Andrej ŠorgoKdaj bomo sprejeli genskospreminjanje organizmov
Izhodiščno vprašanje: Kako vključiti družbenoznanstvene teme v pouk naravoslovnih predmetov?   Učitelji so ljudje, ki nam ...
Družbeno - znanstvene temeRazlaga dogodka ali procesa je v domeni naravoslovja (science):  sprejem odločitev je povezan z ...
Svet se spreminja: meja med Haitijem (levo) in       Dominikansko republiko (desno)  Cobb, Charles E. 1987. “Haiti: Agains...
Ljudje imajo številne, ne povsem pravilne predstave o   svetu v katerem živimo ali so živeli naši predniki.
Sposobnost kritične presoje ni nujno želja vsehhttp://www.zlatarstvo-tadina.com/index.php?option=com_content&task=view&id=11
Napovedovanje prihodnosti je bilo      vedno nehvaležno dejanje• “Menim, da je na svetovnem tržišču prostor za  morda pet ...
Napovedovanje prihodnosti je bilo    vedno nehvaležno dejanjeMarburg a. Dr. In der Zukunft; Maribor v prihodnosti
Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je        postala nujna sestavina sodobnega izobraževanjahttp://...
Najpomembnejši cilj šolanja je pridobivanje     znanja, ki ga je mogoče meriti.
Obstajata dva paralelna svetovaSvet 1: Šola     Svet 2: Realnost       Harmonično nihanje
Kaj naj vsebuje sodobno                      izobraževanje?  • Razvijanje:      – kritičnega razmišljanja in strategij za ...
Ključna točka v razvoju kritičnega (znanstvenega)         razmišljanja je razlikovanje med mnenji in dejstvi?KUHN D. CHILD...
Bistvena razlika je med učenjem o kritičnem         razmišljanju ali učenju kritičnega razmišljanja• http://davehillonline...
Delitev tem v sklopu izobraževanja     Vrednostno nevtralne teme                                   Teme nabite s čustvi, s...
Gensko Spremenjeni Organizmi (GSO) – model za vključevanje družbeno-znanstvenih tem v                izobraževanje• Njihov...
Razširjenost gensko spremenjenih poljščin (29 držav)      Vsem na svetu so na voljo identične informacije –               ...
Ljudje imajo raznolike predstave o GSO         http://www.worth1000.com/contests/3695/contest
…. ali o kloniranju.http://uncyclopedia.wikia.com/wiki/File:Star_wars-clone_army.jpghttp://michellesblogspot.wordpress.com...
V resnici biotehnologija ni nekaj                         novegaDefinicija (Evropska federacija za biotehnologijo):Uporaba...
Vse sorte kulturnih rastlin so gensko                 spremenjeni prednikier Brueghel starejši                            ...
Vse pasme živali so gensko          spremenjeni prednikihttp://animalniche.blogspot.com/2009_05_01_archive.htmlhttp://www....
Trsničarstvo je kloniranjehttp://www.toplak-turism.eu/trta.htmlhttp://kmetijskioglasnik.si/nasveti_clanki?stran=571&id=000...
Rastline vzgojene iz tkivnih kultur so povsem            sprejemljive /Ocean Orchids, Dobrovnikhttp://www.up-rs.si/up-rs/u...
Humane tkivne kulture so                     neprecenljive v razvoju zdravil                                              ...
Kloniranje živali je dejstvo.       Kodno ime 6LL3”, ljubkovalno Dollyhttp://www.nature.com/scitable/topicpage/gene-expres...
Praktično ves insulin na trgu je iz genskospremenjene bakterije Escherichia coli. Ocena: 438 mil. diabetikov v letu 2030
Garage biotech: Life hackers (Nature,               2010)http://www.nature.com/news/2010/101006/full/467650a.html
Sintezna biologija zasnovana nakombinacijah standardnih delov
Sintezna biologija za srednješolce
1. nagrada: Bakterija, ki se obarva rdeče ob prisotnosti kadmija v vodihttp://2011.igem.org/wiki/images/a/a3/2011-HSD-RIHM...
