• Like
Trobla Julij
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

Published

Mini sport vadba za otroke v Velikih Laščah, zaključna prireditev otrok v Velikih Laščah

Mini sport vadba za otroke v Velikih Laščah, zaključna prireditev otrok v Velikih Laščah

Published in Health & Medicine
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Be the first to comment
    Be the first to like this
No Downloads

Views

Total Views
4,005
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0

Actions

Shares
Downloads
4
Comments
0
Likes
0

Embeds 0

No embeds

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
    No notes for slide

Transcript

  • 1. Trobla 4/2009  Æupanova stran  Trobla 4/2009 Županov nagovor na Kazalo: Trobla glasilo Velike Laøœe slavnostni akademiji Obœine ISSN 1408-5852 Æupanov nagovor na slavnostni akademiji 3 ISSN 1408-5852 Tisk: Tiskarna Peterlin, s.p. Obœinski prazik 2009 - reportaæa 4 Letnik 15, øtevilka 4, Naslov uredniøtva: ob občinskem prazniku Obœinska priznanja 6 8. julij 2009 Trobla, Levstikov trg 1, Spoøtovani letoønji dobitni- ne øole, dosegajo izje- Razstava Trubarjevi kraji na Trubarjevi domaœiji 9 ki obœinskih priznanj, spoøtovani mne rezultate. In œesar Izhaja sedemkrat letno, 1315 Velike Laøœe. œastni obœan, poslanec in poslanka sem øe posebej vesel, Gledaliøki abonma 2009/2010 10 dræavnega zbora, spoøtovani kolegi skoraj ne mine priredi- gospodinjstva v obœini prejmejo æupani, podæupanja, obœinske svetni- tve v obœini, da na njej Obvestila, razpisi 11 ce in svetniki, drugi gostje, cenjene ne bi nastopili profesorji glasilo brezplaœno. Tel.: 01/781 03 70 Ob zakljuœku øolskega leta, Zlati odliœnjaki, Œestitka Nuøi Japelj 12 obœanke in obœani! Prisrœen pozdrav ali uœenci glasbene øole. Naklada: 1.510 izvodov vsem, ki ste priøli na naøo osrednjo Tudi danes bo tako. Starøi in otroci skupaj brali in pisali, Vrtec na Turjaku 13 E-poøta: trobla@velike-lasce.si prireditev letoønjega obœinskega pra- znika. Prepriœan sem, da smo z Poletna øola v naravi 14 Izdajatelj: Obœina Velike Laøœe izgradnjo nove øportne Gozdna uœna pot 16 Kljub dejstvu da vsako leto veliko dvorane, v kateri se da- Izdajateljski svet: Anton Zakrajøek, Prispevke za Troblo postorimo, so pred nami venomer nes nahajamo, zagotovili zelo do- dokonœali bomo zasaditev parka pod Øport na OØ Primoæa Trubarja 17 Anton Benjamin Strah, lahko oddate tudi novi izzivi. bre pogoje za øportno udejstvovanje bloki v Velikih Laøœah in jeseni zaœeli Z izgradnjo novega vrtca pred peti- naøih osnovnoøolskih otrok kot tudi z urejanjem parka in parkiriøœa ob Dan sonca, 4. festival ustvarjalnosti 18 Peter Podlogar, v nabiralnik, ki se nahaja mi leti smo dosegli, da v naøi obœini drugi mladini in ostalim obœankam velikolaøkem pokopaliøœu. Izdelan Po sledovih Andreja Turjaøkega 20 do letos ni bilo otroka, ki ne bi bil in obœanom, ki se v popoldanskih imamo æe idejni naœrt, ki predvide- Urøa Vesel, Andrej Kraøevec, v hodniku sprejet v vrtec. Øe veœ, manjkajoœa in veœernih urah æelijo razgibati in va veœ kot 50 parkirnih mest, dodatni Velikolaøki festival - Koncert renesanœne glasbe 22 druæiti. ploœnik in zasaditev drevja in grmov- Franci Peœnik, Urøa Modic, pritliœja obœinske stavbe. mesta v oddelkih smo dopolnjeva- li celo z otroki sosednjih obœin. Æal nic. Minister Lukøiœ na Trubarjevi domaœiji, Trubarjev œetrtek 23 Na podroœju druæbenih dejavnostih Joæe Stariœ, Franci Modic mi je, da je letos situacija drugaœna. naj omenim, da æe razmiøljamo o za- Øe naprej bomo sof inancirali razne Novice s Parnasa 24 Kljub zagotovitvi dodatnega oddelka Naslednja Trobla gotovitvi dodatnih uœilnic v osnovni projekte s podroœja malega gospo- Baletna predstava v Levstikovem domu 25 Odgovorna urednica: izide v sredo, v vrtcu, nekaj otrok ne bo sprejetih. øoli. V postopku je æe javni razpis iz- darstva, kmetijstva in turizma. Le- 16. septembra Prav zato, ker se zavedamo teæav, s bire projektanta. tos smo æe zakljuœili z odkupom KUD Rob v Kriæni jami 26 Majda Kovaœiœ Cimperman, v.d. 2009. katerimi so se sreœali starøi teh otrok, zemljiøœa poslovne cone Loœica pri na obœini æe intenzivno razmiøljamo Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo Prispevke oddajte Turjaku, s œimer je obœina postala la- Zakljuœni øportni nastop, Æogarija Velike Laøœe 27 Uredniøki odbor: Nuøa Dedo Lale, in iøœemo moænosti, kako œim prej reøili tudi teæave, ki smo jih letos ime- najpozneje stnik 5 hektarov zazidljivih zemljiøœ. zagotoviti dodatne prostore, oziro- li na podroœju zdravstvene oskrbe. Z Zakljuœek sezone nogometaøev ØD NK Velike Laøœe 28 Majda Kovaœiœ Cimperman, do 2. septembra To je letoønja naøa najveœja investi- ma kako reøiti nastalo teæavo. Pred veliko truda in energije smo uspeli 2009. cija, vredna veœ kot 400.000 evrov. NK Bravo in igralci s Turjaka in Velikih Laøœ 29 petimi leti, ko je bil vrtec dograjen, prenesti to dejavnost na Zdravstveni Ana Porenta, Veronika Vasiœ, Ne glede na dejstvo da prvi razpis za je bilo v njem kar nekaj moænosti za dom Ribnica. Æelim, da bi zdravstve- komunalno ureditev te cone ni uspel, Kolesarski kronometer Knej–Karlovica 30 razøiritev. Pri naœrtih smo raœunali na oskrba ostala na takem nivoju tudi Boris Zore øe vedno upam, da se bodo ta dela s tem, da se bo v prihodnje øtevilo v prihodnje, v kar najveœjo korist ØD NK Velike Laøœe v sezoni 2008/2009 31 zaœela øe letos. Lektoriranje: Nuøa Dedo Lale otrok najbræ poveœalo, œeprav so naøim obœanom. Vabilo na Cestni kronometer, Lovci LD Velike Laøœe gostili... 32 takratni kazalci kazali celo trend Omeniti æelim tudi zaœetek izgradnje Vsekakor ne bomo zanemarili razvoj- Prelom: Moj Repro, d.o.o., zmanjøevanja rojstev. Vendar naj odprtega øirokopasovnega omreæja Lovci LD Velike Laøœe prouœujejo svojega medveda 34 Fotograf ija na naslovnici: nih aktivnosti na drugih podroœjih. poudarim, da je na tem podroœju elektronskih komunikacij, ki naj bi Krvava Peœ Velikolaøki park, Tudi letos bomo nadaljevali z asfal- teæko natanœno predvideti, koliko se f inanciral izkljuœno iz evropskih Infotoœka v Krvavi Peœi 35 foto Marija Ivanc Œampa tiranjem cest ter osvetlili øe kakøen novih druæin se bo v bodoœe priselilo sredstev. Ker vsa investicija pote- odsek ceste ali kraja, kjer je to po- Ekoloøka pridelava prosa v Gradeæu, Tekmovanje lastnikov gozdov 36 v naøe kraje, oziroma, koliko otrok ka preko obœine, øe vedno obstaja trebno. se bo v obœini rodilo. S podobnimi moænost, da bo naøa obveza plaœilo Proslava Zarje spominov v Smreœju pri Turjaku 37 Z novo vodovodno vrtino pri Strletih DDV. Sicer pa intenzivno poteka- oziroma mnogo veœjimi problemi Obiskali smo Primorsko 38 Deæurni telefon za vodovod je: 051 619 577 se sreœujejo tudi druge slovenske obœine. Mogoœe smo k dejstvu, da smo øe izboljøali preskrbo z vodo na celotnem obmoœju. S povezavo dveh jo razgovori s pristojnimi dræavnimi uradniki oziroma iøœemo variante, Balinanje, korak do zdravja 39 so pri nas vse øtevilœnejøe druæine, vodovodnih sistemov, Karlovica in Ve- da bi se izognili tudi temu stroøku, pripomogli tudi na obœini, saj name- like Laøœe, pa smo zagotovili rezerv- ki za obœino, glede na velikost inve- Kulturni most, Upokojenci na izletu po Dolenjski 40 njamo za vsakega novorojenœka kar no koliœino vode na velikolaøkemu sticije, vsekakor ne bi bil majhen. Vabilo na likovni teœaj 41 500 evrov. Po podatkih, ki jih ima- vodovodnemu sistemu. Naj omenim Izgradnja odprtega øirokopasovnega mo, je to celo najveœ v dræavi. Zato tudi naøa razmiøljanja in celo æe is- omreæja elektronskih komunikacij Gasilsko tekmovanje v orientaciji, Letni zbor OZVVS Velike Laøœe 42 bi prosil vse tiste starøe, katerih otro- kanje lokacije, kjer bi zgradili øe z optiœno povezavo bo spodbudila ci letos niso bili sprejeti v vrtec, za dodatno vodovodno vrtino, ki bi na- razvoj razliœnih storitev, poveœala Podjetniøke informacija 44 Urejanje in vzdræevanje vseh zelenih povrøin, pajala turjaøki vodovodni sistem, ki uœinkovitost javnih institucij in go- razumevanje. Sporoœam pa, da bomo Devet let Mina cafeja, Salamiada 2009 v Robu 46 ter podiranje in obrezovanje dreves na obœini storili vse v smeri, da bomo smo ga pred kratkim morali prevzeti spodarstva, omogoœila hitrejøi dostop stisko œim prej reøili. v upravljanje od VO–KE iz Ljublja- do raznih podatkov ter tako do prido- Na obisku ... Pri Antonu Zakrajøku na Drkovem 47 Bojan Matijasec s.p. ne. Vodni oskrbi namenjamo veliko bitve znanja, ki ga pri svojem delu in S preureditvijo starega vrtca v glas- f inanœnih sredstev, saj se zavedamo øolanju pogosto potrebujemo. Pisma 48 Tel: 070 666 738/ beno øolo smo pred leti æe ustvarili pomembnosti tega podroœja. 070 564 362 pogoje za glasbeno udejstvovanje Vseskozi se zavedamo pomena Pisma/Zahvale 49 E-mail: bojan.matijasec@amis.net øe veœjemu øtevilu naøih otrok, ki s Glede urejanja prostora bi rad pou- druøtvenih dejavnosti in zato mno- Javni nateœaj za oddajo poslovnega prostora 50 Web: www.vrtnarstvo-matijasec.com svojim znanjem, ki ga pridobivajo s daril, da bomo øe naprej spodbuja- go sredstev namenjamo tudi kultur- pomoœjo profesorjev ribniøke glasbe- li ureditve vaøkih in drugih srediøœ, nim, øportnim, turistiœnim in drugim
  • 2. Trobla 4/2009  Obœinske strani Obœinske strani  Trobla 4/2009 prireditvam ter programom druøtev. Obœina Velike Laøœe je kar prepo- znavna v slovenskem prostoru. In za to gre zahvala tudi vsem naøim Občinski praznik 2009 druøtvom, njihovim predsednikom in tistim posameznikom, ki tvorno V dneh od 4.–7. junija 2009 so v Obœini Osrednja prireditev pa se je priœela sodelujejo pri organiziranju odmev- Velike Laøœe potekale razliœne priredi- ob 19. uri, ko je pred obœinsko stavbo nih prireditev. Øe posebej je bilo to tve ob obœinskem prazniku. godba s Kostanjevice na Krki pripravi- oœitno v lanskem letu, ko smo pra- la kratek koncert. Œastni sprevod so ob znovali 500. obletnico Trubarjevega Praznovanje se je priœelo v œetrtek, 4. zvokih kostanjeviøke godbe spremlja- rojstva. junija, s 13. tradicionalno obœinsko re- li tudi predstavniki druøtev s prapori. vijo pevskih zborov v viteøki dvorani na Kljub v zadnjem œasu mnogokrat Slavnostna akademija se je nadaljeva- gradu Turjak, ki jo æe vsa leta organizira omenjeni recesiji, v kateri se nahaja la v øportni dvorani v Velikih Laøœah. KUD Marij Kogoj. svet, se na obœini trudimo, da bi kar Prireditev sta povezovala Nuøa Gaøper najveœ sredstev namenjali za nove Naslednji dan je bilo v organizaci- in Matjaæ Gruden, program pa so obli- investicije. Ohraniti bi æeleli visoko ji KUD-a Primoæ Trubar Velike Laøœe kovali: otroøki in mladinski pevski zbor mesto po investicijskih vlaganjih v in Javnega zavoda Trubarjevi kraji na Osnovne øole Primoæa Trubarja Velike obœini tudi v bodoœe. Naj vas sezna- Trubarjevi domaœiji odprtje razstave Laøœe pod vodstvom Majde Kokoøinek, nim, da po zadnjih podatkih, ki jih Trubarjevi kraji, sledil pa je koncert simfoniœni orkester Glasbene øole Rib- v posebni øtudiji objavlja Fakulteta kvinteta Tivoli. V soboto, 6. junija, je nica pod vodstvom dirigenta Matjaæa za upravo na podroœju investicijskih v dopoldanskem œasu na trgu pred Le- Jevønikarja, kvartet Gallus, kitarist Jan Nagovor æupana Antona Zakrajøka Simfoniœni orkester Glasbene øole Ribnica vlaganjih, naøa obœina zaseda 33. vstikovim domom potekal trøki dan, ki Zakrajøek in trio f lavt (Neja Indihar, mesto izmed 210 slovenskih obœin. ga je tudi letos organiziral Javni zavod Tjaøa Kaplan in Lara Ivanc). Trubarjevi kraji. Øe bolje pa smo uvrøœeni po kazalcu ekonomiœnosti obœinske uprave. Po tem kazalcu, ki je najpomembnejøi za prikaz uspeønosti dela, pa naøa obœina izmed 210 slovenskih obœin zaseda odliœno 12. mesto. Ob tej priloænosti bi æelel omeni- ti øe to, da naøa obœina sodi tudi v krog prve petine slovenskih obœin z Kvaret Gallus najmanjøo zadolæitvijo. Za vse te doseæke bi se æelel zahvaliti vsem, ki mi marsikdaj svetujete, pre- dlagate in kdaj tudi kaj pokritizirate. Hvala podæupanji dr. Tatjani Dev- jak in vsem drugim obœinskim sve- tnicam in svetnikom, ki so s svojimi odloœitvami pripomogli, da bo naøa obœina tudi v letoønjem letu deleæna øtevilnih investicij. Zahvala naj gre tudi vsem zaposlenim v obœinski upravi, ki so zadolæeni za realizacijo Koncert godbe Kostanjevica na Krki Trio f lavt Otroøki in mladinski pevski zbor iz Osnovne øole Primoæa Trubarja sprejetih odloœitev. Tudi letos bodo podeljena obœinska priznanja. Œestitke vsem dobitnikom z moje strani, naj bodo ta priznanja zahvala za vse njihovo dosedanje delo, trud, udejstvovanja, doseæke. Vesel sem dejstva, da bo obœina tudi letos dobila œastnega obœana. Zahvaljujem se vsem sodelujoœim na danaønji prireditvi, vsem, ki so sode- lovali in øe bodo na ostalih priredi- tvah v okviru obœinskega praznova- nja, ter vsem tistim, ki ste si danes vzeli œas, da s to prireditvijo skupaj proslavimo naø obœinski praznik. Æelim vam en lep veœer in prijetno druæenje po zakljuœku slavnostne akademije. Anton Zakrajøek, æupan Slavnostni sprevod Jan Zakrajøek Nagrajenci
