Enostaven model izračuna celotnih izdatkov za tiskano gradivo od naročila do postavitve na polico ter nekatere druge mere ...
Analize ekonomičnost poslovanja knjižnic? Knjižnice kot poslovni sistemi? Definicija poslovnih sistemov:  http://sl.wikipe...
Mere ekonomičnosti Obravnava različnih vidikov poslovanja knjižnice skozi prizmo finančnih podatkov o poslovanju. Pomen mo...
Najpogostejši vidiki obravnave v visokošolskih knjižnicah  Struktura celotnih odhodkov knjižnice. Odhodki pri nabavi in ka...
Struktura celotnih izdatkov Vir podatkov: finančna poročila.   - po finančnem toku   - po poslovnem dogodku Posamezne post...
Struktura celotnih izdatkov CTK v letih 2007, 2008, 2009  Zaključimo lahko, da se s povečevanjem izdatkov za literaturo ma...
Struktura celotnih izdatkov CTK v letih 2007, 2008, 2009
Pomen primerjav – benchmarking Primerjava NUK-a, knjižnic UL in CTK   3121326 410653  (13%) 1182276  (38%) 1528397  (49%) ...
Enostavna metoda za izračun grobe ocene izdatkov posameznih vidikov poslovanja Metoda sorazmernih deležev posameznih izdat...
Enostavna metoda za izračun grobe ocene izdatkov posameznih vidikov poslovanja I tr =izdatki za izbrano transakcijo I FTtr...
Enostavna metoda za izračun grobe ocene izdatkov posameznih vidikov poslovanja - primer Celotni izdatki za osebje 1000000 ...
Nabava in obdelava tiskanega gradiva - knjige Zanimajo nas: 1. celotni izdatki za tiskano gradivo od nabave do police, 2. ...
Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige - model
Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige - CTK 2009 Proces nabave tiskanih knjig v CTK 1. odbira knjig za nakup: 0,5 ...
Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009  - izračun
Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009  - struktura izdatkov   Izdatki za osebje   Ostali izdatki   Sku...
Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009  - struktura izdatkov Izdatki za osebje/enoto   Ostali izdatki/e...
Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009  - struktura izdatkov CTK je v 2009 za enoto tiskane knjige plač...
Možna podrobnejša razčlenitev obdelave gradiva. Proces nabave tiskanih knjig v CTK 1. odbira knjig za nakup: 0,5 FTE 12851...
Paketni vnos zapisov - simulacija Primer: Imeli smo  paketno nabavo 11.000 e-knjig s pripadajočimi zapisi (paketna nabava)...
Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009  - struktura izdatkov paketnem vnosu   Na enoto pride torej 0,25...
Razlogi za tako velike izdatke na področju katalogizacije
Razmerje izdatki za literaturo/izdatki za osebje Razmerje pove, kolikšen delež kaka masa plač in drugih izdatkov za osebje...
Struktura izdatkov za gradivo Izdatki za gradivo: - izdatki za elektronsko gradivo - izdatki za tiskano gradivo V CTK cca ...
DDV in ekonomičnost v visokošolskih knjižnicah V državah EU v veliki večini prevladuje model zaračunavanja DDV po znižani ...
DDV in ekonomičnost – simulacije 1 Vzemimo, da je celoten izdatek brez davka za izbran korupus gradiva 1.100.000 EUR. Vzem...
DDV in ekonomičnost – simulacije 2 Za tiskane revije konzorcij skupno plača 1.500.000 EUR. Za elektronski dostop založnik ...
DDV in ekonomičnost – simulacije 3 Po sedaj veljavni zakonodaji naredimo to tako, da 8,5% DDV zaračunamo za tiskane verzij...
DDV in ekonomičnost – simulacije 4 Če pa bi bilo vse gradivo po 8,5% davčni stopnji pa bi bil celoten izdatek v omenjenem ...