Kompetence so opredeljene kot kombinacija          znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih                         oko...
Konstruktivistične metode delaTemeljijo na podmenah:• ljudje se najbolje učijo, če sami v aktivnem  procesu izgrajujejo la...
Učenec mora biti v razredu aktiven.    Učitelj mu mora to omogočiti!Človek pri fizičnem delu           Branje z razumevanj...
1. sklop raziskav: povezava med znanjem,    stališči in sprejemljivostjo GSO•    ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. T...
Leto 2008: raziskava na populaciji učiteljev v osnovnih in srednjih šolah• ZNANJE: 30 vprašanj, s področja genetike in  bi...
Trditev                                 Prav.                   Ne vem/                                          Da      N...
Razmerje med znanjem, stališči/             mnenji in sprejemljivostjo GSO                                                ...
2008: Kaj pa študenti – bodoči profesorji biologije,   gospodinjstva ter razrednega pouka? (N = 565; UM, UL,              ...
Ali so vsi GSO enako sprejemljivi?ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. Knowlege of, attitudes toward, and acceptance of...
Sklepi prvega sklopa raziskav• Znanje o GSO je katastrofalno slabo - le na 13 vprašanj  je pravilno odgovorilo več kakor p...
2. Sklop: Kaj pa čustva?• Leto 2009• 564 vprašalnikov: 341 (60.5%) srednja šola;  223 (39.5%) študentov.• 10 osnovnih čust...
V1 Nevede ste zaužili obrok v katerem so bila živila pridobljena iz gensko spremenjenihživali (npr. iz lososa, z genom za ...
Srednje vrednosti čustvenega odziva                                                                                  m    ...
Detrended Correspondence Analysis (DCA)                    3.0                                               Fear         ...
Sklepi 2. sklopa• GSO s stališča čustvenega odziva ne moremo  jemati kot enotno skupino, temveč moramo  obravnavati vsak p...
3. sklop (2010): Povezava med    inteligenco, čustvi in sprejemljivostjo• N = 123 študentov psihologije (N = 65; 52.8%)  a...
Ni splošno sprejete definicije               inteligence• Sposobnost za razreševanje novih problemov.• V raziskavo vključe...
Razlike med moškimi in ženskami v čustvenem odzivuEmotions       Spol       AR. Sr.     SD         F      sigstrah        ...
Korelacije med IQ,VIQ, PIQ , izraženimi čustvi in                     sprejemljivostjo med ženskami (N = 52).             ...
Korelacije med IQ,VIQ, PIQ , posamičnimi čustvi in             sprejemljivostjo GSO (ženske N = 52).                      ...
Ugotovitve 3. sklopa• Zanimanje in presenečenje sta najmočnejša  odziva na GSO (v pozitivni in negativni smeri)• Jeza, str...
Pogled v prihodnost• Načrtujemo raziskavo, ki bo vključevala več  vrst inteligence (IQ, PIQ, EQ) v povezavi s  čustvi, mne...
Prihodnost ni odvisna le od količine znanja insposobnosti, da ga uporabimo, temveč predvsem od     sposobnosti, da se zneb...
Kaj pa možgani?• Naši možgani niso namenjeni iskanju resnice . .  .• Trudimo se najti in izbrati informacije, ki  potrjuje...
SKLEPIČe želimo, da v šolah smiselno poučujemo, o  družbeno-znanstvenih temah ter na osnovi  kritičnega razmišljanja, to n...
Model izobraževanje za modrost (Sternberg 2001)                                                       Splošno dobro    Dob...
Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanjeorganizmov?
Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanje organizmov
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanje organizmov

1,132 views
953 views

Published on

Doc. dr. Andrej Šorgo
Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanje organizmov

--
28. 3. 2012

Published in: Education
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
1,132
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
144
Actions
Shares
0
Downloads
2
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide
  • First slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Final slide
  • Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanje organizmov

    1. 1. Andrej ŠorgoKdaj bomo sprejeli genskospreminjanje organizmov
    2. 2. Izhodiščno vprašanje: Kako vključiti družbenoznanstvene teme v pouk naravoslovnih predmetov? Učitelji so ljudje, ki nam pomagajo reševati probleme, ki jih brez njih sploh ne bi imeli.
    3. 3. Družbeno - znanstvene temeRazlaga dogodka ali procesa je v domeni naravoslovja (science): sprejem odločitev je povezan z družbeno sprejemljivostjo.Primeri: – Okoljske teme • onesnaževanje okolja, ohranjanje biodiverzitete, raba krajine, raba virov, klimatske spremembe, itd. – Biotehnološke teme • Genski inženiring, kloniranje, gensko spremenjeni organizmi, itd. – Teme povezane z zdravjem; • Gensko zdravljenje, nadomestno materinstvo, sprejemljivost cepljenja, itd.
    4. 4. Svet se spreminja: meja med Haitijem (levo) in Dominikansko republiko (desno) Cobb, Charles E. 1987. “Haiti: Against All Odds.” National Geographic, Vol. 172, No. 5: 645-670. Photo by James Blair
    5. 5. Ljudje imajo številne, ne povsem pravilne predstave o svetu v katerem živimo ali so živeli naši predniki.
    6. 6. Sposobnost kritične presoje ni nujno želja vsehhttp://www.zlatarstvo-tadina.com/index.php?option=com_content&task=view&id=11
    7. 7. Napovedovanje prihodnosti je bilo vedno nehvaležno dejanje• “Menim, da je na svetovnem tržišču prostor za morda pet računalnikov.” (1943) Thomas John Watson, ameriški industrialec in direktor IBM• “Ni prav nobenega razloga, zakaj bi si nekdo želel imeti računalnik doma.” (1977) Ken Olson, ustanovitelj in predsednik Digital Equipment Corporation• “640K bi moralo biti dovolj za kogarkoli.” (1981) William ("Bill") H. Gates, Ustanovitelj Microsofta
    8. 8. Napovedovanje prihodnosti je bilo vedno nehvaležno dejanjeMarburg a. Dr. In der Zukunft; Maribor v prihodnosti
    9. 9. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je postala nujna sestavina sodobnega izobraževanjahttp://universitypressclub.blogspot.com/2009/03/crackdown-on-laptops-in-class.html (19. 6. 2011)
    10. 10. Najpomembnejši cilj šolanja je pridobivanje znanja, ki ga je mogoče meriti.
    11. 11. Obstajata dva paralelna svetovaSvet 1: Šola Svet 2: Realnost Harmonično nihanje
    12. 12. Kaj naj vsebuje sodobno izobraževanje? • Razvijanje: – kritičnega razmišljanja in strategij za reševanja problemov; – sposobnosti za sodelovanje v mrežah in vodenja z vplivom; – agilnosti in prilagodljivosti; – sposobnosti za dajanje pobud in podjetnost; – sposobnosti učinkovite ustne in pisne komunikacije; – znanj potrebnih za dostop do in presojo informacij; – radovednosti in domišljije.http://www.21stcenturyschools.com/What_is_21st_Century_Education.htm
    13. 13. Ključna točka v razvoju kritičnega (znanstvenega) razmišljanja je razlikovanje med mnenji in dejstvi?KUHN D. CHILDREN AND ADULTS AS INTUITIVE SCIENTISTS . PSYCHOLOGICAL REVIEW Volume: 96 Issue: 4 Pages: 674-689 DOI:10.1037//0033-295X.96.4.674 Published: OCT 1989Karikatura: http://www.rationalskepticism.org/creationism/overexposure-to-evolution-t24784.html
    14. 14. Bistvena razlika je med učenjem o kritičnem razmišljanju ali učenju kritičnega razmišljanja• http://davehillonline.com/blog/2011/04/introducing-the-dave-hill-lecture-series-project-a-work-of-great-importance/• http://www3.ntu.edu.sg/dso/Photo+Gallery/Lecture+Theatre.htm•http://www.stmarysblog.co.uk/main/wp-content/uploads/2011/08/shepherd-leading-his-sheep.jpg
    15. 15. Delitev tem v sklopu izobraževanja Vrednostno nevtralne teme Teme nabite s čustvi, stališči, odnosihttp://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100318141620.htm http://nanogeektech.wordpress.com/2008/05/05/breast-feeding-may- make-you-smarter/
    16. 16. Gensko Spremenjeni Organizmi (GSO) – model za vključevanje družbeno-znanstvenih tem v izobraževanje• Njihov razvoj je znanstveno – tehnološko področje in omejen z razvitostjo raziskovalne opreme in znanja.• Njihova sprejemljivost in uporaba je družbeno – kulturno pogojena.
