baterije polne še za ves teden. Nad vasjo se zdaj vidi še cerkev na Planici. Če bi bilo sončno, jo mahneva še tja, tako pa… KRIŽNA GORA
  • 54. …vam poklanjam malo starejši posnetek, narejen prav tako sredi februarja, skoraj brez snega, le leto je bilo drugo. PLANICA
  • 55. Nekaj miz se je ta čas spraznilo in jo mahneva v gostišče pri Boštjanu. Malo bolj pozno kosilo bo prišlo vseeno prav.
  • 56. In nama postrežejo tako po gosposko. Dobro, okusno, prijazno in kar je najbolj važno – poceni. In skozi okno tople sobe gledava v dolino. Popolno razkošje za dobrih 10 evrov za vse!
  • 57. Vračava se v Škofjo Loko in tu v naselju Binkelj najdem na fasadi to zanimivo fresko. Prikazuje pogreb, ki ga je tu pred BINKELJ, ŠKOFJA LOKA
  • 58. Noči se, oblaki prekrivajo nebo in tema bo prekrila vsak čas ta naš lep slovenski dom. Na Jeprci med čakanjem, da se vključim v kolono proti Ljubljani, poslikam še ta izjemen vhod na cerkvi. Se bomo mi kdaj zavedali, da živimo v raju? Izjemnem raju s tako bogatim zgodovinskim izročilom in tolikimi biseri, ki so nam še ostali? JEPRCA
  • 59. Čudna nedelja, ki zjutraj in dopoldan ni obetala nič lepega, se nama je spremenila v tako lep dan. Na najini ogrlici življenja sva nanizala še en biser. Mnogo jih je že na njej. Pa še premalo. Ko ne bodo noge več nosile telesa in bo ena sama soba ves svet, bom tam nekje pri oknu gledal ven v s soncem oblito krajino, mi bodo vsi ti lepi dnevi kot pesek v uri polzeli mimo. K sreči pozabimo na hudo in na preizkušnje, ki nas čakajo vsak dan. Te lepe stvari pa v spominu ostanejo. Več ko jih je, bolj bogati smo. In to šteje. Ne ona krama, ki jo tako salamensko zbiramo na kup, za katerega se potem tepejo drugi. Tega zaklada nam NIHČE ne more vzeti. Vzamemo ga s seboj, čeprav krste in žare nimajo žepov. Vsaj nekaj! Zanimivo bogastvo, mar ne? Edino, ki šteje in ki nam ostane. Samo nam! Ostanite in postanite bogati. Jutri je nov dan. Zakaj ne bi bil tudi ta dan en biser več na naši ogrlici? Bogati ogrlici… Zato so nas poslali na ta tako lep svet! Ne zaradi problemov, ki nam jih delajo bedaki, ki so nesrečni, če so srečni in ki si jih delamo sami!!! Naj vam bo lepo! Besedilo in fotografije…… Janez Medvešek Pesmi so izbrane iz mojih knjig Sanje in Ni vsakomur dano Narejeno prve dni sušca, marca, leta gospodovega 2014 GLASBA NA KLAVIRJU - JANI SLIMŠEK - VENČEK NARODNIH janez.medvesek@gmail.com