  • 3. Trobla 4/2009  Obœinski praznik Obœinski praznik  Trobla 4/2009 ŒASTNO OBŒANSTVO Misijonar Opeka si je s svojim neutru- PRIZNANJE OBŒINE Kogovøek, kot zdajønjemu ravnatelju - organiziranje suøenja sadja v suøilni ZLATO PLAKETO dnim delom prisluæil øtevilna najviøja Matjaæu Jevønikarju, ki sta znala urav- sezoni, priznanja tako dræavnih kot cerkvenih VELIKE LAØŒE novesiti delo med posameznimi eno- OBŒINE VELIKE LAØŒE V skladu z obœinskim odlokom o pri- - druøtvo skrbi za razstavo o zgodo- krogov v razliœnih dræavah sveta: tami in uspela zagotoviti napredek in PLANINSKEMU DRUØTVU znanjih in nagradah je Obœinski svet vini Gradeæa na osnovi kopij doku- V skladu z obœinskim odlokom o pri- glasbeno rast naøih uœencev. Le-ti do- Obœine Velike Laøœe na 7. izredni - 1994 postane osebnost leta na Ma- segajo izredne doseæke na regijskih in mentov Slovenskega etnografskega VELIKE LAØŒE za 30-letnico seji 15. maja 2009 sprejel sklep, da dagaskarju, znanjih in nagradah je Obœinski svet muzeja in drugega gradiva ter pred- uspeønega delovanja. Obœine Velike Laøœe na 7. izredni seji dræavnih tekmovanjih, nekateri od njih se œastno obœanstvo Obœine Velike metov v prizidku suøilnice, - 1996 postane izjemna osebnost leta, 15. maja 2009 sprejel sklep, da se pa celo nadaljujejo øolanje na Glasbeni Obrazloæitev: Laøœe v letu 2009 podeli: ki deluje zunaj Slovenije, priznanji Obœine Velike Laøœe v letu srednji øoli v Ljubljani. - prizadevajo si za ohranjanje kra- Obœina Velike Laøœe se lahko po- 2009 podeli: jinske in stavbne dediøœine, zbirke MISIJONARJU PETRU OPEKI - 1998 prejme dræavno priznanje za Glasbena øola Ribnica je obogati- hvali z velikim øtevilom druøtev, ki za njegovo zavzemanje za praviœnost starega orodja pod kozolcem, œrne njegovo prizadevanje za œlovekove la æivljenje mladih v Velikih Laøœah, zdruæujejo ljudi z veseljem do delova- in mir v svetu. GLASBENI ØOLI RIBNICA kuhinje, stare gostilniøke kleti, sta- pravice, za 10-letno delovanje v Obœini Velike omogoœila jim je razvoj glasbenih spo- nja na najrazliœnejøih podroœjih. Eno rih kozolcev, vodnjakov in nekdanje Predlagatelji: Laøœe. sobnosti, razvoj njihovih talentov, sou- najstarejøih je Planinsko druøtvo Velike - 2000 je nominiran za Nobelovo na- Kogojeve hiøe, stvarja pogoje za oblikovanje pozitivne Laøœe, saj je bilo ustanovljeno pred do- Æupan Anton Zakrajøek, Obœinski od- grado za mir, Predlagatelj: samopodobe mladih in pogoje za njiho- - v okviru ohranjanja starih opravil brimi 30 leti. Uradno je bilo registrirano bor Slovenske demokratske stranke Ve- - 2007 prejme odlikovanje z naslo- vo aktivno preæivljanje prostega œasa. obujajo roœno izdelovanje zobotreb- leta 1978, tako da je v lanskem letu pra- Obœinski odbor Slovenske ljudske like Laøœe in Obœinski odbor Slovenske vom viteza legije œasti, najviøje fran- stranke Velike Laøœe. cev, pletenje koøar in metel, ekoloøko znovalo 30-letnico delovanja. ljudske stranke Velike Laøœe. Delovanje Glasbene øole Ribnica v cosko priznanje, pridelovanje prosa do prosene kaøe, Velikih Laøœah tudi uspeøno in kvalite- Zametki segajo sicer øe nekaj let nazaj, Obrazloæitev: ekoloøko pridelovanje in suøenje - 2008 mu papeæ Benedikt XVI. izroœil tno sooblikuje kulturno æivljenje v naøi ko so se na pobudo dveh izkuøenih sadja, œebelarjenje, peko kruha in Misijonar Peter posebno nagrado v spomin na vie- obœini. gornikov Janeza Grebenca (Mlekarje- slaøœic po starih receptih v kruønih Opeka ima svoje tnamskega kardinala Van Thuana, ki vega Ivana) in Janeza Kokoøinka zbra- peœeh, izdelovanje roæ iz papirja, korenine v Slo- jo podeljuje fundacija sv. Mateja, DRUØTVU ZA OHRANJANJE li øe: Lado Kovaœiœ, Janez Andoløek, - v druøtvu oæivljajo in ohranjajo stare Franja Jamnik in Manfred Deterding veniji – mama - 2008 mu mons. Alojz Uran preda DEDIØŒINE GRADEÆ za delova- izhaja iz æupnije nje na podroœju ohranjanja kulturne in obiœaje, kot so godovanje (of iranje), in ob »okrogli mizi« pri Koprivcu pod- odliœje sv. Cirila in Metoda. Velike Laøœe, oœe naravne dediøœine praznovanje pomladi, tepeøkanje, prli idejo o ustanovitvi samostojnega iz Begunij pri Poslanstvo in veliœino njegovega dela maøkare ob porokah, ljudsko petje, Peter Opeka spoøtujejo po vsem svetu, najbolj s Predlagatelj: uspeøno pa deluje tudi etno skupina Cerknici. ponosom pa tam, kjer je Peter Opeka Obœinski odbor Slovenske demokratske druøtva »Suhe œeøplje«, Peter Opeka je velik œlovek. Mnogi pra- doma – Madagaskar, Argentina, Slo- stranke Velike Laøœe. vijo, da je naslednik Matere Terezije. Je - organizirajo delavnice o starih opra- venija, Velike Laøœe. Velike Laøœe, kot edini Slovenec, ki je bil kadarkoli nomi- vilih, naravoslovne dneve o tradici- svoj kraj tudi vedno omenja in ga vedno niran za Nobelovo nagrado za mir. Je onalnem shranjevanju sadja in zele- rad obiøœe. Povezan je s øirøo æupnijsko vèliki misijonar in borec za praviœnost njave, o predelavi mleka ipd., skupnostjo, tako da se delœek moœi, ko in mir v svetu, æe trideset let prinaøa jo izæareva v sluæbi do najrevnejøih, pri - poleg tega pa organizirajo øe progra- upanje najrevnejøim na Madagaskarju, bogosluæju ob vsakem njegovem obi- me spoznavanja dediøœine, sprehode veœ kot 100.000 ljudi je reøil iz bede sku v Velikih Laøœah lahko dotakne tudi Ravantelj Glasbene ølole Ribnica Matjaæ med kulturno in naravno dediøœino æivljenja na smetiøœu. Trenutno skrbi za nas. Jevønikar kot npr. Sprehod po Trubarjevi rojstni veœ kot 20.000 ljudi preko zdruæenja fari s Trubarjevo malico na Gradeæu, Na æeljo Petra Opeke je v njegovem Obrazloæitev: AKAMASOA – »Dobri prijatelji«. imenu priznanje za œastno obœanstvo Dislocirani oddelek glasbene øole Rib- - druøtvo uspeøno organizira praznik prejel sobrat lazarist in prodekan nica v Velikih Laøœah uspeøno deluje æe suhega sadja na Gradeæu in priredi- Teoloøke fakultete, prof. dr. Robert deseto leto in bo ravno v letoønjem letu, tev Boæiœni œas na Gradeæu v okvi- Petkovøek. Petra Opeko je opisal kot Predsednik druøtva za ohranjanje dediøœine ru katerega razstavljajo jaslice iz letu 2009, praznoval okroglo obletnico enega najbolj prepoznavnih Sloven- Gradeæ Boris Zore razliœnih materialov po celi vasi, svojega zelo uspeønega delovanja. Na cev v tujini. Bolj kot njegovo prepo- Predsednica Planinskega druøtva Velike æeljo obœanov in tedanjega obœinskega Obrazloæitev: - druøtvo je iniciator projekta obno- Laøœe Olga Verovøek znavnost v svetu pa je izpostavil na- vodstva ter s soglasjem Ministrstva za ve Gradeæa v programu razvoja vezanost na rodno Slovenijo. Iz zave- øolstvo in øport se je oddelek Glasbe- Druøtvo za ohranjanje dediøœine je podeæelja 2007-2013 in si prizadeva Planinskega druøtva Velike Laøœe. Kot sti svojih korenin namreœ œrpa svojo ne øole Viœ prenesel na Glasbeno øolo bilo ustanovljeno leta 2004 z name- za ustvarjanje pogojev: za obnovo ustanovni œlani – podpisniki so se jim moœ za svoje delo. Dr. Petkovøek je Ribnica. Sprva so delovali v prostorih nom ohranjanja kulturne in naravne starih gradeøkih hiø v turistiœne na- pridruæili øe Stane Økulj, Franc Økulj, øe poudaril, da misijonarjeve moœi Levstikovega doma, septembra 2004 pa dediøœine ter ustvarjanja moænosti za mene, za obnovo starega vaøkega je- Marjan Sedej in Anton Perhaj. pravzaprav ne usihajo, paœ pa z leti so svoje delovanje prenesli v nove pro- razvoj turizma na podeæelju. Ideja o dra, za ureditev spominske sobe Ma- naraøœajo in prejeto priznanje bo nje- store Glasbene øole v Velikih Laøœah. nastanku se je rodila po uspeønih ob- V prvih letih je bilo delovanje omeje- riju Kogoju in gradeøkih glasbenikov, gov zagon øe pospeøilo. Priznanje za novitvenih delih stare Suøilnice sad- no na organizacijo pohodov, kar je øe 18 vpisanih uœencev, pet razliœnih za ureditev nastanitvenih kapacitet v œastno obœanstvo je sicer majhno, a ja Gradeæ, ki jo je zgradilo sadjarsko vedno glavno poslanstvo planinskih inøtrumentov in nauk o glasbi v zaœetku, starih obnovljenih hiøah in drugo. pomembno zrno, ki bo zagotovo bo- druøtvo v letih 1938–1951. K ustano- druøtev. Pohvalno je, da je vodstvo PD gato obrodilo sadove v njegovem delu 79 uœencev, sedem instrumentov, nauk vitvi druøtva so pripomogli konkretni Velike Laøœe veliko energije in f inanœnih na daljnem Madagaskarju med pomoœi o glasbi in 28 uœencev v dveh oddel- rezultati prostovoljnega dela vaøœanov PRIZNANJE IN sredstev vlagalo v izobraæevanje. Na kih glasbene pripravnice danes, kaæe najbolj potrebnimi. Ob koncu pa je dr. na izjemno vztrajno, poærtvovalno in Gradeæa in f inanœna podpora Obœine POHVALE ÆUPANA osnovi tega je kar nekaj œlanov prido- Petkovøek dejal, da Slovenija prav pre- Velike Laøœe. Trenutno druøtvo øteje 95 bilo nazive »planinski vodnik«. Svoje ko osebe misijonarja Petra Opeke sto- profesionalno delo vseh zaposlenih. œlanov. znanje starejøi planinci z veseljem po- V skladu z obœinskim odlokom o pri- pa v svet in se kaæe s tistim, kar Slove- Da je oddelek glasbene øole v Velikih sredujejo mladim. Tako æe dobro dese- Aktivnosti druøtva: znanjih in nagradah ima tudi æupan nija lahko najbolj plemenitega pokaæe Laøœah tako uspeøen, gre zahvala poleg tletje izredno uspeøno deluje planinski moænost podeliti zlata priznanja in – svojo dobrodelnost. vsem uœiteljem tudi vodstvu Glasbene - upravljanje suøilnice sadja in skrb za pohvale. V letoønjem letu je æupan kroæek na OØ Primoæa Trubarja. Z iz- V imenu Petra Opeke je priznanje sprejel prof. dr. Robert Petkovøek øole, tako prejønji ravnateljici Bernardi njeno vzdræevanje, podelil: vajanjem razliœnih aktivnosti opravlja
  • 4. Trobla 4/2009  Obœinski praznik Obœinski praznik  Trobla 4/2009 zelo pomembno poslanstvo: pribliæati mladini lepote narave, jo vzpodbujati Obrazloæitev: Obrazloæitev: se lahko udejstvuje vseh veœjih tek- movanj tako doma kot v tujini. Ob Razstava KUD Primoæ Trubar Velike Laøœe ima Marko Koæar je eden najzasluænejøih k planinarjenju, jo pouœiti o varnem in odgovornem vedenju v hribih ter dolgoletno tradicijo, ki nadaljuje s kul- krvodajalcev v Sloveniji, saj daruje kri tem mu daje veliko podporo in stoji ob strani njegova druæina. S svojim Trubarjevi kraji s tem razvijati zdrav duh v zdravem turnim izroœilom in raste iz naøe bogate zibeli slovenske besede in gledaliøœa æe od leta 1962. V teh letih je enega najbolj humanih in solidarnih dejanj øportnim æivljenjem, trdim delom in na Trubarjevi telesu. rezultati daje vzor mladim ter jim z Œlani PD so dejavni tudi na podroœju (Trubar, Levstik, Stritar, Javorøek). œloveka za soœloveka opravil kar 427- krat. znanjem in izkuønjami podaja teme- domačiji na markiranja in vzdræevanja planinskih Odrasla gledaliøka skupina ves œas ohranja stike z naøimi avtorji – œe naj Naøa dejanja, ki jih ne motivirajo ozki lje na njihovi øportni poti. Rašici poti, ki so pri Planinski zvezi Slove- Uspehi: omenimo 1986 uprizorjeno Javorøkovo sebiœni interesi, temveœ naøe zanima- V organizaciji KUD-a Primoæ Trubar, nije registrirane kot trase PD Velike Javnega zavoda Trubarjevi kraji in Æivljenje in smrt Primoæa Trubarja, ki nje za druge, pravzaprav koristijo nam - 4x dræavni prvak (2005–2009), Laøœe. Najveœ »dela« jim prav go- Obœine Velike Laøœe je na letoønjem, ga lahko vidimo tudi na TV Slovenija samim. In ne samo to. Osmislijo naøe tovo da Velikolaøka kulturna pot in - zmagovalec veœjih medna- æe 27. sreœanju likovnih umetnikov, – in jih ohranja skozi izjemno kvaliteto æivljenje.Ko mislimo na druge, nas z njo povezan vsakoletni pohod ob rodnih turnirjev, ki jih orga- v soboto, 9. maja, ustvarjalo dvajset predstavitve v sveæem spominu aktual- manj skrbi zase. Œe nas je manj strah obœinskem prazniku. nizira WAKO (world amate- slikarjev in kiparjev. Svoja umetniøka nega œloveka. Na dræavno, Linhartovo zase, nam je æivljenje laæje. Najveœ kar ur kickboxing organization), dela so predstavili na razstavi ob V lanskem – Trubarjevemu letu 2008 sreœanje gledaliøkih skupin, so se, œe Petra Kogoj lahko storimo za soœloveka pa je, da - zmagovalec turnirja in no- obœinskem prazniku, 5. junija, v ga- so na pobudo æupana izvrstno orga- ostanemo v preteklih petih letih, uvr- mu damo kri. Lastnosti kot iskrenost, resnicoljubnost, silec zlatega pasu, ter naziva leriji Skedenj na Trubarjevi domaœiji nizirali obœinski pohod na Triglav. V stile KUD-ove uprizoritve Levstikove- øirokosrœnost, pokonœnost in zaneslji- Marko Koæar s svojim humanim deja- kickboxing øampiona 2007 v Av- na Raøici. soboto drugega avgusta se je na Kre- ga Junteza v letu 2005 ter Javorøkovo vost so ji odmerjene v najveœji meri. njem ni le samo vse pohvale vreden striji, darici zbralo rekordno øtevilo naøih Veselje do æivljenja v letu 2007, kar Sodelovali so: vzor, ampak æe vrsto let tudi vzpodbu- obœanov, veœ kot 40, ki so se udeleæili pomeni najviøji doseæek za ljubiteljske Ko smo se spraøevali, koga naj prosi- - zmagovalec svetovnega pokala ja prijatelje, znance, obœane in mlade Joæe Centa, Ljubljana zanimivega kulturnega programa gledaliøke skupine v Sloveniji. mo za sodelovanje pri øolskem glasilu, 2008 na Madæarskem, potencialne darovalce krvi, da se laæje v poœastitev 500. obletnice rojstva pevskem zboru, v literarnem nateœaju, Viljem Jakopin, Ljubljana V lanskem letu – Trubarjevemu letu odloœijo za darovanje krvi. - 2. mesto na evropskem prvenstvu Primoæa Trubarja. Te prireditve sta se je bila prav Petra vedno na œelu sezna- Veljko Toman, Rakitna 2008 – so navduøili z zadnjo izmed WAKO 2008 na Portugalskem, udeleæila tudi takratni predsednik vla- ma. Wang Hiuqin, Ljubljana produkcij, avtorsko predstavo Abece- EDIN LATIŒ de republike Slovenije Janez Janøa in - zmagovalec turnirja Zlata rokavi- darij. Po eni strani, ker so œlani vseh - Vsa leta je sodelovala pri mladin- za izredne doseæke na podroœju øporta Lojze Adamlje, Ljubljana takratni predsednik dræavnega zbora ca v Italiji 25. januarja 2009. delujoœih sekcij KUD Primoæa Trubarja skem pevskem zboru. Skender Bajroviå, Ljubljana France Cukjati. pripomogli k njenemu nastanku: tako Edin Latiœ pa je letos tudi dobitnik - Kar 5 let je tekmovala za angleøko Suzana Komel, Ljubljana 15. februarja 2009 so z dopadljivim starejøi gledaliøœniki, skupina Gledeja, posebnega priznanja s strani Olimpij- bralno znaœko, v vseh razredih tudi skega komiteja Slovenije. Olimpijski Duøan Zekoviœ, Velika Slevica kulturnim programom in priloænostno kot video in baletna sekcija. Ne le iz- za slovensko bralno znaœko. komite Slovenije – Zdruæenje øportnih Samo Kovaœ, Stope razstavo fotograf ij obeleæili 30-letni- bor besedila, tudi postavitev na oder je co delovanja. Planinska zveza Slove- delo razliœnih ustvarjalcev, ki so doka- - Prejela je veœ bronastih Vegovih zvez vsako leto podeljuje priznanja Silvo Kretiœ, Ljubljana nije je ob tej priloænosti z bronastimi, zali, da se s skupnimi moœmi in sodelo- priznan, letos pa je