    17. 17. Razširjenost gensko spremenjenih poljščin (29 držav) Vsem na svetu so na voljo identične informacije – odločitve so različne.http://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/02/adoption_genetically_modified_crops
    18. 18. Ljudje imajo raznolike predstave o GSO http://www.worth1000.com/contests/3695/contest
    19. 19. …. ali o kloniranju.http://uncyclopedia.wikia.com/wiki/File:Star_wars-clone_army.jpghttp://michellesblogspot.wordpress.com/tag/dr-evil-and-mini-me/http://www.fanpop.com/spots/jurassic-park/images/40440/title/jurassic-park-wallpaper
    20. 20. V resnici biotehnologija ni nekaj novegaDefinicija (Evropska federacija za biotehnologijo):Uporaba naravoslovnih znanosti (celičnebiologije, fiziologije, mikrobiologije, genetike,biokemije...) in inženirskih znanosti zatehnološko izkoriščanje biokulturmikroorganizmov, tkivnih kultur rastlin in živali,ter njihovih sestavnih elementov.
    21. 21. Vse sorte kulturnih rastlin so gensko spremenjeni prednikier Brueghel starejši Pira velja za staro sorto pšenice525 – 9 September 1569 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4b/The_Harvesters_by_Brueghel.jpg http://www.henriettesherbal.com/pictures/p14/pages/triticum-spelta.htm
    22. 22. Vse pasme živali so gensko spremenjeni prednikihttp://animalniche.blogspot.com/2009_05_01_archive.htmlhttp://www.akropola.org/zanimivosti/zanimivost.aspx?id=216
    23. 23. Trsničarstvo je kloniranjehttp://www.toplak-turism.eu/trta.htmlhttp://kmetijskioglasnik.si/nasveti_clanki?stran=571&id=000025931
    24. 24. Rastline vzgojene iz tkivnih kultur so povsem sprejemljive /Ocean Orchids, Dobrovnikhttp://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/FE3D2C4239E8F29FC125752100374ACE?OpenDocumenthttp://pharmatips.doyouknow.in/Articles/Pharmacognosy/Plant-Tissue-Culture/Introduction-And-History-Of-Plant-Tissue-Culture.aspxhttp://en.wikipedia.org/wiki/File:Plant_Tissue_Culture_Lab_-_Atlanta_Botanical_Garden.JPG
    25. 25. Humane tkivne kulture so neprecenljive v razvoju zdravil Web of Science: 31.344 zadetkovhttp://thebookmarque.blogspot.com/2011/05/ive-been-reading-lot-of-non-fiction.htmlhttp://www.sciencephoto.com/media/214418/enlarge
    26. 26. Kloniranje živali je dejstvo. Kodno ime 6LL3”, ljubkovalno Dollyhttp://www.nature.com/scitable/topicpage/gene-expression-regulates-cell-differentiation-931http://celebrities.beautyhill.com/top-celebrity-insurance-policies.htmlhttp://www.sciencedaily.com/articles/d/dolly_the_sheep.htm
    27. 27. Praktično ves insulin na trgu je iz genskospremenjene bakterije Escherichia coli. Ocena: 438 mil. diabetikov v letu 2030
    28. 28. Garage biotech: Life hackers (Nature, 2010)http://www.nature.com/news/2010/101006/full/467650a.html
    29. 29. Sintezna biologija zasnovana nakombinacijah standardnih delov
    30. 30. Sintezna biologija za srednješolce
    31. 31. 1. nagrada: Bakterija, ki se obarva rdeče ob prisotnosti kadmija v vodihttp://2011.igem.org/wiki/images/a/a3/2011-HSD-RIHM-Poster.pdf
