Your SlideShare is downloading. ×
0
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×
Saving this for later? Get the SlideShare app to save on your phone or tablet. Read anywhere, anytime – even offline.
Text the download link to your phone
Standard text messaging rates apply

Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji

295

Published on

Konferenca Združenja slovenske fotovoltaične industrije 2012

Konferenca Združenja slovenske fotovoltaične industrije 2012

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
295
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
0
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1. Nadaljnji razvoj fotovoltaike v Sloveniji mag. Robert Otorepec, podpredsednik Celje, 17. september 2012
  • 2. Nekaj dejstev:- fotovoltaika s 1. 7. 2012 ni več najdražji obnovljivi vir energije v Sloveniji(sončne elektrarne 0,1316 EUR/kWh, biomasa 0,1955 EUR/kWh)- fotovoltaika je edini obnovljivi vir energije (in tudi edini vir energije nasploh), kimu v zadnjih letih cena pada (in to celo zelo strmo pada)- fotovoltaika bo po vsej verjetnosti v roku 3 do 5 let prvi OVE v Sloveniji, ki ne bopotreboval več podpor
  • 3. Prepričanje, da so vzrok za strmo rast investicij v sončne elektrarne v zadnjihdveh letih previsoke podpore in posledično previsoki donosi investitorjev, jenapačno.Za vse ostale OVE se pri izračunavanju podpor predpostavlja, do morajo dosegati20 % stopnjo donosnosti na vložena lastna sredstva, za fotovoltaiko pa le 6 %stopnja donosnosti na vložena lastna sredstva, ker naj bi bila fotovoltaikanajdražji OVE, kar pa danes že ne velja več.Razlog za strmo rast investicij v sončne elektrarne je v tem, da smo uspeli na tempodročju odpraviti kar nekaj nesmiselnih administrativnih ovir in je zato močsončno elektrarno zgraditi v nekaj mesecih po odločitvi za investicijo, pri malihidroelektrarni pa to v povprečju traja 7 let. Kakšne težave so imeli in še vednoimajo investitorji v vetrne elektrarne, verjetno ni potrebno razlagati.
  • 4. Sončno elektrarno je moč postaviti praktično povsod v Sloveniji, pri vseh ostalihOVE pa se poleg administrativnih in birokratskih ovir srečujemo še z naravnimiovirami:- vodotoki za hidroelektrarne so omejeni, vse več je sušnih obdobij- za ekonomsko upravičeno izkoriščanje vetra je primernih le nekaj področij vSloveniji- za izkoriščanje geotermalne energije prava tehnologija še ni na voljo in zopetgre za geografsko omejene lokacije- biomasa je postala najdražji OVE, s povečevanjem izkoriščanja biomasa pa bocena goriva le še rasla- tudi cena goriva za bioplinarne bo s povečevanjem števila bioplinarn rasla,poleg tega pa se danes za gorivo v bioplinarnah še vedno v veliki meri uporabljajokulturne rastline, ki so hrana za ljudi in živali
  • 5. Dejstvo je torej, da je fotovoltaika, čeprav pri nekaterih najbolj “nebodigatreba”OVE, praktično edini OVE, ki je sposoben še nadaljnje hitre rasti v naslednjih letih.Še pomembnejši pa je podatek, da za ta vir energije ne bomo potrebovalinobenih državnih kreditov in poroštev, ampak v sončne elektrarne investirajoskoraj izključno zasebno investitorji.
  • 6. Glavni očitek sončnim elektrarnah danes je tudi, da ogrožajo podporno shemo inda je zato potrebno njihovo rast zmanjšati ali ustaviti.Res je, da bo v letošnjem in še nekaj naslednjih letih največji delež sredstev zapodpore izplačan investitorjem v sončne elektrarne. Zakaj so tako hitro rasleravno investicije v sončne elektrarne smo že pojasnili.Bo pa za nove sončne elektrarne postavljene v naslednjih letih potrebnonameniti nižjo podporo kot za ostale OVE, v roku 3 do 5 let pa nove sončneelektrarne sploh ne bodo več potrebovale podpore.