Mere ekonomičnosti pri izvajanju storitev Koliko stane izposojena enota gradiva? Celotni izdatki knjižnice na aktivnega up...
Primer: cena skladiščenja enote gradiva V CTK imamo  115.991 tiskanih knjig in 27094 letnikov revij. Od tega je 25.000 knj...
Mere ekonomičnosti v digitalni knjižnici “ Journalization”je proces, ki omogoča to primerjavo.  Podatek uporaben za izdela...
Zaključek Pomen vidika ekonomičnosti pri poslovanju knjižnic. Mnogi delovni procesi in opravila samo zato, da so.  - prime...
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

Enostaven model izračuna celotnih izdatkov za tiskano gradivo od naročila do postavitve na polico ter nekatere druge mere ekonomičnosti delovanja visokošolskih knjižnic  

1,318 views

Published on

Published in: Education, Business, Technology
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
1,318
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
3
Actions
Shares
0
Downloads
3
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Enostaven model izračuna celotnih izdatkov za tiskano gradivo od naročila do postavitve na polico ter nekatere druge mere ekonomičnosti delovanja visokošolskih knjižnic  

  1. 1. Enostaven model izračuna celotnih izdatkov za tiskano gradivo od naročila do postavitve na polico ter nekatere druge mere ekonomičnosti delovanja visokošolskih knjižnic   Miro Pušnik [email_address] -lj.si 01/2003-441 http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/prezentacija- ekonomicnost.ppt 4.6.2010
  2. 2. Analize ekonomičnost poslovanja knjižnic? Knjižnice kot poslovni sistemi? Definicija poslovnih sistemov: http://sl.wikipedia.org/wiki/Poslovni_sistem Različni vidiki poslovanja knjižnic – ali so vsi vidiki upravičeni? Primer: katalogizacija gradiva : Vprašanje: Zakaj tovrstne metode katalogizacije gradiva? Odgovor: Zato, ker nekdo to plačuje! (Vilijem Leban). Razlogi za obravnavo ekonomičnosti poslovanja knjižnic: Razlog 1: pridobitev argumentov za ohranjanje proračuna in programov ob grozečih restrikcijah financiranja javnega sektorja. Razlog 2: z odgovornim odnosom do tovrstnih vprašanj preverimo, ali obstaja način, da uporabnikom lahko na račun izboljšave poslovanja zagotovimo več ali pa bolj kakovostne vire in storitve.
  3. 3. Mere ekonomičnosti Obravnava različnih vidikov poslovanja knjižnice skozi prizmo finančnih podatkov o poslovanju. Pomen možnosti primerjav podatkov – benchmark. Ponavadi obravnava na letni ravni. Standardni kazalniki, posebni kazalniki. Viri vhodnih podatkov: statistična poročila, poslovna poročila, finančna poročila, rezultati meritev… Analiza odhodkov.
  4. 4. Najpogostejši vidiki obravnave v visokošolskih knjižnicah Struktura celotnih odhodkov knjižnice. Odhodki pri nabavi in katalogizaciji gradiva. Struktura odhodkov za gradivo. Struktura odhodkov za elektronske informacijske vire. Delež odhodkov za razvoj in usposabljanje zaposlenih. Delež prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu v celotnih prihodkih.
  5. 5. Struktura celotnih izdatkov Vir podatkov: finančna poročila. - po finančnem toku - po poslovnem dogodku Posamezne postavke finančnih poročil pogosto močno prepletene. Tri temeljne postavke vhodnih podatkov: - odhodki za plače in drugi izdatki zaposlenim, - odhodki za prispevke delodajalcev za socialno varnost ter - odhodki za blago in storitve za izvajanje javne službe z analizo finančnega poročila pretvorimo v: - izdatki za literaturo, - izdatki za osebje ter - ostali izdatki, potrebni za poslovanje knjižnice.