    32. 32. Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam. Znanje Spretnosti Odnosihttp://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:SL:PDF
    33. 33. Konstruktivistične metode delaTemeljijo na podmenah:• ljudje se najbolje učijo, če sami v aktivnem procesu izgrajujejo lastno znanje;• predhodno znanje je izredno pomembno, saj predstavlja osnovo za nadgradnjo in filter za novo znanje;• znanja ni moč prenesti z ene osebe na drugo.
    34. 34. Učenec mora biti v razredu aktiven. Učitelj mu mora to omogočiti!Človek pri fizičnem delu Branje z razumevanjem Kreativno razmišljanje (snovanje romana v mislih) Slike: Mazzini, M.Slovenski odnos do ustvarjalnosti: Kako iz Slovencev spraviti srednji vek? Delo, Sobotna priloga, 10.10.2009; http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom47.htm (12.10.2009)
    35. 35. 1. sklop raziskav: povezava med znanjem, stališči in sprejemljivostjo GSO• ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. The relationship among knowledge of, attitudes toward and acceptance of genetically modified organisms (GMOs) among Slovenian teachers. Electron. J. Biotechnol., oct. 2009, vol. 12, no. 3, str. 1-13. http://dx.doi.org/10.2225/vol12-issue4-fulltext-1, doi: 10.2225/vol12-issue4-fulltext-1. [COBISS.SI-ID 17230088],• AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana, ŠORGO, Andrej. Odnos študentov razrednega pouka do gensko spremenjenih organizmov (GSO) = Opinion about genetically modified organisms (GMOs) among students of elementary education. Acta biol. slov.. *Tiskana izd.+, 2009, vol. 52, št. 2, str. 21-31. [COBISS.SI-ID 17374728]• ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. Knowlege of, attitudes toward, and acceptance of genetically modified organisms among prospective teachers of biology, home economics, and grade school in Slovenia. Biochemistry and molecular biology education. [Print ed.], 2010, vol. 38, no. 3, str. 141-150. http://dx.doi.org/10.1002/bmb.20377, doi: 10.1002/bmb.20377. [COBISS.SI-ID 17617416],• AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana, ŠORGO, Andrej. The importance of education of future elementary teachers about modern biotechnology issues = Pomen izobraževanja bodočih učiteljev razrednega pouka o biotehnologiji. Acta biol. slov.. *Tiskana izd.+, 2011, vol. 54, št. 2, str. 85-92. [COBISS.SI-ID 18848264]
    36. 36. Leto 2008: raziskava na populaciji učiteljev v osnovnih in srednjih šolah• ZNANJE: 30 vprašanj, s področja genetike in biotehnologije.• STALIŠČA: 28 trditev• SPREJEMLJIVOST: 17 potencialnih GS organizmov
    37. 37. Trditev Prav. Ne vem/ Da Ne odg. prazno Geni iz bakterij, ki jihpoužijemo z jogurtom, se lahko 84 10 79 Nevgradijo v celice človeškega 48.6% 5.8% 45.7%organizma.Spol otroka je odvisen od 128 25 20 Damoških spolnih celic. 74.0% 14.5% 11.6%Deoksiribonukleinska kislina 121 3 49(DNA) je prisotna le v gensko Ne 69.9% 1.7% 28.3%spremenjenih organizmih.Maček lahko oplodi zajkljo, 118 6 49mladiči pa imajo nato manjša Ne 68.2% 3.5% 28.3%ušesa.