prejela bronasto øportnikom in trenerjem. Najviøja pri- Janez Mohoriœ Mokrn’k, Jesenice srebrnimi in zlatim znakom nagradila vanjem da izpeljati odliœen projekt. Po Stefanovo priznanje. znanja za osvojene olimpijske meda- najzasluænejøe œlane za dolgoletno drugi strani pa, ker so s tem projektom lje so podelili pri predsedniku dræave Darinka Grmek Øtrukelj, Male Laøœe - V 8. in 9. razredu je osvojila srebrno in v Cankarjevem domu na priredi- Saøka Strnad, Podgora prizadevno delo. v lanskem letu umetniøko, poglobljeno Cankarjevo priznanje. tvi Øportnik leta. Ostala, kot je to æe ter hkrati preprosto in prijetno predsta- Drago Petroviœ, Gradeæ KULTURNO UMETNIØKEMU vili velikana naøe kulture Primoæa Tru- - S svojo globoko poezijo je sodelo- ustaljena navada, pa podeljujejo re- Pavle Øœurk, Økrilje DRUØTVU PRIMOÆ TRUBAR barja na gostovanjih v razliœnih krajih vala na øtevilnih literarnih nateœajih gionalno in lokalno. Tako je prav ob Lucijan Bratuø, Ljubljana za izjemne uspehe in doseæke na Slovenije. Predstavo so kljub øtevilœni in prejela veœ priznanj. obœinskem prazniku, prav v dvorani, podroœju gledaliøke dejavnosti. zasedbi (30 sodelujoœih) uspeli pono- kjer s posebnim ponosom dela z mla- Danijel Tudjina, Ljubljana Ponosni smo, da je bila Petra naøa Erika Æeleznik in g. Vuga, Økrilje viti desetkrat. Abecedarij je bil izbran dim, Edinu Latiåu priznanje Olimpij- uœenka in ji æelimo, da bi v æivljenju tudi na dræavno sreœanje mladinskih skega komiteja naø œastni obœan, nek- Mojca Borko, Ljubljana dosegla œim veœ zastavljenih ciljev. Edin Latiå gledaliøœ Vizije 2008. danji øportnik s øtevilnimi medaljami in priznanji, predsednik Slovenske Letoønja tema sreœanja je bila MARKO KOÆAR olimpijske akademije in Ambasador PRAVLJIŒNI SVET NAØIH KRAJEV, z – kickboxa. dodatno idejo, da bi iz posameznih za œlovekoljubno delo na podroœju za øport, strpnost in fair play Republi- POHVALO ÆUPANA krvodajalstva. Obrazloæitev: del avtorjev sestavili veliko kompozi- ke Slovenije Miroslav Cerar. prejmejo: Edin Latiœ je æivel do drugega razre- cijsko sliko, s katero bi okrasili eno iz- Po uradnem zakljuœki slavnostne aka- med sedaj praznih sten poroœne dvo- da osnovne øole v Velikih Laøœah, po demije je sledilo druæabno sreœanje rane na gradu Turjak. Kar nekaj ume- PETRA KOGOJ za izjemne uspehe v selitvi starøev pa v obœini Videm Do- tnikov se je tudi odloœilo podpreti ta osnovni øoli. na igriøœu pred øportno dvorano, kjer brepolje. Vseskozi so ga na domaœi so za dobro vzduøje in postreæbo po- »projekt velike kompozicijske slike«, Obrazloæitev, ki so jo pripravili v kraj vezali prijetni spomini, ko je skrbeli ansambel Gama ter œlani in za katero so dobili platna. Vse, razen osnovni øoli Primoæa Trubarja: obiskoval vrtec (na mestu kjer je da- œlanice PGD Velike Laøœe in Druøtvo velikosti slike, je bilo prepuøœeno nji- nes glasbena øola) in osnovno øolo. podeæelskih æena. hovi domiøljiji, sliko pa namerava- Iskreno smo veseli, da smo preæivljali s Æelja, da bi æivel v rojstnem kraju se mo predstaviti javnosti ob primerni Petro Kogoj njena osnovnoøolska leta, mu je skoraj izpolnila, saj se je juni- V nedeljo, 7. junija, pa se je prazno- priloænosti v jesenskem œasu. da je bila naøa øola tista, ki ji je usmerja- ja 2007 preselil na Økrlovico. Takoj vanje obœinskega praznika zakljuœilo la prve korake v svet znanja in æivljenja. Tradicionalno je bil strokovni del se je vkljuœil v øportno dogajanje v s 17. pohodom po velikolaøki kul- Kdor jo pozna, ve, da je s svojo izjemno otvoritve likovnih del v rokah neu- obœini. Na podroœju borilnih veøœin turni poti v organizaciji Planinskega morne Helene Grebenc Gruden, ki osebnostjo bogatila naø øolski vsakdan, – kickboxa se je lotil dela z mladi- druøtva Velike Laøœe. je obenem tudi glavna organizatorica znala prisluhniti æalostnim in jim po mi, za katere ærtvuje ves prosti œas in Pripravila: Lidija Œop, Obœinska uprava sreœanja. svojih moœeh pomagati in se iskreno æe æanje prve uspehe. Seveda ob tem Ana Porenta, KUD Primoæ Trubar Velike veseliti z veselimi. Fotograf ije: Peter Centa, Javni zavod Trubarjevi kraji Laøœe Marko Koæar ne zanemarja svojih treningov, da Studio Markelj
  • 5. Trobla 4/2009 10 Obœinske strani Obœinske strani 11 Trobla 4/2009 Gledališki jene poklicne poti. Skladno z duhom sedanjega trenutka je njegova pripo- gajanje gledalcu v vseh podrobnostih razgali angleøko aristokracijo, ki se Francoski dramatik Boris Vian v enodejanki Bebop (originalni naslov OBVESTILO ZDRAVSTVENE POSTAJE VELIKE LAØŒE abonma ved sproøœena in uravnoteæena, v njej utaplja v morju nesmiselnih predsod- Meduzina glava, 1951) na inovativen nastopajo f ilozof i, umetniki in politiki kov, pa njeno plehkost, prevzetnost komiœni naœin zapiøe zgodbo o Od 1. januarja 2008 velja priporoœilo ministrstva za zdravje, da se tudi v tako z levice kot desnice, najveœ pa jih in snobizem. Lepe besede, prisrœni nerealiziranem snobovskem pisatelju 2009/2010 sploønih ambulantah uvede naroœanje. je s politiœne sredice. Tako Joøko Duøa smehljaji druæenje na plesih in vlju- Antonu Vidmarju, ki si æeli napisati Za obisk pri osebni zdravnici se lahko naroœite po telefonu na øt. 01/788 10 pripoveduje, kako je zamenjal bojler dnostni obiski se izkaæejo za to, kar v velik roman. Prepriœan je, da se 38. Pribliæuje se æe 13. sezona gledal- pri Slavoju Æiæku, zakaj Borut Pahor ne resnici so – sredstva, s katerimi starøi ustvarjalnost rojeva iz trpljenja, zato Zaæeleno je, da pokliœete dopoldne med 9. in 10. uro ali popoldne med 15 . iøkega abonmaja v Velikih Laøœah. uporablja straniøœa, kakøno keramiko »prodajajo« otroke najboljøemu po- se æe øestnajst let prostovoljno trpinœi, in 16. uro. Glede na dosedanje izkuønje in æelje ima v kopalnici kardinal Rode, zakaj nudniku. Prevzetnost in pristranost je ko æeno Lucijo poøilja od enega Œe niste naroœeni in vaøe stanje ni urgentno, vam ne moremo zagotoviti uslug abonentov tudi v prihodnje ostaja ima minister Rupel slab spomin in za- zaradi æe omenjene veriæne reæijske ljubimca do drugega ali, kot mu oœita v doglednem œasu. Urgentna stanja so obravnavana prednostno. glavni namen predstav, da obisko- kaj se pri predsedniku Türku nikoli niœ postavitve in bogate stilske kostumo- Lucija: »In potem si hotel, da menjam Zdravila za kroniœne bolnike, in kadar ne potrebujete pregleda pri zdravnici, valce razvedrijo, sprostijo in nas- ne zamaøi. Nenazadnje uspeøno reøi graf ije ter glede na odzive kritike in ljubimce, ker da si se æe preveœ lahko recepte naroœite tudi po telefonu. mejijo. Seveda pa se zavedamo ra- koncertno zagato v Cankarjevem domu øtevilnega obœinstva nedvomno nova navadil na Andreja, da zato zaradi Priporoœljivo je, da to storite prej, in ne tisti dan, ko zdravil æe zmanjka. zliœnih okusov in verjetno bo teæko ter da kopico koristnih nasvetov zaskr- velika uspeønica na naøih odrih, ki je njega ne œutiø veœ dovolj boleœine in vsem ustreœi. V upanju da bodo bljenim starøem zaljubljene mladenke. nikakor ne gre spregledati. da lahko delaø samo takrat, ko zares Dopusti: dogovori z gledaliøœi uresniœeni in Tako kot Joøko Duøa v svoji zgodbi trpiø …« A Lucija je moæev plan, po Sploøna ambulanta ZP Velike Laøœe bo zaradi dopustov delala od 15. junija bo prihajalo do œim manj sprememb poskrbi, da voda na koncu le priteœe, GOSPA MINISTRICA katerem bi morala po øestih mesecih do 24. julija 2009 po naslednjem razporedu: PONEDELJEK IN SREDA (tako glede datumov, kot tudi gos- bo Boris Kobal v vlogi vodoinøtalaterja (Satiriœni vodvil o opojnosti zamenjati ljubimca, priredila, ko se POPOLDNE, OSTALE DNI DOPOLDNE tujoœih gledaliøœ), vam v tokratni poskrbel, da bo predstava nemoteno povzpetniøtva ) je zaljubila v Andreja Novaka. Ko øtevilki Troble predstavljamo igre, pritekla do konca. moæ po tolikih letih izve za izjemno Reæiser: Duøan Jovanoviå domiøljeno izpeljano prevaro, spozna, Zdravnica Dopust Nadomeøœa s katerimi si boste lahko v naslednji sezoni popestrili nekaj veœerov. V Jane Austen/Jon Jory da bo zdaj, po tolikønem trpljenju, dr. Darja Modic Likar 15. 6. do 3. 7. 2009 dr. Milenka Starc Vidrih abonma bo vkljuœena tudi predstava PREVZETNOST IN PRISTRANOST lahko konœno napisal izjemen roman. (romantiœna komedija) V uprizoritev z naslovom Bebop bodo dr. Milenka Starc Vidrih 6. 7. do 24. 7 dr. Darja Modic Likar Kulturno-umetniøkega druøtva ROB. Vse ostale informacije v zvezi z vpi- vkljuœeni Vianovi songi, s katerimi som abonmaja pa bodo objavljene v Reæija: Zvone Øedlbauer se je uveljavil v petdesetih letih prejønjega stoletja na jazzovski sceni. naslednji øtevilki Troble. Igrajo: Saøa Pavœek, Mojca Fatur, Reæiser komedije je Vito Taufer, eden ØPORTNA DVORANA UVELJAVLJANJE Vodja gledaliøkega abonmaja: Ajda Toman, Radoø Bolœina, Miha najuspeønejøih slovenskih reæiserjev, – RAZPIS ZNIÆANEGA PLAŒILA Dr. Tatjana Devjak, podæupanja Nemec, Gorazd Æilavec, Minu ki je za svoje gledaliøko delo prejel VRTCA Kjuder, Ana Facchini, Nejc Cijan, øtevilne prestiæne nagrade doma in v Zainteresirane uporabnike øportne Stane Leban, Nevenka Vranœiœ, Joæe tujini. dvorane za sezono 2009/2010 Starøe, ki vkljuœujejo otroke na novo Marko Pokoren Hrovat, Teja Glaæar, Maja Poljanec, obveøœamo, da je bil v prejønji Trobli v vrtec, obveøœamo, da morajo vlo- KDO VAM PA JE TO DELU? Milan Vodopivec, Gorazd Jakomini, ONA + ON (Komedija) objavljen javni razpis za uporabo go za zniæano plaœilo vrtca (obr (Monokomedija) Ivo Bariøiœ Matjaæ Vidmar, Maja Recepti za uspeøen zakon øportne dvorane. VRT/1) oddati v vrtcu ali na obœini Medveøœek Rok za prijavo je 10. september najmanj 15 dni pred vkljuœitvijo Reæiser: Jaøa Reæiser: Matevæa Luzar 2009. otroka v vrtec. Tisti starøi, ki æe Jamnik Igrajo: Danijel Ømon, Tatjana Æagar, Vlada pade. Preprosta, skrbna precej Igrata: Pia Obœinska uprava imajo vkljuœenega enega otroka v Scenograf: Nina Cijan, Ana Lavrinc, Sara Lucu, naivna malomeøœanka, æena malega Zemljiœ in vrtcu, oddajo pred vkljuœitvijo dru- Andrej Maøa Tkavc, Maja Eræen, Miøo politika, postane gospa ministrica! Primoæ Pirnat gega ali nadaljnjih otrok Vlogo za Straæiøar Miåiå, Rok Bohinc, Jerica Majerhold Ob nenadni sreœi se ji zavrti v glavi, oprostitev plaœila za drugega in na- Igra: Boris Ostrovrønik, Grega Usenik, Marko izgubi ravnoteæje in njen prestop iz Ona + on je daljnje otroke. Kobal Ujc, Tatjana Rebolj, Jure Goriœar, vsakdanjega æivljenjskega toka se za- komedija Gu- UPRAVNA ENOTA LJUBLJANA Jurij Torkar suka v kratko tragikomiœno epizodo. stav f ilma o Sektor za upravne notranje zadeve Ker se veœina otrok na novo Tekoœa voda v Œeprav je zgodba postavljena v œas dveh zakoncih vkljuœuje s 1. septembrom, opo- bivaliøœu æe od Tudi v naøih krajih zelo dobro zna- »ob sreœanju« 19. in 20. stoletja, ji – Petri in Petru. obveøœa,da so zarjamo starøe, da upoøtevajo za- antike predsta- nega romana avtorice Jane Austen se naøe nove politiœne izkuønje vzdihu- Njun zakon po dnji rok za oddajo vlog za zniæano je lotil eden najvidnejøih slovenskih jejo presenetljivo sveæino, aktualno desetih letih pride na preizkuønjo. plaœilo, to je 15. avgust. vlja civilizacijski standard. Æivljenjski reæiserjev Zvone Øedlbauer, ki si za satiriœnost in trpko obœutje ob zrca- Vse se zaœne nekega dne, ko Petra URADNE URE lajtmotiv Joøkota Duøe, najboljøega f ilozofa med vodoinøtalaterji in cilj uprizoritve ni postavil postavlja- ljenju stvarnosti-povzpetniøke oho- vidi svojega moæa z æensko. Name- KRAJEVNEGA URADA Obœinska uprava najboljøega vodoinøtalaterja med nja zgodbe v sodobnost, temveœ prav losti, nesramnosti, korupcije, prevar, sto praznovanja desete obletnice po- Velike Laøœe f ilozof i, je, da voda iz pip po Slove- nasprotno: v Anglijo pred skoraj na- komolœarstva, protekcionizma … roke, postane pekel v hiøi. Petra se niji nemoteno teœe in da odtoki niso tanko 200 leti poskuøa preseliti gle- odloœi, da mu bo dala lekcijo. Tako V ŒASU LETNIH O spremenjenem odpiralnem œasu zamaøeni, in je tako vodi omogoœeno dalca. Zato predstava scensko, ko- Boris Vian Peter, niœ hudega sluteœ, pride do- DOPUSTOV med dopusti obveøœa tudi njeno dialektiœno kroæenje. Zavezan stumografsko in koreografsko kolikor BEBOP mov. Petra ga priœaka in njuna ko- etiki svojega poklica, se takoj odzove je le mogoœe sledi zgodovinskih dej- (Ljubeznska komedija s petjem) medija zmeønjav se zaœne. v obdobju od 20. julija do 14. LEKARNA LJUBLJANA. klicu na pomoœ. Svoje delo opravlja stvom. Je torej sreœanje z modo, pra- avgusta 2009 samo ob sredah od 8. Ona + on je tretja komedija Gustav vestno in natanœno, vedno je pripra- vili vedenja, glasbo in plesom, ki so Reæiser: Vito Taufer do 12. ure in od 13. do 17. ure. Lekarniøka podruænica Velike Laøœe f ilma o medsebojnih odnosih in je vljen pomagati, zato so med njegovimi na Otoku vladali na prelomu iz 18. v Igrajo: Tadej bo od 1. do 31. julija 2009 odprta nadaljevanje prejønjih predstav. Prvi strankami øtevilne znane Slovenke in 19. stoletje. Pred takøno kuliso se od- Toø, Vladimir Navedeni razpored se lahko po naslednjem urniku: je bil Jamski œlovek, ki je predstavil Slovenci. V predstavi z naslovom »Kdo vije knjiæni predlogi zvesta dramati- Vlaøkaliå, spremeni, œe bo to zahtevala moøki pogled na odnose. Nato Ko- ponedeljek in sreda vam je pa to delu?« Joøko Duøa med- zacija zgodbe sester Bennet. Œeprav Bojan organizacija dela zaradi lumbovo jajce – æenski pogled. Sedaj od 12.00 do 19.00, tem, ko pri stranki popravlja vodovo- lahkotna in polna ironije zaœne hitro Maroøeviœ, nepredvidenih opraviœenih pa Ona + on preizkusi njuno teorijo torek, œetrtek in petek dno napeljavo, pripoveduje o sebi in kazati tudi svojo senœno stran. Prav Mateja Pucko odsotnosti. v praksi. In kmalu se vidi, da je teori- od 7.30 do 15.30, svojem delu in pri tem opiøe nekaj temu se reæiser ter igralci øe posebej in Miha ja drugaœna od prakse. sobota: zaprto. najbolj zanimivih doæivetij s preho- temeljito posvetijo. Tako odrsko do- Bezeljak.