  6. 6. Struktura celotnih izdatkov CTK v letih 2007, 2008, 2009 Zaključimo lahko, da se s povečevanjem izdatkov za literaturo manjša delež izdatkov za osebje in ostali izdatki. 3121326 410653 (13%) 1182276 (38%) 1528397 (49%) 2009 2749249 457958 (16%) 1130722 (41%) 1160569 (42%) 2008 2333842 428701 (18%) 1126505 (48%) 778636 (33%) 2007 Skupno Ostali izdatki Izdatki za osebje Izdatki za literaturo Leto
  7. 7. Struktura celotnih izdatkov CTK v letih 2007, 2008, 2009
  8. 8. Pomen primerjav – benchmarking Primerjava NUK-a, knjižnic UL in CTK 3121326 410653 (13%) 1182276 (38%) 1528397 (49%) CTK 8846678 3770097 (42%) 4395169 (50%) 681142 (8%) NUK 8971972 608706 (7%) 5130492 (57%) 3232774 (36%) Univerza v Ljubljani Skupno Ostali izdatki Izdatki za osebje Izdatki za literaturo Knjižnica
  9. 9. Enostavna metoda za izračun grobe ocene izdatkov posameznih vidikov poslovanja Metoda sorazmernih deležev posameznih izdatkov v strukturi izdatka za izbran vidik poslovanja. Potrebni podatki: izdatki za osebje, ostali izdatki ter po potrebi izdatki za literaturo, če ocenjujemo ta vidik. Število FT-jev, ki opravljajo izbrano opravilo ter število vseh FT-jev.
  10. 10. Enostavna metoda za izračun grobe ocene izdatkov posameznih vidikov poslovanja I tr =izdatki za izbrano transakcijo I FTtr =izdatki za osebje za izbrano transkacijo I Otr =ostali izdatki, potrebni za izbrano transakcijo I FTtot =celotni izdatki za osebje I Otot =celotni ostali izdatki N FTtot =vsi zaposleni FT-ji N FTtra =FT-ji, ki so vključeni v izbrano transakcijo
  11. 11. Enostavna metoda za izračun grobe ocene izdatkov posameznih vidikov poslovanja - primer Celotni izdatki za osebje 1000000 EUR. Celotni ostali izdatki 500000 EUR. Vseh zaposlenih FT-jev 50 Število FT-jev, ki dodeluje UDK klasifikacijo 0,75. Podeljenih je bilo 4000 UDK-jev. Torej je cena ene podeljene klasifikacije:
  12. 12. Nabava in obdelava tiskanega gradiva - knjige Zanimajo nas: 1. celotni izdatki za tiskano gradivo od nabave do police, 2. struktura izdatkov. Vhodni podatek 1: izdatki knjižnice za tiskane knjige. Vhodni podatek 2: koliko FT-jev sodeluje pri nabavi in obdelavi. Vhodni podatek 3: koliko knjig pride na police oz. število izdelanih (na novo kreiranih, prevzetih…) zapisov.
  13. 13. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige - model
  14. 14. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige - CTK 2009 Proces nabave tiskanih knjig v CTK 1. odbira knjig za nakup: 0,5 FTE 2. naročila in prevzem: 0,75 EUR 3. inventarizacija in bibliografska obdelava: 1,5 FTE 4. vsebinska obdelava: 0,75 FTE 5. tehnična oprema in postavitev na polico: 0,5 FTE Skupno 4 FTE. V letu 2009 smo v CTK nabavili 2726 enot tiskanih knjig. Izdatek za to je bil 145876 EUR. Izdatki za osebje v 2009 so bili 1182276 EUR. Ostali izdatki v 2009 so bili 410653 EUR.