    38. 38. Razmerje med znanjem, stališči/ mnenji in sprejemljivostjo GSO Znanje Stališča SprejemljivostŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. The relationship among knowledge of, attitudes toward and acceptance of geneticallymodified organisms (GMOs) among Slovenian teachers. Electron. J. Biotechnol., oct. 2009, vol. 12, no. 3, str. 1-13.http://dx.doi.org/10.2225/vol12-issue4-fulltext-1, doi: 10.2225/vol12-issue4-fulltext-1. [COBISS.SI-ID 17230088],
    39. 39. 2008: Kaj pa študenti – bodoči profesorji biologije, gospodinjstva ter razrednega pouka? (N = 565; UM, UL, UP)ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. Knowlege of, attitudes toward, and acceptance of genetically modified organismsamong prospective teachers of biology, home economics, and grade school in Slovenia. Biochemistry and molecular biologyeducation. [Print ed.], 2010, vol. 38, no. 3, str. 141-150. http://dx.doi.org/10.1002/bmb.20377, doi: 10.1002/bmb.20377.[COBISS.SI-ID 17617416],
    40. 40. Ali so vsi GSO enako sprejemljivi?ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. Knowlege of, attitudes toward, and acceptance of genetically modified organisms amongprospective teachers of biology, home economics, and grade school in Slovenia. Biochemistry and molecular biology education. [Printed.], 2010, vol. 38, no. 3, str. 141-150. http://dx.doi.org/10.1002/bmb.20377, doi: 10.1002/bmb.20377. [COBISS.SI-ID 17617416],
    41. 41. Sklepi prvega sklopa raziskav• Znanje o GSO je katastrofalno slabo - le na 13 vprašanj je pravilno odgovorilo več kakor polovica učiteljev. .• Prevladujejo odklonilna mnenja• GSO ne moremo obravnavati kot enotne skupine temveč vsak tip organizma ali njegove aplikacije posebej (najbolj sprejemljive rastline, najmanj živali).• Med znanjem in sprejemljivostjo je le šibka povezava.• Med znanjem in mnenji je le šibka povezava.• Obstaja močna povezava med mnenji in sprejemljivostjo.
    42. 42. 2. Sklop: Kaj pa čustva?• Leto 2009• 564 vprašalnikov: 341 (60.5%) srednja šola; 223 (39.5%) študentov.• 10 osnovnih čustev (Izard)ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana, TOMAŽIČ, Iztok, JANŽEKOVIČ, Franc. Emotions expressed toward genetically modified organisms among secondary school students and pre-service teachers. J. Balt. sci. educ., 2011, vol. 10, no. 1, str. 53-64. [COBISS.SI-ID 18312456],
    43. 43. V1 Nevede ste zaužili obrok v katerem so bila živila pridobljena iz gensko spremenjenihživali (npr. iz lososa, z genom za hitro rast ali prašiča, z genom, ki v mesu spremeni razmerje nasičenih in nenasičenih maščob).Prosimo vas, da jakost odziva, ki bi ga sprožilo vedenje o tem, izrazite z obkrožitvijoustreznih vrednosti v tabeli.Vrednosti so: 0 – 5. 0 = se ne morem opredeliti; 1= ni odziva; 5= najmočnejši odziv. Použili bi gensko spremenjena živila živalskega izvora Vrednosti 1 Strah 1 2 3 4 5 2 Jeza 1 2 3 4 5 3 Veselje 1 2 3 4 5 4 Gnus 1 2 3 4 5 5 Žalost 1 2 3 4 5 6 Sram 1 2 3 4 5 7 Prezir 1 2 3 4 5 8 Krivda 1 2 3 4 5 9 Presenečenje 1 2 3 4 5 10 Zanimanje 1 2 3 4 5 11 1 2 3 4 5 12 1 2 3 4 5