  • 6. Trobla 4/2009 1 Øola in vrtec Øola in vrtec 1 Trobla 4/2009 Ob zaključku zna deliti z drugimi, in ko ve, da bi brez starøev, ki so ti stalno ob strani, brez dobrih uœiteljev in brez prijateljev, ki spodbu- Starši in otroci so šolskega leta jajo k dobremu, tak rezultat teæko dosegel. Vesel sem tudi tega, da so v naøi øoli pod vodstvom nove skupaj brali in pisali Z veseljem sem se udeleæil prireditve ob zakljuœku letoønjega ravnateljice mag. Metode Kolar uvedli poudarjanje neka- terih vrednot kot so: prijateljstvo, odgovornost, poøtenost, V OØ Primoæa Trubarja Velike Laøœe se je od marca do kon- øolskega leta v naøi osnovni øoli. Bil sem prijetno preseneœen ca junija 2009 izvajal javno veljavni program Usposabljanje nad lepim programom, v katerem so se predstavile uœenke spoøtovanje (POPS). Prepriœan sem, da so to tiste vrednote, ki bodo lahko dobra popotnica v nadaljnjem æivljenju in za æivljenjsko uspeønost – Beremo in piøemo skupaj (UÆU- in uœenci vseh razredov centralne øole in s podruæniœne øole BIPS), katerega koordinator je bila Ljudska univerza Koœevje. Turjak. Lepo je bilo sliøati, kakøne uspehe so dosegli neka- oblikovanju osebnosti naøih otrok, seveda, œe bodo svoje æivljenje gradili na njih. Vsi ti uspehi uœencev me navdajajo Program je bil namenjen starøem otrok prve triade OØ in se- teri uœenci oziroma uœenke na tekmovanjih na razliœnih veda njihovim otrokom. podroœjih: matematiki, f iziki, logiki, turizmu, naravoslovju s prepriœanjem, da imamo v naøi øoli dobro vodstvo in dobre kot tudi na podroœju tujih jezikov (angleøœine, nemøœine). uœitelje, ki otrokom dajejo dovolj znanja in vrednot. Za to Œestitam vsem dobitnikom priznanj, øe posebej tistim, ki so poslanstvo se jim iskreno zahvaljujem. priznanja dobili skoraj na vseh podroœjih. Vsekakor pohvalo Vsem osnovnoøolcem, dijakom in øtudentom æelim lepe zasluæijo tudi njihovi mentorji. Iskrene œestitke pa namenjam poœitnice. Æelim jim, da si naberejo novih moœi in z novim tudi letoønjim zlatim odliœnjakom in jim æelim vse najboljøe øolskim letom uspeøno zakorakajo proti novim ciljem. pri nadaljnjem øolanju. Ob uspehih, ki jih œlovek doseæe, se mora zavedati, da ti dobijo svojo veljavo øele takrat, ko jih Anton Zakrajøek, æupan in kar je najpomembnejøe, otroku podarili svoj œas. Vsebin- sko so delavnice povezovale osnovne cilje osnovnoøolskega izobraæevanja, saj so prepletale: matematiœne igre, raœunske operacije, razvijanje bralne kulture in bogatenje bese- Zlati odličnjaki dnega zaklada, prebiranje pravljic, spoznavanje razliœnih æivljenjskih okolij, spoznavanja sebe in svojega bivalnega pri županu okolja, spoznavanje pravic in obveznosti starøev in otrok, ugotavljanje vlog odraslih in otrok v druæini in drugo. Straøi in otroci so tako skozi igro razvijali govorne, bralne, pisne in Uœenci Osnovne øole Primoæa Trubarja Velike Laøœe, ki so raœunske spretnosti, razvijali nit vseæivljenjskega uœenja in vsa osnovnoøolska leta dosegali odliœen rezultat, so se 15. poglabljali medsebojne odnose. Druæenje so popestrili tudi s junija na æupanovo povabilo zbrali v obœinski sejni sobi. krajøim pohodom na bliænjo vzpetino Sv. Rok. Æupan jim je za doseæene uspehe œestital in jim zaæelel veli- ko uspeha na njihovi nadaljnji poti uœenosti, v dar pa jim je Vkljuœitev v program je bila brezplaœna, saj program f inan- V program se je prostovoljno vkljuœilo kar lepo øtevilo starøev izroœil knjigo Slovenski knjiæevniki. Letoønji zlati odliœnjaki cirata Ministrstvo za øolstvo in øport ter Evropski strukturni z osnovnim ciljem – pomagati svojim otrokom pri uœenju so: Urøka Hren, Petra Kogoj, Anja Juvanec, Nuøa Japelj, Ma- sklad. Œeprav imata obe mentorici bogate izkuønje pri izvaja- in øolskem delu, spoznati uœinkovitejøe metode in tehnike tic Miheliœ, Neja Øtaba, Æan Tekavœiœ, Bine Devjak, Matic nju takønih projektov, je bila za njiju povsem nova izkuønja uœenja za delo z otroki, izboljøati pismenost za lastne potrebe Kete, David Øavli in Roman Truden. in izziv. Ob pestrih delavnicah in ustvarjalnih igrah so starøi in obogatiti svojo notranjo izobrazbo. lahko svojega otroka opazovali, doæivljali njegovo rast, se ob Æelimo si, da bo œez øtiri leta kdo izmed njih tudi zlati ma- Starøi in otroci so se pod vodstvom dveh usposobljenih men- njegovi navzoœnosti bogatili in skozi pogovore razpredali na- turant. Letoønji zlati odliœnjaki z æupanom in razredniœarkama Marijo toric, Janje Martinœiœ Matuøin, prof. in Joæice Lang, prof., en- slednjo misel: »Otroci so ogledalo. Œe jih obdaja ljubezen, Besedilo in foto: Lidija Œop, Obœinska uprava Oblak in Mojco Intihar. krat tedensko v popoldanskem œasu sreœevali v uœilnici 2. jo odsevajo«. a razreda OØ Primoæa Trubarja Velike Laøœe. Spodbujali so Koordinatorka programa UÆU BIPS pri Ljudski univerzi Koœevje svojega otroka pri ustvarjalnosti, se med seboj pogovarjali, Maja Rupnik Vrtec na Turjaku ŒESTITAMO Øolsko leto se izteka, kar pomeni, da se bodo zaprla tudi vrata na turjaøki podruæniœni osnovni øoli, kjer posluje enota vrtca Nuøi Japelj Sonœni æarek, skupina miøke. za posebno pohvalo za odliœnost Preæiveli smo zelo lepo leto, saj nas je v okolje sprejelo veli- ko dobrih in pozitivnih ljudi. V stavbi øole imamo lepo igral- nico. Pomoœnica vzgojiteljice, uœiteljice, øolarji in hiønika Nuøa je poleg Vegovega in ostalih priznanj edina uœenka, ki je tvorimo eno druæino, ki skrbi drug za drugega, da nam je prejela priznanje za odliœnost OØ Primoæa Trubarja, saj je v vseh lahko øe boljøe in lepøe. Imamo tudi urejeno veliko igriøœe, na letih osnovne øole pri vseh predmetih prejela odliœne ocene. katerem ni gneœe in otroci tako nemoteno tekajo, se gibajo, vozijo s skiroji, kotalkami, izdelujejo vse mogoœe iz mivke v Nuøa, œestitamo in ti æelimo øe veliko sreœe in uspehov na peskovniku. Poleg tega ima peskovnik naravno senco, kjer nadaljnji uœni poti. je prav prijetno bivati v vroœih dneh. Sama narava nudi obi- lo zanimivih in umirjenih kotiœkov za sproøœanje, sprehode, opazovanje in æivljenje z naravo. Ljudje v Turjaku so odprti, nikogar ni motilo, œe smo stopili na tuje dvoriøœe, kolovoz, Starøi, prijatelji in vsi, ki te imamo radi gozdno pot ali jaso. Zahvalila se bi vsem, ki so bili pripravlje- Lovski druæini Turjak se zahvaljujem za vsa spremstva po ni sodelovati z nami, saj jim naø obisk ni prinesel denarnega gozdovih, turistiœnemu druøtvu Gradeæ za ogled njihove dobiœka, temveœ povsem nekaj drugega. suøilnice sadja, œebelnjaka in kozolca s starim orodjem ter
  • 7. Trobla 4/2009 1 Øola in vrtec Øola in vrtec 1 Trobla 4/2009 Za nami je poletna šola v naravi za učence 4. razreda Prvi teden v juniju smo imeli œetrtoøolci nekoliko drugaœno øolo – øolo v naravi, ki je potekala na Debelem Rtiœu. Dogodivøœinam na pot je odølo 32 uœencev obeh 4. razredov centralne øole in 9 uœencev 3. in 4. razreda podruæniœne øole Rob. Kljub nekoliko niæjim temperaturam, kot bi si jih æeleli, in z nekaj padavinami smo z veliko dobre volje in energije realizirali vse zastavljene cilje. Poudarek je bil na uœenju in izboljøanju tehnike plavanja, ob tem pa smo imeli œas tudi za øtevilne øportne igre, spoznavanje in opazovanje novega okolja ter sproøœeno druæenje. ogled jaslic po vasi, Javnemu zavodu Trubarjevi kraji za ogled gradu z vodiœem Eugenom, kulturnemu druøtvu Marij Kogoj za nemoteno uporabo kulturne dvorane v domu kra- janov za vse naøe prireditve na Turjaku. Hvala tudi babicam Za uœenje plavanja smo uœence razdelili v øest homogenih Ker so uœenci ves œas bivanja skrbeli za urejenost svojih sob, in dedkom, ki æivijo v okoliøkih krajih, da so nas povabili na skupin. Nekateri so preko vaj za plovnost in prilagajanje na so bili za svoj trud sladko nagrajeni. svoj dom, nam predstavili svojo dejavnost, nas gostili in se vodo napredovali in na koncu vsi preplavali 50 metrov s pr- veselili z nami. Zadnje dopoldne so se uœenci predstavili z razliœnimi sno tehniko. Druge skupine so dale predvsem poudarek iz- veøœinami, ki jih obvladajo – imeli smo Pokaæi, kaj znaø. Skupina skoraj v celoti zapuøœa vrtec in nadaljuje korake v popolnjevanju prsne tehnike, uœenju kravla in hrbtnega pla- osnovno øolo. Leto, ki je bilo zadnje v njihovem predøolskem vanja. Treba je poudariti, da so vsi uœenci izpolnili normo za Po predstavitvah in øportnih igrah smo odøli øe zadnjiœ v æivljenju je minilo. Upam, da jim je bilo lepo, da so se veliko bronastega delf ina, kar pomeni, da so plavalci. En uœenec je naøem skupnem tednu na kosilo. Po kosilu smo podelili pla- nauœili, videli, naigrali in spoznali. Lepih trenutkov nikoli ne osvojil srebrnega delf ina, za kar je moral preplavati 50 me- valna priznanja in se odpravili proti avtobusu. pozabimo, slabe odmislimo in se veselimo novih. Otrokom trov kravl v doloœenem œasu in 10 minut plavati brez poœitka, in eden zlatega delf ina, kar je velik uspeh, saj je treba za to Naøo zakljuœno slovesnost je s svojo prisotnostjo prijetno in starøem se lepo zahvaljujem za dolgoletno korektno so- zmotil igralec Gorazd Æilavec, ki ga poznamo kot Bena iz delovanje. Ob koncu øolskega leta so se starøi potrudili in obvladati tri plavalne tehnike in z njimi preplavati 150 me- trov v doloœenem œasu. nadaljevanke Lepo je biti sosed pa tudi kot æivinozdravnika pripravili piknik na turjaøkem øolskem igriøœu, na katerem ni manjkalo dobre organizacije, dobrot in dobre volje. Vsem Praviloma smo se zbujali in vstajali ob sedmih zjutraj, po Uœenci so z velikim zanimanjem sode- skupaj æelim lepe, dolge in ljubezni polne poœitnice. umivanju in urejanju sob smo odøli na jutranjo telovadbo. lovali pri »œutni poti«, kakor smo poi- Vzgojiteljica Irena Hren Nato smo se podali na zajtrk. Sledile se dopoldanske aktiv- menovali dejavnost, pri kateri so uœenci nosti, ki so bile najveœkrat organizirane izven vode, saj so sodelovali v parih. En œlan para je imel bili dopoldnevi hladni. Malo pred trinajsto uro nas je æe zavezane oœi in hodil ob napeti vrvici œakalo kosilo, nato pa poœitek. Ker so mladi hitro spoœiti, so ter skuøal prepoznati predmete, ki so “Œe misliø za leto dni naprej, v tem œasu napisali dnevnik za prejønji dan. Z namenom da bili navezani nanjo (od pliøaste igraœke sej æito. si bodo dejavnosti laæe zapomnili in bolj natanœno poroœali do morske trave), drugi pa ga je vodil in domaœim, kaj vse so doæiveli. Popoldneve smo veœinoma ga opozarjal na morebitne ovire. Œe misliø za deset let naprej, preæiveli v zunanjem bazenu na Debelem Rtiœu in razisko- Iskanje zaklada je bila aktivnost, pri posadi drevo. vali obalo. Po veœerji smo øli na igriøœe ali na ples na plaæo, kateri so uœenci v manjøih skupinah Œe misliø za sto let naprej, iskali skriti zaklad in bili øportno aktivni. Ob desetih smo si krenili na pot. Do cilja so morali mimo zaæeleli lahko noœ. petih kontrolnih toœk, ki so jih naøli z pouœuj ljudstvo. orientiranjem v naravi, na koncu pa najti kljuœ, ki jih je pripeljal do zakla- Œe posejeø æito enkrat, da. Nekatere skupine so hitreje, druge ga boø æel le enkrat. nekoliko poœasneje priøle do sladkega preseneœenja. Œe posadiø drevo, boø obiral sadove desetkrat. Æe v torek smo z ladjico odpluli do Kopra, si ogledali mesto in si privoøœili Œe boø pouœil ljudstvo, sladoled. V mislih smo bili z naøimi boø obiral stokrat. domaœimi, saj smo kupili razglednice in domov poslali slane pozdrave. s posnetka, ki smo ga obravnavali pri slovenøœini. Na naøe veselje se je z veseljem z nami fotograf iral in poklepetal. Œe daø nekomu ribo, Iz das mase si je vsak uœenec izdelal okvirœek za fotograf ijo, se bo nahranil enkrat. ki smo jo posneli ob bazenu. Ko smo izdelek dokonœali v Kljub prijetnemu bivanju na Debelem Rtiœu je sledilo komaj øoli, smo dobili roœno izdelan spominœek iz poletne øole. priœakovano prijetno potovanje proti domu. Pred øolo so nas Œe ga nauœiø ribariti, priœakali starøi, ki so se skupaj s svojimi otroki urno napotili Seveda pa je bilo med delom tudi veliko œasa za zabavo. se bo hranil vse æivljenje.” domov. Gotovo je bil preostanek dneva namenjen obujanju Zadnji veœer smo se udeleæili plesa na plaæi, kjer so izbirali spominov in pogovoru o tem in onem. najbolj noro frizuro. Med f inalisti so bili tudi naøi uœenci, ena KUAN CU izmed njih pa je dosegla tretje mesto in bila za to nagrajena Pripravili uœitelji, udeleæenci poletne øole. s praktiœno nagrado.