  15. 15. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009 - izračun
  16. 16. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009 - struktura izdatkov Izdatki za osebje Ostali izdatki Skupni izdatki
  17. 17. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009 - struktura izdatkov Izdatki za osebje/enoto Ostali izdatki/enoto Izdatki za gradivo/enoto Skubni izdatki za nabavo in obdelavo
  18. 18. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009 - struktura izdatkov CTK je v 2009 za enoto tiskane knjige plačal 105 EUR. 52% (49 EUR) je predstavljala nabavna cena gradiva. 48% je predstavljala obdelava gradiva in sicer 36% izdatki za osebje, 12% ostali izdatki.
  19. 19. Možna podrobnejša razčlenitev obdelave gradiva. Proces nabave tiskanih knjig v CTK 1. odbira knjig za nakup: 0,5 FTE 12851 EUR oz. 4,71 EUR/enoto za osebje + 4464 EUR oz. 1,63 EUR/enoto= 17315 EUR oz. 6,35 EUR/enoto za odbiro gradiva . 2. naročila in prevzem: 0,75 FTE 19276 EUR oz. 7,07 EUR/enoto za osebje + 6695 oz. 2,45 EUR/enoto= 25971 EUR oz. 9,52 EUR/enoto za naročilo in prevzem gradiva. 3. inventarizacija in bibliografska obdelava: 1,5 FTE 38552 EUR oz. 14.14 EUR/enoto za osebje + 13390 oz.4,90 EUR/enoto= 51942 EUR oz. 19,05 EUR/enoto za inventarizacijo in bibliografsko obdelavo gradiva. 4. vsebinska obdelava: 0,75 FTE 19276 EUR oz. 7,07 EUR/enoto za osebje + 6695 oz. 2,45 EUR/enoto= 25971 EUR oz. 9,52 EUR/enoto za vsebinsko obdelavo gradiva. 5. tehnična oprema in postavitev na polico: 0,5 FTE 12851 EUR oz. 4,71 EUR/enoto za osebje + 4464 EUR oz. 1,63 EUR/enoto= 17315 EUR oz. 6,35 EUR/enoto za tehnično opremo in postavitev na polico.
  20. 20. Paketni vnos zapisov - simulacija Primer: Imeli smo paketno nabavo 11.000 e-knjig s pripadajočimi zapisi (paketna nabava). Ocenjena vrednost paketa je 891000 EUR oz. 81 EUR za knjigo. Ocenjujemo, da smo v celem letu pripravo zapisov za paketni vnos porabili 0,08 FTE (1 FTE 1 mesec polno zaposlen).
  21. 21. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009 - struktura izdatkov paketnem vnosu Na enoto pride torej 0,25 EUR dodatnih izdatkov za paketni vnos. Če vzamemo potrebne parametre iz tiskanega okolja (inventarizacija in bibliografska obdelava, vsebinska obdelava (19,05 + 9,52=28,3 EUR/enoto) bi obdelava gradiva stala 311300 EUR. Koliko dodatnih FTE-jev , da bi ti opravili v enem letu?
  22. 22. Razlogi za tako velike izdatke na področju katalogizacije
  23. 23. Razmerje izdatki za literaturo/izdatki za osebje Razmerje pove, kolikšen delež kaka masa plač in drugih izdatkov za osebje obvladuje izbran obseg letnega prirasta gradiva. V razmerju se izražajo predvsem izdatki za nabavo in obdelavo gradiva, na pa za tekoče vzdrževanje fonda ter izposojo gradiva. Večji, kot je ta indeks, bolj je visokošolska knjižnica usmerjena v storitve digitalne knjižnice, kjer manj ljudi obvladuje sorazmerno večji obseg fonda.
  24. 24. Struktura izdatkov za gradivo Izdatki za gradivo: - izdatki za elektronsko gradivo - izdatki za tiskano gradivo V CTK cca 65% za elektronsko gradivo, 35% za tiskano. Večji, kot je delež izdatkov za elektronsko gradivo, manjši so izdatki za upravljanje (izdatki za osebje, ostali izdatki). V visokošolskih knjižnicah se bo delež izdatkov za elektronsko gradivo v prihodnosti dvigoval (postopen prehod na e-only).