  • 7. Danes povprečno slovensko gospodinjstvo za prispevek za vse OVE plačuje cca. 1EUR na mesec, ta prispevek pa je bil junija 2011 celo znižan za 44 %.Za primerjavo lahko povemo, da v Nemčiji sredstva za OVE na 1 kWh znašajopribližno 0,04 EUR, kar preračunano porabo povprečnega nemškegagospodinjstva znese cca. 10 EUR na mesec.
  • 8. Glavna razloga, da so v sončne elektrarne na individualnih hišah praktično nesplača investirati, sta dva:-neustrezna metodologija za izračun podpor ( višina podpore je ena za vseelektrarne do velikosti 50 kW, zaradi ekonomije obsega pa je sončna elektrarnavelikosti 49 kW na 1 W cca. 40 % dražja kot 5 ali 10 kW elektrarna)- stroški priklopa na omrežje in urejanje dokumentacije so skoraj enaki prielektrarni velikosti 3 kW ali pri elektrarni velikosti 999 kW. Ti stroški znašajo cca.4.000 do 5.000 EUR, kar 3 kW sončno elektrarno podraži za več kot 50 %, pri999 kW elektrarni pa ti stroški elektrarno podražijo le za 0,4 %.
  • 9. V Sloveniji so se v zadnjih letih gradile v glavnem večje sončne elektrarne, sajsončne elektrarne do 20 kW predstavljajo manj kot 5 % inštalirane moči sončnihelektrarn v Sloveniji, medtem ko v nekaterih drugih državah prevladujejo.Z novimi višinami podpor, ki so bile sprejete 1. julija letos, pa so investicije v temale sončne elektrarne pod 20 % postale povsem nedonosne.V ZSFI menimo, da to ni prav, saj prispevek za OVE plačujemo vsi porabnikielektrične energije v Sloveniji, zato bi bilo potrebno omogočiti, da bi se izplačalatudi gradnja sončnih elektrarn na individualnih hišah. V tem trenutku je namrečtako, da lahko v sončne elektrarne investirajo le tisti, ki razpolagajo z velikipovršinami streh in seveda tudi z veliko finančnimi sredstvi, kar pa ni v redu.
  • 10. Predlogi ZSFI Direktoratu za energijo1. Sprememba velikostnih razredov fotovoltaičnihnapravSpremembo velikostnih razredov fotovoltačnih proizvodnih naprav v sledečerazrede:• do 20 kW• nad 20 do 50 kW• nad 50 do 300 kW• nad 300 do 1 MW2. Sprememba še nekaterih ostalih postavk v metodologijo, ki so se v treh letihtako spremenile, da danes ne ustrezajo več dejanskemu stanju3. Poenostavitev postopkov in znižanje stroškov priključitve za najmanjše sončneelektrarne do 20 kW
  • 11. 4. Določitev jasnih pravil za nižanje višine podpor zanaslednja tri letaV prihodnje ne bo več tako hitrih in nepričakovanih padcev cen fotovoltaičnihpanelov in s tem sončnih elektrarn, kot se je to dogajalo v zadnjih treh letih.Višine podpor za sončne elektrarne so se v zadnjem času spreminjale vsakih 6mesecev, s tem da so nove višine podpor bile znane šele 1 mesec preduveljavitvijo.Sedaj pa je možno in potrebno višino odkupnih cen določiti za daljše časovnoobdobje. S tem, ko bodo investitorji, banke, izvajalci, elektro distribucije in vsiostali vpleteni vedeli, kaj jih čaka vsaj za leto ali dve naprej, bo vsem lažje, po tudirast investicij v sončne elektrarne bo postala bolj enakomerna in predvidljiva.
  • 12. Združenje slovenskefotovoltaične industrije Gospodarsko interesno združenje Kidričeva ulica 25, 3000 Celje T: 082 802 182; F: 082 802 183 I: www.zsfi.si; E: info@zsfi.si

×