  • 8. Trobla 4/2009 1 Øola in vrtec Øola in vrtec 1 Trobla 4/2009 Gozdna učna pot Šport na oš Primoža NAJVEŒJI USPEHI V ØOLSKEM LETU 2008/09 NARAVOSLOVNI DAN ZA 4.a in 4.b Trubarja v šolskem 14. mesto V DRÆAVI NEÆE HOŒEVAR v krosu. 9. junija smo imeli naravoslovni dan. Uœenci œetrtih razredov OØ Primoæa Trubarja Velike Laøœe smo se zbrali pred øolo, letu 2008/09 16. mesto NEÆE HOŒEVAR na LJUBLJANSKEM MARATONU. nato nas je avtobus odpeljal v Turjak. Tam nas je œakal goz- Neæa je osvojila najboljøo æensko uvrstitev naøe øole na tej Na OØ Primoæa Trubarja je bilo preteklo øolsko leto na øportnem najmnoæiœnejøi tekaøki prireditvi. dar Milan Podlogar. podroœju ponovno zelo razgibano. Skrbeli smo za popularizaci- jo øporta v vseh njegovih pojavnih oblikah. Tako smo skrbno iz- 10. mesto ANJE JUVANEC na DRÆAVNEM PRVENSTVU vajali program øportne vzgoje in izbirnih predmetov s podroœja SKOKIH Z MALE PROÆNE PONJAVE. øporta, udeleæevali smo se øolskih øportnih tekmovanj in si za popestritev nekaj tekmovanj znotraj øole sami izmislili. 12. mesto ANJE JUVANEC na DRÆAVNEM PRVENSTU V Med tekmovanji so bila v ospredju tekmovanja v atletiki in ØPORTNI GIMNASTIKI – MNOGOBOJ øportnih igrah. Vrhunec atletskih tekmovanj je vsako leto Poleg tega je na orodjih osvojila øe 7. mesto (gred), 16. Krpanov kros, kjer se sreœata øportna in organizacijska plat. mesto (bradlja), 20. mesto (parter) in 23. mesto (preskok). Gozdar nam je pokazal markacijo in nam povedal, da je to Veselili smo se kar 14-ih medalj in uspeøne izvedbe. Pose- znak, da hodimo po pravi poti. Drugaœe bi se lahko tudi iz- ben œar je bil nastop fantovske ekipe v ekipni atletiki. Med gubili. Markacija ne uniœuje lubja na drevju, saj je to samo 6. mesto MIHE ÆUÆKA NA POLF iNALNEM DRÆAVNEM øolami naøega podroœnega centra smo osvojili 3. mesto. Na TEKMOVANJU V NAMIZNEM TENISU barva. Nato smo priøli do javorja. Javorjev les uporabljamo posamiœnem dræavnem prvenstvu v atletiki letos po nekaj le- za izdelavo pohiøtva. Poznamo razliœne vrste javorja: gorski tih nismo imeli predstavnika, je pa eni uœenki in fantovski Na œetrtf inalnem tekmovanju je Miha osvojil 3. mesto. javor, kitajski javor … Gozdar nam je pokazal razlike med øtafeti do uvrstitve zmanjkalo zelo malo. smreko in jelko. Smreka ima temnejøe lubje, jelka pa svetejøe. 7. mesto EKIPE 3. in 4. RAZREDA ter 5. in 6. RAZREDA V Jelka ima iglice okrog in okrog vejice, smreka pa jih ima le Pri tekmovanjih v øportnih igrah velja omeniti, da smo bili le- TEKMOVANJU ØKL – MED DVEMA OGNJEMA levo in desno. Ustavili smo se tudi pri hrastu. Prepoznamo ga tos organizatorji medobœinskih tekmovanj v malem nogome- po listih. Ima zelo trd les. Njegov plod je æelod. Na hribœku tu za mlajøe in starejøe uœence. Posebej so se izkazali starejøi 3 zmage na KRPANOVEM KROSU nam je pokazal øe bukev. Kot zadnje drevo smo si ogledali øe uœenci, ki so v koøarki in odbojki osvojili drugo mesto, v no- V svojih kategorijah so se veselili Boøtjan Podlogar, Gospod Podlogar nas je vodil po gozdni uœni poti in nam po- gometu pa œetrto. Starejøa dekleta so na odbojki prav tako vedal veliko zanimivega, kar do sedaj øe nisem vedela. Pot rdeœi bor. To drevo raste tam, kjer je veliko podrasti. Ima zelo Jakob Hoœevar in Nataøa Trœek. Skupno so uœenci naøe moœne korenine in lepo diøi. osvojila œetrto mesto. øole osvojili 14 medalj. smo zaœeli na Turjaku. Tam nam je povedal, kako loœimo dre- Seveda pa moram omeniti tekmovanja ØKL Med dvema ognje- vo lipo in drevo lipovec. Nato smo priøli do kostanja. Tudi Naøa pot se je zakljuœila na Trubarjevi domaœiji na Raøici. ma. Udeleæili smo se dveh turnirjev in se po dobrih igrah uvr- 4 zmage na KROSU V LOØKEM POTOKU tukaj sem izvedela nekaj novega. Do sedaj nisem vedela, da Ko smo priøli na cilj, smo pojedli malico in izpolnili uœni list. stili na f inalno tekmovanje, kjer pa smo tako z ekipo 3. in 4. V svojih kategorijah so se zmag veselili DAN DUØŒAK, JA- se je pred petimi leti kostanj pri nas skoraj izsuøil zaradi neke Potem je priøel avtobus in nas odpeljal v øolo. razredov kot ekipi 5. in 6. razredov osvojili 7. mesto. KOB HOŒEVAR, NATAØA TRŒEK in KLEMEN DUØŒAK. bolezni. Pot smo nadaljevali po gozdni uœni poti. Najprej smo se ustavili pri pasti, kjer se lovi smrekov lubadar. Vodiœ je past Naravoslovni dan mi je bil zelo vøeœ, zato upam, da se bo to Med ostalimi tekmovanji moram omeniti uspehe Mihe Æuæka, Uspeh so dopolnili Ana Debeljak, Boøtjan Podlogar, Kri- odprl in nam pokazal lubadarje. Tako sem prviœ videla æuæelke, øe kdaj ponovilo. ki je osvojil 6. mesto na polf inalnem dræavnem tekmovanju v stjan Øtaba, Neæa Hoœevar in Æan Tekavœiœ z 2. mestom ki uniœujejo smreke. Nato smo nadaljevali pot in priøli smo do Nataøa Trœek, 4. razred namiznem tenisu, 14. mesto v dræavi Neæe Hoœevar v krosu ter Nik Økof, Æiga Øtangar, Manca Duøœak, Anja Juvanec in gozdnega roba. Gozdni rob prepoznamo po visoki travi, pra- ter 12. mesto Anje Juvanec na dræavnem prvenstvu v øportni Matic Kete s 3. mestom. Pa øe nekaj utrinkov s tega naravoslovnega dne … gimnastiki (mnogoboj). protih, zeliøœih in podrasti. Za njim pa se zaœne gozd. Janja Samsa in Renata Gradiøar Na øoli smo med glavnimi odmori izvedli tekmovanje v 4 MEDALJE NA PODROŒNEM TEKMOVANJU øportnem plezanju, v odbojki, nogometu, zadevanju trojk in V ATLETIKI prostih metov. Kot nekaj zadnjih let smo tudi letos za prave Osvojili so jih moøka øtafeta 4x100 metrov, Manca Duøœak, øportne poznavalce pripravili øportni kviz. Kristina Hoœevar in Ambroæ Hren. V øolskem letu 2008/09 so uœenci popravili tudi tri øolske rekorde. 3 novi rekordi øole: Øportnika øole za leto 2008/09 sta postala Anja Juvanec in Tek na 300 metrov KLEMEN DUØŒAK (41,35) Klemen Duøœak. Skupna vrednost xT (ØVK): KRISTJAN ØTABA Plezanje po plezalni steni JAN RIGLER (12,51) Na koncu se moram posebej zahvaliti vodstvu øole za podpo- ro pri izvajanju øportnih aktivnosti. Pripravil: Bojan Novak
  • 9. Trobla 4/2009 1 Kultura Kultura 1 Trobla 4/2009 DAN SONCA, postavljanje ognjev, zabavne øtafete ...), medijev (Delo) je Dan sonca najveœji tovrstni dogodek med Ljubljano in 4. festival Kolpo. Tudi po mnenju eminentnih • preventivnimi prometnimi in obiskovalcev, med njimi nas je obi- zdravstvenimi delavnicami skala delegacija prvih poslancev ustvarjalnosti (Koraki do varne poti, Poiøœi simptom, Unicefove punœke). v spremstvu dr. Tatjane Devjak ter æupana sosednjih obœin: Joæe Levstek Trubarjeva domačija na Ob 13. uri je potekala zakljuœna prire- iz Obœine Ribnica in Blaæ Milavec iz Rašici je postala raj za ditev nateœaja »Za pogum, za zdrav- Obœine Sodraæica, je dan sonca zelo je«. Zavod Med.Over. Net in Sloven- zanimiva prireditev. ustvarjalno druženje sko zdruæenje bolnikov z limfomom generacij Da smo uspeli pripeljati festival do Kickboxing klub Spirit. in levkemijo, L&L sta v sodelovanju s te prepoznavnosti v øirøem prostoru, V soboto, 23. maja, smo v prijetnem Slovenskim zdruæenjem starøev otrok ki ste nam pomagali pri izpeljavi fe- smo zelo hvaleæni naøim ustvarjalcem okolju ob Trubarjevi domaœiji na bolnikov z rakom priredila likovni stivala. in prostovoljcem ter øtevilnim pod- Raøici izvedli 4. festival ustvarjalno- nateœaj, na Dnevu sonca pa je po- pornikom festivala. Tako so nas v letu Z vaøo pomoœjo in sodelovanjem sti, znan kot DAN SONCA. V evrop- tekala podelitev nagrad 10 mladim 2009 podprli Obœina Velike Laøœe (ki najrazliœnejøih ljudi je Dan sonca skem letu ustvarjalnosti in inovativ- ustvarjalcem, ki jih je izbrala komisi- nam tudi omogoœa brezplaœno upo- prijetna, zanimiva, zabavna in vse nosti smo pri Zavodu za razvijanje ja med 200 prispelimi likovnimi deli. rabo prostora), Zavarovalnica Triglav prepoznavnejøa prireditev, ki poteka ustvarjalnosti in Zavodu Med.Over. Dan sonca 09 smo tradicionalno skle- Zdravstvena zavarovalnica, podjetje na Trubarjevi domaœiji na Raøici, in Net uspeli organizirati izjemno pro- nili z glasbeno zabavnim Sonœnim si- Domex Elektronika d.o.o., Didakta. na katero prihajajo ljudje od blizu in gramsko bogat festival, na katerem daleœ. Reportaæo z Dneva sonca 09, nas je od jutra do noœi obiskalo 1500 4. festivala ustvarjalnosti (in seve- obiskovalcev. Cirkokrogov Cirkuøki piknik. da vseh preteklih), si lahko ogledate Dan sonca je vesela in razigrana kraji s stojnico Druøtva za ohranja- • igralnicami za dojenœke (pla- na na novo postavljeni spletni strani prireditev, ki podpira medgeneracij- nje dediøœine Gradeæ in Art – lesa; zenje, rajanje, kotaljenje), www.dan-sonca.si. sko pristno druæenje in sodelovanje, øportna in druga druøtva: Kickboxing S polno malho ustvarjalnih utrinkov ekoloøko vedenje in medkulturni di- • predstavami (lutkovni Peter Spirit klub, Skavtska skupina Økocjan se æe veselimo 5. festivala ustvar- alog. Kot je æe tradicija, je bil tudi Klepec in Daj mi poljubœek, 1 iz Turjaka, plesalke orientalskih jalnosti, Dneva sonca v prihodnjem letos vstop na dogajanje povsem cirkuøko Cirkuøki piknik, pra- plesov, keramiœarka Katarina Duøœak, letu. Æe zdaj vas vabimo k soustvarja- brezplaœen. Dan sonca je festival, na vljici Pravljiœni svet ter Pra- frizerski salon Margit ... kot tudi nju. Hvala, ker ste letoønji sonœni dan katerem druæine in skupine ustvar- vljice iz Mavrice in f izikalno ustvarjalci s øirøega slovenskega pro- delili z nami in vaøimi najbliæjimi. jajo, spoznavajo in se preizkuøajo v dogodivøœino Tlak po vilin- stora: Nina Jereb iz Centra eksperi- najrazliœnejøih gibalnih, umetniøkih, sko), mentov iz Kopra, Mojca Vesel iz OØ znanstvenih in glasbenih dejavnosti dr. Ivan Prijatelj Sodraæica, sodelavci • dejavnostmi, povezanimi z Besedilo in foto: Ana Porenta ter roœnih spretnostih. Zavoda Varna pot, Mavriœni potepu- varstvom narave in eko tu- hi Zavoda Tahion, Zdruæenje Cirko- rizmom (opazovanje roæ na krog in Druøtvo Sezam iz Ljubljane, mokriøœu, tudi mesojedih, kar DAN SONCA Lokalci z etno-kulinariœnimi dialogi s øest zabavnih in miselnih na- Øtajerske, TD kulturna sekcija Podgo- log v Komarœkovem skritem Igrive roœice, ra, Druøtvo Koma 750 ter glasbeniki z zakladu, ki so jih pripravili igrive dlani, razliœnih koncev in krajev Slovenije. Komarœki), otroøke besede, Na festivalu je bilo tudi veœ kot 30 otroøke reœi. prostovoljcev – od tistih, ki so poskr- • etno delavnicami (lovilci sanj, papirnate roæe, kaligraf ija, iz- Tlak po vilinsko. beli za prizoriøœe, pomagali na samih Razlega se pesem, delavnicah in dogodivøœinah ter so delovanje klinœkov, vrtenje gline na vretenu, lesene se- jem, ki se je priœel ob 19. uri in konœal Iskrena hvala velja naøim izjemnim radost in œar, bdeli nad ozvoœenjem, prostorom in nekaj se najde stavljanke), v trdi temi. Na sklepnem dogodku fe- prostovoljcem, zahvaljujemo pa se 339 - Predstava Daj mi poljubœek. se ukvarjali z obiskovalci. za vsakogar. stivala so najprej nastopili mladi glas- tudi Pekarni Blatnik, Compressu, Ga- Na øtirih razliœnih prizoriøœih (otok, • gibalno-øportnimi delav- beniki, ki so presenetili s svojo dobro silskemu druøtvu Velike Laøœe, KUD-u Predstavili so se øtevilni ustvarjalci oder, travnik, Raøica) so se tekom nicami (voænja s kanujem, uigranostjo in interpretacijo znanih Primoæ Trubar Velike Laøœe, Javnemu Veselo œebljanje, in prostovoljci s øirøega slovenskega dneva zvrstile razliœne delavnice in kickboxing, orientalski ples, pesmi (Schorch, Distorsion) ter tudi s zavodu Trubarjevi kraji, Skok sportu, iskre v oœeh, prostora, ki so pripravili veœ kot 40 dogodivøœine, obiskovalci so lahko skavti pa so poskrbeli za svojimi avtorskimi pesmimi (Ogroæena programu Apty Smart Toys, AA – MM, skrivnostne tam sanje delavnic in dogodivøœin, tako za tiste izbirali med: skavtski tabor, grajenje splava vrsta). Vse mlade glasbene sile izha- Tonetu Poznetu, Steklarstvu Pelc iz in sreœen nasmeh. najmlajøe kakor tudi za tiste mlade in voænjo z njim, tek po pon- jajo iz OØ Primoæa Trubarja, kjer so Ribnice, Piceriji Rozamunda in vsem, po srcu. Obiskovalci so lahko ustvar- • veselimi znanostmi (izdelova- tonskem mostu, vozlanje vrvi, Utrujen in teæek zaœele delovati. Veœer so popestrile jali z umetniki, øportniki, mentorji, nje kalejdoskopov, lesene vr- postaja korak, etno zabavne Ribniœanke, klepetulje strokovnjaki za razliœna podroœja ter tavke, mega mobil, kemijske misli prijetne Radia Mlajku VETD iz Hrovaœe, s se- ljubiteljskimi znalci in snovalci, ter si in f izikalne œarovnije, vul- nosi vsak. boj so imele celo mlajkarja in od njih ogledali nekaj skupinskih kreacij. Z kanska kaœa ...), smo izvedeli, kaj se govori po vasi o bliænjega prostora so se predstavili: • umetniøkimi ustvarjalnicami dnevu sonca. Z vroœimi ritmi in ori- Sonce zahaja, Zavod Parnas s projektom Mokriøœe (izdelovanje razliœnih vrst entalskim plesom je navduøila skupi- potuje onstran, – izziv za podeæelje, OØ Primoæa lutk – naprstne lutke, roœne na Nawar, da smo peli in odplesali po spomin lep ostaja Trubarja Velike Laøœe s Komarœki lutke iz kuhalnic in nogaviœk, travnem otoœku pri mlinu v noœ, pa sta na SONŒEN TA DAN. – Turistiœnim podmladkom in njiho- leteœe ribe, glinene slike, po- poskrbeli glasbeni skupini Øambala in vim Komarœkovim øpasom, Unicefo- sodice, æivali, pisanje pesmi Sto praøiœkov poje. vimi punœkami, Lutkovnim kroækom; T.Japelj, Raøica in vtisov ...), Velikolaøka trænica JZ Trubarjevi Po æe od lani uveljavljenih trditvah Skavti so naredili pravi splav, ki je deloval. Mladi domaœi glasbeniki.