    44. 44. Srednje vrednosti čustvenega odziva m m A D G C F S S S n g o y g u d n h o n p u u p n e a e a e a e e e e e J s s s s s s r r r r I r i t t t i l t i t tNo. Item prese zanima strah jeza veselje gnus žalost sram prezir krivda nečenje njePoužili bi GS živila živalskega 2.53 2.58 1.27 2.56 2.09 1.46 1.98 1.74 2.90 2.53izvoraPoužili bi GS živila 2.11 2.09 1.31 2.02 1.68 1.35 1.78 1.57 2.62 2.46rastlinskega izvoraSobivanje z GS živalmi 1.85 1.96 2.35 1.68 1.87 1.34 1.56 1.53 3.56 3.49GS rastline, ki bi rastle v vaši 1.84 2.03 1.28 1.67 1.63 1.33 1.70 1.29 2.64 2.64neposredni bližiniOrgan pridobljen iz GS živali. 3.87 2.28 1.97 2.65 2.41 2.00 1.86 1.86 3.44 3.17Zdravila iz GS kvasovk 2.66 2.21 1.35 2.15 1.72 1.45 1.72 1.46 2.82 2.65GSi mikroorganizmi vproizvodnji kemijskih 2.01 1.86 1.29 1.57 1.59 1.35 1.58 1.32 2.63 2.56substancGS organizmi v proizvodnji 1.54 1.50 2.21 1.32 1.38 1.20 1.37 1.21 2.95 3.07biogorivGensko zdravljenje 3.62 1.70 2.98 1.54 1.98 1.34 1.32 1.65 3.44 3.95Stik z snovjo pridobljeno iz 1.61 1.52 2.49 1.50 1.37 1.30 1.37 1.35 3.10 3.09GS rastline
    45. 45. Detrended Correspondence Analysis (DCA) 3.0 Fear Sadness Guilt Joy Disgust Interest Shame Surprise Anger Contempt -2.0 -1.5 2.5 Figure 1. Detrended correspondence diagram displaying relationship between emotions according to GMOs. Axes I (69.0%, horizontal) and II (19.1%, vertical) 88.1% of variance explained together.
    46. 46. Sklepi 2. sklopa• GSO s stališča čustvenega odziva ne moremo jemati kot enotno skupino, temveč moramo obravnavati vsak primer posebej.• Le zanimanje in presenečenje sta čustvi, ki sta bili sproženi v vseh navedenih primerih.• “Klasična čustva” povezana z GSO (strah, gnus) niso izražena v vseh primerih rabe GSO.
    47. 47. 3. sklop (2010): Povezava med inteligenco, čustvi in sprejemljivostjo• N = 123 študentov psihologije (N = 65; 52.8%) and bodočih učteljev (N = 58; 47.2%). 52 (42.3%) žensk in 71 moških (57.7%).• ŠORGO, Andrej, JAUŠOVEC, Norbert, JAUŠOVEC, Ksenija, PUHEK, Miro. The influence of intelligence and emotions on the acceptability of genetically modified organisms. Electron. J. Biotechnol., 2012, vol. 15, no. 1, str. 1-11, doi: 10.2225/vol15-issue1-fulltext-1.
    48. 48. Ni splošno sprejete definicije inteligence• Sposobnost za razreševanje novih problemov.• V raziskavo vključeni: splošna (IQ), verbalna (VIQ) in procesna (performance) (PIQ) inteligenca.