  25. 25. DDV in ekonomičnost v visokošolskih knjižnicah V državah EU v veliki večini prevladuje model zaračunavanja DDV po znižani davčni stopnji za tiskano gradivo ter po splošni davčni stopnji za gradivo elektronski obliki. To je problem, ki močno otežuje prehod na e-only. Nekatere države uvedle posebne zakonske akte glede davčne zakonodaje na tem področju: - refundacija davka - druge rešitve Na tem področju tehnologija izrazito prehiteva zakonodajo. Nepoznavanje problematike s strani tistih, ki tovrstne zakone pišejo. - primer licenčnih pogodb in poslovnih modelov
  26. 26. DDV in ekonomičnost – simulacije 1 Vzemimo, da je celoten izdatek brez davka za izbran korupus gradiva 1.100.000 EUR. Vzemimo, da za tiskane revije knjižnica plača 1.000.000 EUR ter 10% za e-dostop 100.000. Z DDV, zaračunanim po sedanji zakonodaji bi knjižnica z tem paketom imela sledeče celotne izdatke (vključno z DDV: 1.000.000 + 85.000 za tiskane izvode in 100.000 + 20.000 za elektronski dostop oz. skupno 1.100.000 + 105.000=1.205.000 EUR Če vzamemo, da knjižnica nabavi izbran korpus gradiva nabavi le v e-obliki, bi cena bila 1.1000.000 + 220.000 = 1.220.000 Razlika med cenama je t orej 15.000 EUR.
  27. 27. DDV in ekonomičnost – simulacije 2 Za tiskane revije konzorcij skupno plača 1.500.000 EUR. Za elektronski dostop založnik zaračuna 150.000 EUR. To je dostop do e-verzij revij, ki jih knjižnice konzorcija imajo v tiskani verziji. Po morebitni prekinitvi naročnine ti e-izvodi članicam konzorcija ostanejo. Torej gre za nakup in ne spletno storitev. Dodatno pa založnik omogoča dostop še do vsebin v e-obliki v višini 200.000 EUR, do katerih imajo članice konzorcija dostop le v času trajanja naročnine – torej gre za neke vrste spletno storitev. Kako zaračunati DDV?
  28. 28. DDV in ekonomičnost – simulacije 3 Po sedaj veljavni zakonodaji naredimo to tako, da 8,5% DDV zaračunamo za tiskane verzije, vse ostalo pa obdavčimo po 20% davčni stopnji ter dobimo sledeče celotne izdatke: 1.150.000 (tiski) + 97.75 (8,5% DDV) =1.247.775 EUR za tiske, 150.000 (nakup e-kopij) + 200.000 (dodatni e-dostop) + 70.000 (20% DDV) = 420.000 EUR, oz. skupno 1.667.775 EUR. Glede na to, da gre pri elektronskem dostopu do kopij tiskov dejansko za nakup, bi obdavčitev lahko bila tudi taka: 1.150.000 (tiski) + 150.000 (nakup e-kopij) + 104.000 (8,5%DDV) =1.404.000 EUR za tiske + e-verzije tiskov, + 200.000 (dodatni "najeti" e-dostop) + 40.000 (20%DDV) = 240.000 EUR, oz. skupno 1.644.000 EUR. Razlika je torej 23.775 EUR.
  29. 29. DDV in ekonomičnost – simulacije 4 Če pa bi bilo vse gradivo po 8,5% davčni stopnji pa bi bil celoten izdatek v omenjenem primeru: 1.500.000 + 127= 1.627.750 EUR. Če pa bi šli na e-only v okviru sedanje zakonodaje , pa bi plačali: 1.500.000 (gradivo v e-obliki) + 270.000 (20%DDV) oz. skupno 1.770.000.