  • 10. Trobla 4/2009 0 Kultura Kultura 1 Trobla 4/2009 Po sledovih Andreja je uporabljala øe topove v trdnjavah, meœe, bodala, helebar- de in sulice. Oklep vojaka je bil sestavljen iz prsne in hrbtne sle reke Kolpe. Bitka je trajala le slabo uro, na bojiøœu pa je padlo in utonilo okoli 8000 Turkov. Turjaškega oklepne ploøœe, œelade, vitastih rokavov in hlaœnic. Hasan paøa je v bitki doæivel prvi in usoden poraz. Ni Bitka pri Sisku 1593 upoøteval nasvetov izkuøenega Memi bega, naj ne gre z glav- Projekt Po sledovih Andreja Turjaøkega smo v letoønjem nino vojske na levi breg, temveœ naj sprejme boj na desnem 1591 sultan Murat za bosanskega beglerberga imenuje Ha- letu zasnovali v zavodu Parnas, z namenom povezovanja bregu Kolpe. podcenjeval je veliko bolje oboroæenega na- san paøo Predojeviåa. Nasproti je imel dobro utrjen sistem, kulturne dediøœine krajev, ki so delili podobno zgodovinsko sprotnika in ni zavaroval mostu. kar pa ga ne ovira, da ne bi osvajal naprej. Zaœel je oblegati usodo, in tudi povezovanja interpretatorjev dediøœine, ki de- pomembne hrvaøke branike, zavzel je Bihaå, Brest in se zaœel Od bogatega vojnega plena, topov, oroæja, oblek, nakita, se lujejo na razliœnih lokacijah. Projekt, ki ga je podprlo Min- pripravljati na osvojitev Siska. je ohranil le maøni plaœ, ki je bil predelan iz Hasanovega istrstvo za kulturo RS, obsega razstavo, katalog k razstavi, plaøœa in tudi v svetovnem merilu pomeni izjemno dragoce- spremljevalni dokumentarni f ilm in tudi izobraæevalni V zimi 1592–93 se na obeh straneh odvijajo priprave na spo- nost. Leta 1931 ga stolni urad preda v hrambo Narodnemu program. Pri pripravi projekta smo sodelovali z Narodnim pad, vojske se zbirajo. Hasan paøa je zbral vojsko iz celega muzeju Slovenije, kjer je danes ponovno na ogled v enoti na muzejem Slovenije, Gradskim muzejem Sisak, s Turistiœnimi bosanskega paøaluka in junija 1593 krenil proti Sisku. Trdnja- Metelkovi. druøtvi Øumberk, Suha krajina in Turjak, z zavodom Svitar, vo Sisak brani posadka pod vodstvom kanonikov zagrebøkega Druøtvom svetog Mihovila iz Karlovca, s Pokrajinskim muz- kapitlja. Kmalu je postalo jasno, da sami ne bodo zmo- Bitka sicer pomeni uvod v 13. letno vojno med Turki in ejem Ptuj in drugimi. gli ubraniti Turkov, zato prosijo za pomoœ hrvaøkega bana Nemøkim cesarstvom, vendar mit o nepremagljivosti turøke Tomaæa Erdödyja, hrvaøko plemstvo, karlovøkega generala vojske se zruøi. Najpomembnejøa posledica zmage pa pome- Razstava je kot stalna nameøœena v stolpu cerkve sv. Ahaca Andreja Auersperga in poveljnika na slavonski meji Øtefana ni mir pred Turki za Øtajersko, Koroøko in Kranjsko. Po bitki na Gori, kjer si jo lahko ogledate vsako nedeljo med 9. in 12. Zgodovinarka Barbara Ænidarøiœ iz zavoda Parnas je v zanimivem Grassweina. V Novigradu ob Savi se zaœne zbirati vojska za Turki na to obmoœje ne vpadajo veœ. uro. Ena verzija razstave je gostujoœa, najprej bo gostovala predavanju 17. junija osvetlila ozadje in potek bitke pri Sisku. Ob pomoœ pri obrambi Siska. V obrambi je s svojimi enotami na lokacijah, ki so v razstavi obravnavane. V maju je æe go- tej priliki je bila na gradu Turjak postavljena potujoœa razstava Po V spomin na zmago pri Sisku 22. junija 1593, ko goduje sledovih Andreja Turjaøkega, ki je v obliki stalne razstave dobila sodelovalo veœje øtevilo poveljnikov, med njimi tudi Andrej stovala v Karlovcu, prihodnje leto naœrtujemo gostovanje v Ahac, so Turjaøki prej Marijino cerkev na Gori posvetili sv. svoje mesto v zvoniku na Ahcu (na sliki), ob pomoœi obœine Auerpserg s karlovøkimi strelci, hrvaøki ban Tomaæ Erdödy, Sisku. Œez poletje pa si jo boste lahko ogledali tudi na gradu Ahacu. Cerkev je bila glede na bogato ljudsko izroœilo ve- Æuæemberk pa tudi v æuæemberøkem gradu, kjer se je najverjetneje poveljnik nemøkih enot Rupreht Eggenberg, Adam Ravbar, Turjak. likokrat na udaru Turkov. Evidentirana je tudi kot signalna rodil Andrej Turjaøki. Kriøtof Obraœan, Øtefan Grasswein in drugi. Podatki o po- toœka (popis signalnih toœk iz leta 1596). Njena posebnost je V nadaljevanju predstavljam vsebino razstave Po sledovih veljnikih in o øtevilu vojske se v virih med seboj razlikuje- samostojeœi zvonik, ki naj bi sluæil kot protiturøka obramba. Andreja Turjaøkega, ki je razdeljena na pet sklopov: turøki jo. Znano pa je, da je bila razmerje velikosti krøœanske proti Turøka vojska Po zapisih posestnika iz Ponikev pa naj bi Turki v njem celo vpadi in sistem obrambe, turøka vojska, krøœanska vojska, bit- turøki vojski 1 : 3. odbili kos zvona. ka pri Sisku in æivljenjska pot Andreja Turjaøkega. Turøka vojska doæivlja vrhunec moœi ravno v 16. stoletju. Spopad se je priœel okrog poldneva. V prvem sunku je hrvaøki Vojska je razdeljena na stalno centralno sultanovo vojsko iz Po sledovih Andreja Turjaøkega Turøki vpadi in sistem obrambe ban Tomaæ Erdödy s peøci in konjeniki napadel turøko pe- enot janiœarjev in fevdalno vojsko spahij s pomoænimi enota- hoto – janiœarje. Turki so hrvaøke œete porinili nazaj. Andrej V zadnjem sklopu Andrej Turjaøki nastopi kot povezovalni Vdori oboroæenih turøkih enot na ozemlje Notranjeavstrijskih mi. Del vojske so predstavljali tudi tuji najemniki. Auersperg s strelci je zaustavil turøki napad in jih skupaj z œlen razliœnih lokacij s podobno zgodovinsko usodo. deæel so razliœno intenzivno trajali od zaœetka 15. stoletja do Spahije, turøki fevdalni posestniki, so se morali na poziv nemøkimi œetami Ruprehta Eggenberga potisnil proti Kolpi, konca 17. stoletja. Glavno obdobje je trajalo od leta 1469 do Andrej Turjaøki sodi v øumberøko vejo Auersperov in je bil naj- udeleæevati vojaøkih pohodov. Turki so med podrejenim kjer se je izkazal Adam Ravbar. Hasan paøa je poskuøal po- bitke pri Sisku 1593. Najbolj so bili na udaru Bela krajina, verjetneje rojen na gradu Æuæemberk (1556). Po izobraæevanju krøœanskim prebivalstvom nabirali zdrave fante in iz njih s magati svojim œetam s konjenico, vendar so napad zaustavili Koœevsko in Kras. Ena izmed turøkih vpadnih poti je pote- na najpomembnejøih univerzah tistega œasa in urjenju v strogo vojaøko in versko vzgojo naredili najbolj vdane sulta- Rödernovi strelci in Grassweinovi vojaki. Turki so se poskuøali kala tudi mimo naøih krajev. Turki so vpadali preko Koste- vojaøkih veøœinah, je postal uspeøen borec proti Turkom. Æe nove vojake janiœarje. Martolozi so se borili kot najemniki preko ozkega mostu umakniti na desni breg Kolpe, kar so jim la ali Vinice, naprej œez Koœevje, Ribnico, mimo Turjaka in kot 20. letni mladeniœ se spopada s Turki v Vojni krajini, leta na mejah in v trdnjavah. Akindæije – lahki konjeniki pa so prepreœili karlovøki strelci in izpad vojske iz trdnjave. preko Iga do Ljubljane. Leta 1528 sta evidentirana dva veœja 1589 pa je bil na predlog nadvojvode Karla imenovan za vr- turøka vpada na Kranjsko, v enem izmed njih je bila poægana delovali na mejnih obmoœjih z Evropo kot predhodnica glav- Turki so se poskuøali preko ozkega mostu umakniti na desni hovnega poveljnika Vojne krajine v Karlovacu. Za Turke je Raøica. nine vojske. breg Kolpe, vendar most je bil æe osvojen in ni jim preostalo predstavljal Kranjskega Ahila oziroma Strah Turkov. Janiœar je bil æe oboroæen s strelnim oroæjem. Janiœarji in drugega, kot da so se poskuøali reøiti s plavanjem preko nara- Na to ozemlje je vpadala turøka vojska iz bosanskih in srb- Rodbina Auersperg spada med najstarejøe in najpomembnejøe skih delov turøke dræave. To so bili turøki lahki konjeniki konjeniki nosijo øe lok, najbolj uœinkovito oroæje, sabljo, bo- plemiøke rodbine na Slovenskem. Rodbina je bila zelo razve- – akindæije, ki so predstavljali predhodnico glavnine vojske, dalo, sulico. Tipiœno turøko oroæje predstavljajo sablja s kri- jana, razdeljena na øtevilne linije in veje. Prvotni rodbinski z manjøimi plenilnimi vpadi so slabili odporno moœ prebi- vim rezilom, metalna kopja, bojni bati, buzdovan, handæarji grad kranjske linije Auerspergov predstavlja grad Turjak, ki valstva in pripravljali teren za osvojitev ozemlja. Po turøki (bojni noæ). Osvajanje sosednjih deæel so Turki zaœeli z vpadi kaæe renesanœno podobo iz 16. stoletja. Formalni zaœetnik osvojitvi Bosne (1463) so postali akindæije strah in trepet slo- roparskih konjeniøkih oddelkov, tako da so oslabili nasprotni- øumberøke veje pa je Volker, ki izvira iz Turjaka in je poko- venskih deæel. kovo obrambno moœ. Poskuøali so osvojiti kakøno trdnjavo, pan v Økocjanu v 50. letih 15. stoletja. ki jim je sluæila za oporiøœe pri nadaljnjih napadih. Sledil je Ob meji z osmansko dræavo se je postopoma oblikoval pose- vojni pohod prave turøke vojske. Prvotno domovanje øumberøke veje Auerspergov, kamor sodi ben teritorij Vojna krajina, ki se je v drugi polovici 16. stoletja tudi Andrej Auersperg, je predstavljala graøœina Øumberk, ki organizacijsko oblikovala, vzpostavljen je bil obrambni sis- Vojska, ki sodeluje v obrambi pred Turki pa zaradi preselitve druæine na grad Æuæemberk æe v 17. sto- tem vrste trdnjav, utrdb in straæarnic. Sredstva za vzdræevanje Vsaka deæela je imela deæelno vojsko. Zemljiøki gospod je letju propade. Na gradu Æuæemberk so bili Auerspergi sprva in delovanje sistema krajine, so zagotavljale deæele Kranjska, moral glede na dohodek zemljiøke posesti prispevati konjeni- le oskrbniki gradu, leta 1538 pa grad tudi odkupijo. V njiho- Koroøka in Øtajerska (500.000 goldinarjev na leto). ke in doloœeno øtevilo peøcev. V primeru veœje nevarnosti so vi lasti ostane vse do 2. svetovne vojne. Zaradi politiœnih in lahko sklicali vse za vojsko sposobne podloænike – œrna voj- vojaøkih obveznosti so le redko prebivali na gradu, zato so Uspeøna obramba deæel je bila odvisna od dobre obveøœevalne ska. Tudi mesta so morala za boj prispevati doloœeno øtevilo zanj skrbeli oskrbniki. in signalne organizacije. O turøki nevarnosti so sporoœali na tri naœine: s signalnimi kresovi, s streli in zvonjenjem, s peøcev. Vojska ni bila stalna. Zbirala se je ob nevarnosti, kar je V Karlovcu je Andrej Turjaøki poveljeval. Trdnjava je bila turøkimi glasi, ki so jih prenaøali hitri sli. ponavadi trajalo toliko œasa, da so bili Turki æe v deæeli. Glede zgrajena v letu 1579 kot renesanœna niæinska trdnjava v obli- na popis podloænikov pa so v drugi polovici 16. stoletja lahko ki zvezde s øestimi stolpi – bastioni, ki so med seboj povezani Kmetje so morali za svojo varnost poskrbeti sami. Kot glavna z deæelnim pozivom vpoklicali vsakega 30., 20., 10., 5. moæa. z obzidjem. Legenda pa pravi, da so temelji v opozorilo Tur- vrsta kmeœke samoobrambe se pojavijo tabori. Za tabore so Pozivi se spreminjajo glede na stopnjo nevarnosti. Prvo gostovanje razstave Po sledovih Andreja Turjaøkega na gradu kom postavljeni na 900 odsekanih turøkih glavah. Pri gradnji najraje uporabljali æe obstojeœe starejøe, tudi starorimske in Dubovac v Karlovcu na Hrvaøkem 30. 31. maja 2009 (od leve proti V drugi polovici 16. stoletja je v nemøkih deæelah ognjeno so sodelovali tudi slovenski kmetje. Glavne zasluge za po- prazgodovinske utrdbe in pa cerkvice na niæjih hribih, ki so desni: Slavko Mariniœ, predstavnik slovenske manjøine v Karlovcu, oroæje pridobivalo vedno veœjo veljavo. Arkebuza je ena od stavitev Karlovca ima øtajerski nadvojvoda Karel, po katerem jih obdali z moœnim obzidjem s strelnimi linami in obramb- sledita mu namestnik in gradonaœelnik mesta Karlovca, Aleksandra prvih ognjenih roœnih oroæij. Teæje arkebuze so se uporablja- je trdnjavsko naselje tudi dobilo ime. Med gradnjo trdnjave nimi stolpi. V naøi neposredni bliæini se nahaja najlepøe re- Podrebarac, predsednica Bratstva sv. Mihovila, Metka Stariœ, le kot trdnjavske, laæje pa na odprtem polju. Auerspergova Zavod Parnas). Na njihovi prireditvi - sejmu vlastelinstva - smo se je srednjeveøki grad Dubovac, pod katerim so jo zgradili, konstruiran tabor na Slovenskem, tabor Cerovo pri Æupanovi vojska je bila oboroæena z arkebuzami – arkebuzirji. Vojska predstavili tudi s knjigoveøko delavnico. igral vlogo srediøœa vojaøkega poveljstva. Tudi ko je trdnjava jami.