    49. 49. Razlike med moškimi in ženskami v čustvenem odzivuEmotions Spol AR. Sr. SD F sigstrah M 24.51 6.639 17.022 .000 F 19.56 6.479zanimanje M 30.73 7.675 10.033 .002 F 35.37 8.455žalost M 17.51 7.169 6.232 .014 F 14.40 6.285jeza M 20.11 7.494 5.813 .017 F 16.77 7.737veselje M 17.46 5.752 5.817 .017 F 19.92 5.346gnus M 18.06 6.443 5.325 .023 F 15.31 6.638prezir M 16.82 6.848 2.786 .098 F 14.71 6.997presenečenje M 30.25 7.677 1.016 .315 F 31.75 8.722krivda M 14.21 6.033 .708 .402 F 13.33 5.353sram M 13.41 4.713 .009 .926 F 13.50 6.214Sum-Tot-(Abs) M 203.07 42.952 1.020 .315 F 194.62 49.602
    50. 50. Korelacije med IQ,VIQ, PIQ , izraženimi čustvi in sprejemljivostjo med ženskami (N = 52). IQ VIQ PIQ ČustvaČustva -.352* -.315* -.261Sprejemljivost -.165 -.220 -.056 .261*. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).
    51. 51. Korelacije med IQ,VIQ, PIQ , posamičnimi čustvi in sprejemljivostjo GSO (ženske N = 52). IQ VIQ PIQ sprejemljivostStrah -.280* -.294* -.121 .432**Jeza -.261 -.272 -.146 .466**Veselje -.244 -.084 -.290* -.142Gnus -.333* -.274* -.266 .391**Žalost -.239 -.251 -.155 .223Sram -.391** -.283* -.349* .156Prezir -.288* -.255 -.229 .348*Krivda -.363** -.363** -.325* .195Presenečenje -.213 -.239 -.108 -.002Zanimanje -.042 -.025 -.036 -.137 *. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed). **. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).
    52. 52. Ugotovitve 3. sklopa• Zanimanje in presenečenje sta najmočnejša odziva na GSO (v pozitivni in negativni smeri)• Jeza, strah, gnus in prezir so čustva ki najbolje razložijo odklanjanje GSO.• Ženske z višjo inteligenco bolje sprejemajo GSO.• Verjetni razlog za višjo stopnjo sprejemljivosti med ženskami je višja stopnja strateške čustvene inteligence (sposobnost razumeti in upravljati s čustvi).
    53. 53. Pogled v prihodnost• Načrtujemo raziskavo, ki bo vključevala več vrst inteligence (IQ, PIQ, EQ) v povezavi s čustvi, mnenji, znanjem ter socio-ekonomskim statusom.• Vključitev še drugih družbeno-znanstvenih tem in tehnologij v raziskave.
    54. 54. Prihodnost ni odvisna le od količine znanja insposobnosti, da ga uporabimo, temveč predvsem od sposobnosti, da se znebimo predsodkov.
    55. 55. Kaj pa možgani?• Naši možgani niso namenjeni iskanju resnice . . .• Trudimo se najti in izbrati informacije, ki potrjujejo naša mnenja in predsodke.• Haidt Jonathan (2007). The new synthesis in moral psychology . SCIENCE, 316, 5827,998-1002. DOI: 10.1126/science.1137651. 2007
    56. 56. SKLEPIČe želimo, da v šolah smiselno poučujemo, o družbeno-znanstvenih temah ter na osnovi kritičnega razmišljanja, to ne more potekati brez vključevanja vrednot in čustev, ki jih sooblikujejo.
    57. 57. Model izobraževanje za modrost (Sternberg 2001) Splošno dobro Dobro V Adaptacija RPresoja odgovorov v Eodvisnosti od konteksta D Spreminjanje Selekcija N V odnosu do drugih OKratkoročna in dolgoročna Tpresoja interesov E intrapersonalno Teksplicitno in tiho znanje/ praktična inteligenca Sternberg RJ, Why schools should teach for wisdom: the balance theory of wisdom in educational settings . EDUCATIONAL PSYCHOLOGIST Volume: 36 Issue: 4 Pages: 227-245 DOI: 10.1207/S15326985EP3604_2 , 2001
    58. 58. Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanjeorganizmov?

    ×