  30. 30. Mere ekonomičnosti pri izvajanju storitev Koliko stane izposojena enota gradiva? Celotni izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika? Izdatki za literaturo na aktivnega uporabnika? Izdatki za literaturo na potencialnega uporabnika? Izdatki za osebje na aktivnega uporabnika? Izdatki za prostor pri skladiščenju enote gradiva.
  31. 31. Primer: cena skladiščenja enote gradiva V CTK imamo 115.991 tiskanih knjig in 27094 letnikov revij. Od tega je 25.000 knjig v prostem pristopu, tako da je skupno v skladišču cca 118000 enot. Površina skladišč je 631m 2. Najemnina za skladišče je cca 5 EUR/mesec. Na leto torej prostor za skladiščenje enote gradiva stane 0,32 EUR.
  32. 32. Mere ekonomičnosti v digitalni knjižnici “ Journalization”je proces, ki omogoča to primerjavo. Podatek uporaben za izdelavo strategije nabave. Velike univerze – več e-knjig, ni pa nekega posebnega obrazca. Primerjamo statistične podatke o prenešenih celotnih besedilih oz. poglavjih. Primerjava uporabe e-knjig ter e-revij. Zelo uporaben podatek. Indeksiranje celotnih besedil omogoča, da uporabniki najdejo tudi gradivo, ki ga v tiskanem okolju ne bi našli. Vzamemo po 10, 20 in 30% najbolj uporabljanih naslovov v servisu in preverimo, koliko % od vse uporabljene vsebine je iz teh naslovov. Analiza izdatkov v območju dolgega repa. Zelo pomemben podatek, ki meri intenzivnost izvajanja storitev digitalne knjižnice. Večji, kot je ta delež, manjši so izdatki za katalogizacijo in zagotavljanje dostopa do gradiva. Izdatke za e-gradivo delimo z izdatki za vse gradivo. Delež izdatki za e-gradivo v celotnih izdatkih za gradivo. Pomemben podatek, ki govori o intenzivnosti upravljanja z gradivom. Zaželjeno je, da z avtomatiziranimi postopki čim manj osebja upravlja s čim večjim fondom gradiva. Izdatke za gradivo delimo z izdatki za plače, prospevke ter ostalimi izdatki za vse osebje v knjižnici. Razmerje med izdatki za gradivo in izdatki za osebje v knjižnici Uporabno v povezavi s študijami dolgega repa ter številom uporabljenih naslovov. Celoten izdatek delimo s številom uporabljenih naslovov. Cena za uporabljen naslov. Temeljna mera, ki jo lahko spremljamo skozi celotno obdobje naročnine ter primerjamo z drugimi servisi. Pomembno: je povprečje, tam kjer so osnova za e-verzije tiski, je treba upoštevati tudi tiske. Celoten izdatek za servis delimo z številom prenesenih celotnih besedil. Izdatek za celotno besedilo oz. poglavje. Uporabna mera. V tiskanem okolju je mnogo knjig in revij, ki niso nikoli uporabljene. Google in MARC omogočata "vidnost manj popularnega gradiva". Število naslovov, ki so bili vsaj enkrat uporabljeni. Število uporabljenih naslovov. Komentar Opis Mere
  33. 33. Zaključek Pomen vidika ekonomičnosti pri poslovanju knjižnic. Mnogi delovni procesi in opravila samo zato, da so. - primer UDK v visokošolskih knjižnicah Mnogi delovni procesi kot kolateralna škoda slabe tranzicije iz tiskanega okolja v elektronsko. Zakaj se to dogaja ravno v knjižnicah – možni razlogi: - dokaj specifična stroka? - do sedaj dokaj stabilno financiranje? - programi usposabljanja za knjižničarje? … Vprašanje št. 1: Kako bi reagirali uporabniki, če bi financer čez noč ukinil financiranje vsebinske obdelave z UDK kazalci? Vprašanje št. 2: Kaj bi se zgodilo z vašo knjižnico, če bi jo čez noč prevzela korporacija Google?

×