  • 11. Trobla 4/2009  Kultura Kultura  Trobla 4/2009 Karlovac æe postavljena, vojaøki poveljniki koristijo stari grad Dubovac za udobnejøe in varnejøe prebivaliøœe. Minister za šolstvo Trubarjev četrtek Trdnjavo Sisak je dal zgraditi zagrebøki kapitelj za obrambo pred prodiranjem Turkov proti Zagrebu. Trdnjavo trikotne in šport dr. Igor z gostjo Alenko Puhar oblike so ob sotoœju Save in Kolpe zgradili v letih 1544–1552. V œasu bitke jo je branilo 800 moæ pod poveljstvom kano- Lukšič na trubarjevi Na tretjem Trubarjevem œetrtku smo gostili Alenko Puhar, novinarko, publicistko, prevajalko in civilno-druæbeno nikov zagrebøkega kapitlja. Z uspeøno ubranitvijo trdnjave Sisak so zaustavili Turke in dosegli, da Turki niso veœ vpadali domačiji na Rašici aktivistko. Med drugim je tudi avtorica treh samostojnih monograf ij, kot psihozgodovinarka pa je najbolj ponosna na Kranjsko, Koroøko in Øtajersko. V ponedeljek, 15. junija, ob 11. uri se je minister za na prvo izdano knjigo Prvotno besedilo æivljenja, ki je S sodelovanjem v tako pomembni bitki za slovenske deæele øolstvo in øport dr. Igor Lukøiœ na povabilo æupana bila zaradi svoje tematike izdana v Zagrebu. V knjigi se je se je Andrej Turjaøki zapisal v zgodovino kot pomemben, Obœine Velike Laøœe Antona Zakrajøka in direktorja Jav- avtorica lotila raziskovanja zgodovine otroøtva, kaj se je uspeøen vojskovodja in borec proti Turkom. Turke so v bitki v preteklosti dogajalo v otroku in z otrokom, v kakønega nega zavoda Trubarjevi kraji Matjaæa Grudna udeleæil pri Sisku s skupnimi moœmi premagali poveljniki iz razliœnih œloveka se otrok razvije, œe se z njim ravna na tak in tak predavanja o Primoæu Trubarju in njegovih sodobni- koncev in s projektom smo æeleli prikazati vlogo vseh, ki so naœin. kih, ki ga je za dijake Slovenske gimnazije Celovec sodelovali ter se izogniti poudarjanju pomembnosti enega ali na Trubarjevi domaœiji na Raøici pripravil dolgoletni Primoæ Trubar ji je pri srcu kot protestant, saj meni, da se drugega. Pomembno je, da so proti skupnemu sovraæniku ta- vodiœ-pedagog Andrej Perhaj. Predavanje v trajanju tudi v njej nahaja nekaj protestantskega. Posebej pa ji je krat prviœ sodelovale vse slovenske deæele, skupaj s hrvaøkimi pribliæno ene øolske ure je temeljni del ponudbe Jav- pri srcu seveda Trubarjevo prizadevanje za knjige, za pre- Parnasova potujoœa razstava Po sledovih Andreja Turjaøkega je na in nemøkimi enotami. Lahko bi rekli, da je bilo sodelovanje nega zavoda Trubarjevi kraji obiskovalcem Trubarjeve vajanje, za opismenjevanje ljudi. S Trubarjevo domaœijo turjaøkem gradu na ogled v spremstvu zanimivih maket gradov, ki so hrvaøkih in slovenskih obrambnih sil v 16. stoletju zgled so- domaœije, minister pa je bil povabljen, da si ogleda pa je povezana tudi preko vsakoletnega podeljevanja jih pripravili otroci iz vrtca Sonœni æarek - enota Turjak (vzg. Irena delovanja med dvema sosednjima narodoma. popolnoma obiœajno in »nezreæirano« predavanje, na- Roæanœeve nagrade. Hren, pom. Vesna Indihar) med svojim raziskovanjem grajskega æivljenja. Gostovanje in predavanje smo izvedli ob sodelovanju Barbara Ænidarøiœ menjeno prav vsaki skupini obiskovalcev. Marsikomu je Alenka Puhar najbolj znana kot avtorica sce- Javnega zavoda Trubarjevi kraji in Obœine Velike Laøœe. narija o Angeli Vode, ki je bila pomembna intelektualka Ideja, ki smo jo imeli namen predstaviti ministru, je bila, da tako pomemben spomenik kljuœnemu obdobju polpreteklega œasa. Ideja za f ilm se je porodila ob knjigi v slovenski zgodovini ne more in ne sme biti zgolj na Skriti spomin, Alenki pa so predlagali, naj bi napisala sce- Velikolaški poletni POLETJE NA GRADU TURJAK f inanœnih pleœih obœine in obiskovalcev, ampak bi bilo primerno, da za njegovo nemoteno delovanje vsaj del- narij. Sama je povedala, da s pisanjem scenarija ni imela nikakrønih izkuøenj in se je zato za pomoœ pri nastajanju festival 2009 Æe v preteklosti so gradovi v poletnem œasu no poskrbi tudi dræavni proraœun. scenarij obrnila na Majo Weis, ki je hkrati tudi reæiserka. F ilma se je od samega zaœetka dræal sloves politiœne pro- Zaključni koncert renesančne oæiveli. Prepriœani smo namreœ, da bi morala Trubarjeva pagande. Obstajale so namreœ govorice, da naj bi pobuda glasbe v okviru festivala Grajska druæina se je z mesta preselila na deæelo. domaœija, kot pomnik izjemni Trubarjevi dediøœini, za f ilm pomagala na volitvah. Alenka pa na te govorice Sprejemali so goste, prirejali plese in viteøke igre, dobiti tudi formalno in sistemsko f inanœno podporo odgovarja, da so smeøne, saj je sploøno znano, da se f ilma s strani dræavnih organov. Ker je velika veœina naøih v treh mesecih ne da posneti. Pravi, da so na eni strani posluøali trubadurje. obiskovalcev iz vrst øolske populacije, smo ministru oœitno umetniki, na drugi pa politiœni propagandisti in kot predstavili idejo, da bi ministrstvo na primeren naœin taka je bila pri svojem civilno druæbenem delu mnogokrat Ob nedeljah v juliju in avgustu smo zato za priporoœilo øolam, naj vsak uœenec obiøœe Trubarjevo oznaœena tudi gostja. Na nek naœin je bilo njeno poœetje, vas poleg klasiœnih ogledov pripravili zanimive domaœijo vsaj enkrat v obdobju øolanja. »Trubarjeva velikokrat tudi hoja po tistem robu, ko se zaœne strah, da delavnice. ura« kot sestavni del øolskega programa bi lahko po- so lahko tvoja »druæbeno sporna« dejanja lahko v veliko membno prispevala k ohranjanju zgodovinskega spo- økodo ne samo tebi, paœ pa predvsem tvojim najbliæjim. mina na eno najpomembnejøih obdobij slovenske zgo- Prav zato se œlovek nauœi, kje je meja do kod se sme iti, kaj Vsako nedeljo boste lahko med 14. in 16. uro v se lahko pove in kaj je boljøe zamolœati oziroma povedati dovine in s tem k nadaljnjemu razvoju naøe nacionalne knjigoveznici zavoda Parnas izdelali miniaturno zavesti. na tak naœin, da bo tvoje delo, tekst øel œez cenzurno sito. knjiæico ter si pogledali dokumentarni f ilm Po Minister Lukøiœ se je pred kamerami in mikrofoni TV Angela Vode si je med drugim izredno prizadevala za veœje sledovih Andreja Turjaøkega. pravice æensk, Alenka Puhar pa pravi, da se æenskega gla- Slovenije, œasopisov Delo in Dnevnik ter lokalnih me- dijev strinjal, da mora sedanja vlada poiskati sistemsko su øe danes ne sliøi tako kot bi se ga lahko. Ne samo mo- V nedeljo, 5. in 26. julija, 2., 9., 16., 23. in 30. reøitev za delovanje Trubarjeve domaœije. nograf ija Zamolœana polovica, katere soavtorica je, paœ avgusta med 14. in 17. uro bo Rokodelska druæina pa tudi Trubarjevi œetrtki, ki so v letoønji sezoni posveœeni Grœar izvajala plesne in viteøke delavnice. Javni zavod Trubarjevi kraji prav æenskam z razliœnih podroœij ustvarjanja, lahko pri- pomorejo, da se bo æenski glas okrepil. V avgustu bodo potekale delavnice pri lonœarki Nuøa Dedo Lale Katarini Duøœak. Sreœa pomaga ne preveœ V okviru ogledov so na ogled naslednje razstave: pametnim, ljubi pogumne in »Kdor ima semenje, mora sejati. • Razstava risb akademske slikarke Marjance Prelog »Rastlinje v cvetju« tiste, ki jih ni strah reœi: “Kocka je Œe ga stiska v pesti v strahu, • Razstava »Po sledovih Andreja Turjaøkega« padla”. Modrost pa dela œloveka da ga bo izgubil, Barbare Ænidarøiœ, prof. zgod. Nedelja, 30. 8. 09 ob 20:30 • Razstava Slovenskega Øolskega muzeja Turjak, grad Turjak, Viteøka dvorana plahega in povpreœnega. ne bo nikoli doæivel radosti æetve.« »Protestantsko øolstvo na Slovenskem« Vstopnice 20 evrov • Razstava »Trubar in Turjaøki« Barbare (Érasme Didier) (Phil Bosmans) (15 evrov ob obisku vsaj dveh oseb razliœnih generacij - Ænidarøiœ, prof. zgod. druæinski paket)
  • 12. Trobla 4/2009  Kultura Kultura  Trobla 4/2009 Novice s Parnasa Nove razglednice iz Miøje doline V juniju so izøli trije kompleti po tri razglednice, ki prika- Baletna predstava Razstava Vsem Slovencem v maju gostovala v Novem mestu zujejo najzanimivejøe rastlinske in æivalske vrste z ekoloøko pomembnega obmoœja Miøja dolina z Velikimi logi. Za v Levstikovem domu œudovite ilustracije modrega bleøœalca, Loeselijeve grezovke, Baletna sekcija KUD Primož Trubar Ob predstavitvi knjige dr. Zvoneta Øtrublja Pogum besede v repaljøœice, prstaste kukavice in drugih ter celostno podobo se je predstavila na zaključni Baragovem domu v Novem mestu smo od Mohorjeve druæbe je poskrbela akad. slikarka Marija Prelog, razglednice pa so prireditvi dobili zanimivo povabilo, da dogodek popestrimo z odpr- bile predstavljene ob odprtju njene razstave botaniœnih risb tjem razstave Vsem Slovencem. V imenu obeh soorganiza- Rastlinje v cvetju na turjaøkem gradu, 17. junija. Razstava V torek, 23. junija, je bil torjev, zavoda Parnas in Javnega zavoda Trubarjevi kraji, je bo na ogled øe vse poletje, za razglednice pa povpraøajte v ob 18. uri v Levstikovem razstavo ter njeno potovanje v Trubarjevem letu predstavila zavodu Parnas. domu v Velikih Laøœah soavtorica razstave Barbara Peœnik. zakljuœni nastop bale- Stalna razstava Po sledovih Andreja Turjaøkega v cerkvenem tne sekcije, ki deluje v zvoniku na Ahcu okrilju KUD Primoæa Po obetavnem dogovoru z æupnikom dr. Edom Økuljem in Trubarja Velike Laøœe. Mojco Arh-Kos z ZVKD so se v maju priœele akcije za uredi- V tretjem letu delova- tev notranjosti samostojeœega zvonika na Ahcu. Parnasovim nja baletne sekcije, ki jo prostovoljcem so se pridruæili druæina Duøœak, œlani TD Tur- vodi baletna pedagoginja jak s predsednico Brigito Æeleznikar, turjaøki skavti, Janez in Saøa Stadler, so skupaj z Marko Hren in drugi in v zaœetku junija smo temeljito oœistili gojenkami viøjih letnikov notranjost zvonika ter okolico cerkve. V TD Turjak so poskr- Baletne øole Saøa iz Lju- beli za nove klopce, v zavodu Parnas pa za dodatno – stalno bljane pripravili baletno verzijo razstave Po sledovih Andreja Turjaøkega (veœ o raz- predstavo. stavi v œlanku avtorice Barbare Ænidarøiœ). Zahvaljujemo se Oder Levstikovega doma naøim sponzorjem: Infokart d.o.o., Knut d.o.o., Krovstvo Ciril so posebej opremili z Bobek s.p., Picerija Rozamunda in Gostilna Murn. Uradno baletnim podijem, na smo razstavo odprli v sklopu Turjaøkih dnevov, 29. junija, pri katerem so se predstavile œemer nas je podprla tudi obœina Velike Laøœe. najmlajøe baletke in tiste, ki pleøejo v Velikih Laøœah æe od zaœetka. Za njimi so na oder priplesale øe tri skupine iz Lju- bljane. Avtorici koreograf ij Saøa Stadler in Sabina Selan sta tokrat malo drugaœe prikrojili klasiœne vaje, ki so bile tudi za Zvone Øtrubelj je v svojem predavanju odkril mnoge zanimive po- gledalce zelo zanimive. Ob glasbi Edvarda Griega, Percya drobnosti iz Trubarjevega æivljenja, ki jih tudi direktor Druæine Ja- Graingerja, Charlesa Gounoda, Franza Shuberta in Sergeja nez Gril in novomeøki nadøkof Andrej Glavan øe nista poznala. Prokof ijeva so skupine predstavile delœek svojih uteœenih vaj, ki jih izvajajo pri baletnih urah. Zavod Parnas za œisto vodo v Bosni in Hercegovini V drugem delu so bili vsi nastopi obarvani s øpanskimi ritmi, Na javni tribuni, ki v okviru Cankarjevih dnevov vsako leto ob glasbi Georgesa Bizeta in minimalnih, a zelo domiselnih poteka v organizaciji Slovenskega druøtva Cankar iz Saraje- kostumih Marije Pogaœnik so vse skupine predstavile ljubke va, so letos svoj pogled usmerili v prizadevanja za œiste reke v Bosni. V pogovoru, ki ga je v Zgodovinskem muzeju mesta Sarajeva vodila predsednica druøtva SKD Cankar, so sode- lovali Suad Hajriå iz zavoda Synergija Sarajevo, naravovar- stvenik Drago Bozja in Metka Stariœ iz zavoda Parnas. Ta je predstavila primere dobre prakse v okviru projekta Mokriøœe koreograf ije. Dekleta so imela œudovite frizure, ki sta jih obli- – izziv za podeæelje in nateœaj Biseri vode, ki ga bo zavod kovali Tatjana Gradiøek in Darinka Letnar. Za luœ in sceno je Parnas v sodelovanju z SKD Cankar in Zgodovinskim mu- tudi tokrat poskrbel Sreœo Brezovar. Med baletkami je nasto- zejem mesta Sarajava izpeljal za sarajevske osnovnoøolce pil tudi plesalec, za katerega je Saøa povedala, da je sprejet jeseni 2009. na Baletno øolo v Ljubljani. Prav tako nas je razveselila z no- Kljub temeljitim posvetom med delovno akcijo je zvon vseeno ostal vico, da je plesalka Larisa Poœiœ, ki pleøe v starejøi velikolaøki na prvotnem mestu skupini, sprejeta na Baletno øolo, in to v drugi razred. Larisa, Ob nedeljah v juliju in avgustu 2009 – Po utrdbah 16. œestitamo in se veselimo tvoje nadaljnje baletne poti. stoletja V f inalnem prihodu na oder ob glasbi Emmanuela Chabri- Za individualne goste smo v sodelovanju z Javnim zavodom erja so se na oder postavile vse skupine in tik preden so si Trubarjevi kraji in TIC-om Grosuplje pripravili naœrt za eno- dekleta ob aplavzu v dvorani vzele æe tradicionalne øopke dnevna poletna nedeljska potepanja v 16. stoletje (vsako ne- za poklon njihovemu nastopu, se je Gregor Greøak v imenu deljo v juliju in avgustu). V zavodu Parnas smo poskrbeli, KUD Primoæa Trubarja mentorici Saøi Stadler zahvalil za nje- da je razstava v zvoniku na Ahcu odprta od 9.00 do 12.00, no delo z mladimi baletkami na naøem koncu. vstop je prost. Vsako nedeljo so moæni tudi ogledi kaøœe z Baletna sekcija jeseni spet odpira vrata v svoje vrste – vpis lonœarskimi umetninami pri Duøœakovih na Malem Loœniku je æe zdaj mogoœ (tel. 041 605 973, Saøa Stadler). Vaje v (9.00–12.00), z vstopnino pa Suøilnice sadja na Gradeæu baletnih skupinah bodo potekale predvidoma ob sredah med (13.00–15.00), tabora Cerovo (14.00–17.00) in Æupanove 15. in 19. uro (posamezne skupine bodo obveøœene, kdaj se jame (ob 15.00). Grad Turjak je ob nedeljah odprt od 11.00 zaœenjajo njihova sreœanja) v sejni sobi Levstikovega doma. dalje, med 14. in 16. uro pa so v okviru Poletja na gradu za- Vabljeni k vpisu in veselimo se naslednje junijske baletne gotovljene knjigoveøke in druge delavnice. predstave. Veœ informacij na www.zavod-parnas.org. Besedilo: Ana Porenta Foto: Gregor Greøak Metka Stariœ, Zavod Parnas
  • 13. Trobla 4/2009  Kultura Øport  Trobla 4/2009 Kud Rob v Križni jami Zaključni športni Žogarija – Velike Lašče V nedeljo, 7. junija, smo se œlani Kulturno-umetniøkega druøtva Rob odpravili na izlet. nastop v Velikh Laščah Župan inVelikih Laøœ so toplo sprejelizmagovalcem Gostitelji iz ravnateljica proti ekipo Æogarije. Øe V sredo, 17. junija, ob 18. uri, je v dvorani OØ Primoæa Tru- posebej so bili ponosni na Æogarijinega voditelja televizijske Kljub slabemu vremenu smo se podali na pot, øli smo barja potekal mali praznik øporta. Ob zakljuœku øolskega leta oddaje, domaœina Simona Galeta. si namreœ ogledat Kriæno jamo in zato deæ ni bil ovira. so se predstavili vadeœi ØD Mini Øport, Kickboxing kluba Spi- Ob 11. uri smo se zbrali pred vhodom v jamo. Tam so rit ter ØD Sokola Beæigrad. Okoli 100 obiskovalcev je lahko Seveda nas je obiskal in nagovoril æupan Velikih Laøœ Anton nas opremili s svetilkami, nato pa smo si jamo ogledali v obœudovalo nastope øportnikov, starih od treh do dvajset let. Zakrajøek, ki je sestavil svojo nogometno ekipo, s katero se spremstvu vodiœa. Prehodili smo prvi del jame, si ogleda- Mini øportniki so prikazali svoje znanje pri igricah ter vajah je na koncu æogarije tudi pomeril z zmagovalci. Kaj kma- li napise in podpise na stenah, kjer so prvi podpisi – do- za izboljøanje motoriœnih sposobnosti, mlade gimnastiœarke lu je bilo jasno, da so mladi nogometaøi boljøi v nogome- kazi »obiska« jame iz leta 1557. Po. Podpisovali so se z in gimnastiœarji so izvedli vaje na gredi, parterju, dvoviøinski tu øtiri na øtiri, zato se je æupan odloœil, da se bo raje kot oæganim lesom oziroma ogljem in pa z rdeœo zemljo. bradlji in skoke z male proæne ponjave, kickboxerji pa so nogometu, posvetil svojim obveznostim. V æupanovi ekipi prikazali tehniko treniranja v parih s pomoœjo fokuserjev, je bila tudi ravnateljica OØ Primoæa Trubarja, Metoda Ko- Kapnikov v prvem delu jame ni ravno veliko, saj se je tehniko treniranja borbenih kombinacij, ki si sledijo v dogo- lar, ki je pozdravila zbrane na prizoriøœu, predvsem pa velja pred milijoni let zruøil strop v jami in poruøil vse, kar je vorjenem zaporedju, borbo (sparing) in plesno toœko. pohvaliti njeno zavzetost in sodelovanju pri vseh dejavno- narava ustvarila skozi zgodovino. Vse kapnike in ostale stih letoønje Æogarije. Nastopali pa niso le otroci iz Velikih lepote, ki so leæale po tleh pa so nato odnesli in pokradli. Laøœ, temveœ se je na prizoriøœe pripeljala prav vsa øola Je pa v jami zanimivo to, da je vodna jama in da po njej OØ Sveti Gregor, ki je sicer podruæniœna øola OØ dr. Ivan Prija- ves œas teœe voda. telj iz Sodraæice je s svojimi tradicionalnimi oblaœili popestrila V jami prezimuje pribliæno 500 netopirjev, saj je v notra- dogajanje na igriøœu, saj so poleg sodelovanja v spretnostnih njosti stalna temperatura okoli 8°C. Ogledali smo si tudi igrah, navduøili tudi s tradicionalnim folklornim nastopom. ostanke okostja jamskega medveda, ki je pred milijoni let Poleg televizijske oddaje, ki je bila posneta v Velikih Laøœah, æivel v tej jami in po katerem se imenuje tudi stranski rov. je bila tokrat tu tudi radijska ekipa, ki je posnela prispevek Zgornja lobanja na sliki je od rjavega medveda, teækega za nedeljsko popoldne na Valu 202. Deleæni smo bili øe ene pribliæno 100 kilogramov, spodnja pa je od jamskega kulturne toœe, za katero je poskrbela glasbena skupina Økorci medveda, ki naj bi bil izkljuœno rastlinojed. iz domaœe osnovne øole, ki je predstavila dve rok skladbi. V kotiœku zdravega obroka so sodelujoœi to- Zadnji del poti je bil najbolj zanimiv, saj smo si ga ogle- krat naredili nabodalo »sendviœ na palœki«, dali s œolnom. Peljali smo se po prvem jezeru v jami, v ustvarjalni delavnici pa so izdelovali okrasno obeøanko, naredili krog in se nato vrnili na kopno in se odpravili kjer se je odliœno izkazala tudi ravnateljica. V nogometni igri nazaj. 3 na 3 so tokrat po razburljivem f inalu slavili ribniøki Extrem Po konœanem ogledu jame smo pot nadaljevali pro- 1, v spretnostnih igrah pa domaœa ekipa Pokemoni. Obe eki- ti Slivnici. Tam smo se okrepœali s œajem in slivniøkimi pi sta se uvrstili na f inalno prireditev na Ptuju. palaœinkami. (œlanek: Media øport) Foto: Klemen Peterlin, tekst: Tina Æuniœ VELIKOLAØKA TRÆNICA Spet vabljeni na trg pred Levstikovim domom v Velikih Laøœah od 8. do 12. ure v soboto, 18. julija, v soboto, 29. avgusta, in v soboto, 19. septembra 2009. Velikolaøka trænica bo prav tako gostovala • na Medeni trænici 11. julija v Velikih Laøœah, • na Prazniku suhega sadja 20. septembra ter • na Buœno-marmeladnem dnevu 1. oktobrsko soboto v Velikih Laøœah. Enourna prireditev je bila lepa promocija øporta v Velikih Laøœah, zato vas æe zdaj vabimo na ogled nastopa konec du- Vabljeni tako ponudniki gega øolskega leta. kot obiskovalci! Kopitar, Latiœ, Kern
  • 14. Trobla 4/2009  Øport Øport  Trobla 4/2009 Nogometaši ŠD NK Velike Lašče sklenili sezono 2008/2009 NK Bravo in uspešni V sredo, 17. junija, zakljuœek nogometne øole igralci s Turjaka in Tradicija se nadaljuje, tokrat æe øesto leto. Sproøœeno druæenje ljubiteljev nogometa in najpomembnejøa tekma sezone za najmlajøe proti mamicam. Velikih Lašč Tudi letos so se osemletniki pomerili z mamicami. Tekma je bila napeta, polna lepih akcij, nerodnih strelov, padcev in Selekcija starejøih deœkov (U14) NK Bravo Publi- prisrœnih duelov. Tokrat so bile mamice poraæene. Najmlajøi so pokazali vse, kar so se nauœili, in to zelo dobro. kum je v svoji prvi sezoni v prvi dræavni ligi osvoji- la naslov prvakov. V f inalu so bili s skupnim izidom Najmlajøi proti mamicam 2:1 boljøi od Maribora in se zasluæeno veselili na- slova dræavnega prvaka. Pomemben deleæ k uspe- hu sta prispevala tudi dva mlada igralca z obmoœja obœine Velike Laøœe. Prvo tekmo so igralci Brava dobili z 1:0, druga tek- ma pa se je konœala z rezultatom 1:1. Edini gol za NK Bravo je na drugi tekmi dosegel Æan Tekavœiœ, øtirinajstletni Turjaœan, ki je sredi prvega polœasa po kotu lepo utekel na prvo vratnico in z glavo zadel za vodstvo gostov. Maribor je kmalu za tem izenaœil, izid pa se po tem ni veœ spremenil. Tako kot Tekavœiœ je obe f inalni tekmi odigral Klemen Duøœak z Malega Loœnika, ki je na desnem boku Desetletniki so se pomerili z oœki. uspeøno zaustavljal vse mariborske napade. Oœki so bili nepopustljivi, otroci æeljni dokazovanja. Lepa preigravanja, veliko volje, moœni streli in lepe obrambe. Tu je bila igra Skozi celotno sezono sta za U14B ekipo, ki je na- bolj izenaœena. Ekipi sta tako tudi konœali tekmo. Zmagovalca so doloœili prosti streli. Napetost se je stopnjevala, saj je zmago- stopala v 2. Medobœinski ligi, uspeøno igrala Matic valca doloœil øele drugi krog. Pri oœkih se je izkazal vratar Tone Hoœevar in popeljal ekipo oœkov do pomembne zmage. Mohoriœ s Turjaka in Jurij Koæar iz Velikih Laøœ. U14B ekipa je na koncu osvojila drugo mesto v svoji ligi, boljøi je bil le Interblock. Po uspeøni sezoni je sedaj œas za poœitek, ki pa ne bo preveœ dolg, saj se nova sezona zaœne æe 15. julija. Zaœetek sezone bo poseben za igralce, ki so osvojili naslov dræavnih prvakov, saj se med 24. julijem in 3. avgustom odpravljajo v Brazilijo, na mednarodni turnir, ki bo potekal v obalnem mestu Porto Seguro. Vse informacije o nogometnem klubu Bravo lahko dobite na internetni strani http://www.nk-bravo.si Blaæ Klariœ Foto: Ljubo Stojanoviœ (portreti), Martin Rigler (slika s tekme) Zakljuœna slika ob koncu, veliko lepih æelja in obljuba, da se prihodnjo sezono ponovno sreœamo so ob slovesu pika na i celotne sezone. Zahvala obema trenerjema, Nini in Sreœku in seveda vsem starøem, ki so na svoj naœin popestrili dogodek. Zapisal in fotograf iral: Mitja Pintariœ Končuje se spomladanski del malonogometnih lig v okolici Ekipa MINA CAFÉ povsod v vrhu. Sodelovanje v Obœinski ligi Videm Dobrepolje fantje iz ekipe ne je- mljejo samo kot dober trening. Tudi tu je dober rezultat v ospredju in temu poslediœno mesto na lestvici. Po enajstih odigranih kolih delijo odliœno tretje mesto med dvanajstimi ekipami. Kapo dol. Dobre tekme v spomladanskem delu so na domaœe tekme »ribniøke lige« na igriøœe pred osnovno øolo v Velikih Laøœah privabile tudi gledalce. Igranje nogometa pred svojimi navijaœi je igralcem doda- ten motiv. Temu primerni so tudi letoønji odliœni rezultati. Po trinaj- stih odigranih tekmah je ekipa z najboljøim napadom 67 golov in najboljøo razliko med danimi in prejetimi goli +29 v samem vrhu. Vsekakor dobra popotnica za poœitnice in za smele jesenske naœrte. Nogometni navduøenci dobijo sveæe podatke o ekipi MINA CAFÉ na: http://www.minacafe.com. Zapisal in fotograf iral: Mitja Pintariœ
  • 15. Trobla 4/2009 0 Øport Øport 1 Trobla 4/2009 Kolesarski Rezultati obœinskega tekmovanja: Uœenci OØ: kronometer Knej– 1. Jakob Hoœevar, 10:11,17 Karlovica 2. Urban Gruden, 10:43,44 3. Luka Debeljak, 10:50,52 Tudi neugodna vremenska napoved nas ni ustavila pri or- ganizaciji æe tretjega kolesarskega kronometra na relaciji Sledijo: Miha Æuæek, Gaøper Marinœ in Tine Stariœ Knej–Karlovica. Po precejønji ohladitvi je bilo v nedeljo, 21. Uœenke OØ: junija, pravo vreme za kolesarsko dirko. Dirke, v kateri je zmagovalec dosegel povpreœno hitrost veœ kot 40 km/h, se je 1. Neæa Hoœevar, 8:51,88 letos udeleæilo 45 kolesarjev v 7 kategorijah. 2. Eva Kutnar, 12:04,31 Dober glas seæe v deveto vas, pravi slovenski pregovor in tudi 3. Monika Økulj, 12:21,44 glas o kolesarskem kronometru, ki ga je letos tretjiœ organizi- Æenske do 35 let: 1. Janja Samsa, 12:29,21 Moøki 40 do 60 let: Anton Æuæek in Darko Hozjan. Æenske nad 35 let: 1. Marko Kavœiœ, 7:32,48 Vsi udeleæenci kronometra Knej–Kar- 1. Marija Kutnar, 11:12,09 2. Franc Kutnar, 8:16,28 lovica in tudi vsi, ki se do sedaj øe niste 3. Anton Hoœevar, 8:17,51 opogumili, ste vabljeni na drugi gorski 2. Irena Hren, 11:33, 42 kronometer Logarji–Sv. Primoæ, ki bo 3. Mija Prijatelj, 12:06,72 Sledijo: Matjaæ Bahar, Tomaæ Zajc, 13. septembra ob 15. uri. Joæe Stariœ, Primoæ Jakøe, Bojan Moøki do 40 let: Supaniœ, Matej Hren, Marko Æuæek, Za TVD Partizan Velike Laøœe Joæe Stariœ 1. Andrej Kriœka, 07:36.46 2. Rok Papeæ, 08:15.23 3. Simon Kokelj, 08:18.36 ŠD NK Velike Fantje iz skupine U-9 so bili prav tako uspeøni v ligaøkem tekmovanju MNZ Ljubljana, saj so v drugi izmed sedmih tek- Lašče v sezoni Sledijo: Aleø Brodnik, Joæe Økulj, Primoæ Æagar, Nejc movalnih skupini osvojili drugo mesto med øtirimi ekipami. Hren, Klemen Cimerman, Luka Koren, Jure Stariœ, Marko Prav tako so sodelovali na nekaj turnirjih v malem nogometu Økulj, Gregor Fajdiga in Robert Hozjan. in med temi je treba izpostaviti prvo mesto na domaœem tur- ral TVD Partizan Velike Laøœe, sega vse dlje. Z 21 tekmovalci na prvem kronometru Knej–Karlovica se je letos øtevilo tek- Moøki 40 do 60 let: 2008/2009 nirju v Velikih Laøœah. movalcev povzpelo na 45. Predvsem je opaziti veœje øtevilo 1. Franc Kutnar, 8:16,28 Omeniti je treba øe, da dva naøa nogometaøa uspeøno igra- tekmovalcev v æenskih in mladinskih kategorijah, zato smo Nogometna sezona se je končala ta v prvi ligi MNZ Ljubljana v skupini U-14 za ekipo NK prepriœani, da bo kronometer Knej–Karlovica postal najveœja 2. Anton Hoœevar, 8:17,51 konec junija Koœevje. kolesarska dirka za nekategorizirane tekmovalce juæno od 3. Joæe Stariœ, 8:37,25 Pri uvajanju v øport z nogometno igro æelimo otroke na nek Ljubljane. S koncem junija se je konœala øe ena nogometna sezona za naœin spodbuditi tudi k tekmovalnosti, œesar pa brez sodelo- Sledijo: Primoæ Jakøe, Matej Hren, Marko Æuæek, Anton naøe mlade nogometaøe, ki trenirajo in tekmujejo v nogome- Za izvedbo dirke mora biti cesta med Knejem in Karlovico Æuæek in Darko Hozjan. vanja v raznih tekmovanjih ni mogoœe priœakovati. Pri tem tni øoli ØD NK Velike Laøœe. Kot mnogo prejønjih, je bila tudi pa je kljuœnega pomena podpora starøev. Æelimo si, da bi zaprta za ves promet, med dirko pa je treba vse veœje cestne pretekla sezona uspeøna. Med sezono je konec oktobra 2008 prikljuœke osebno nadzorovati. Zaradi velikih hitrosti, ki jih Moøki nad 60 let: bila ta podpora bolj izrazita, øe posebej pa se nam zdi po- minilo 5 let od ustanovitve druøtva. Pri svojem delu druøtvo membna pri mlajøih starostnih skupinah. Te se øele zaœenjajo dosegajo kolesarji, si organizatorji namreœ ne smemo dovoli- 1. Joæe Økulj, 11:36,54 øe vedno sledi osnovnemu namenu delovanja, ki se izkazuje ti, da bi kakøno vozilo po pomoti zapeljalo na cesto, na kateri vkljuœevati v razna tekmovanja, kot je bila lani na primer Rezultati skupno: v kakovostnem delu z mladimi nogometaøi. Sadovi takega zimska liga v skupini U-8. Upamo, da bomo pri tem v nasle- poteka dirka. dela se kaæejo v napredku v znanju in nogometni tehniki ter dnji sezoni prepriœljivejøi. Kronometer Knej–Karlovica organiziramo kot odprto dirko Uœenci in uœenke OØ, æenske do 35 let in moøki nad 60 let: v tekmovalnih doseækih naøih ekip in posameznikov, ki na- za tekmovalce od vsepovsod in kot obœinsko tekmovanje, ki enaki rezultati kot za obœinsko tekmovanje. stopajo za druge ekipe. Vsi naøi mladi nogometaøi lahko spodbudo za øe boljøe delo se ga je letos udeleæilo 35 tekmovalk in tekmovalcev vseh iøœejo tudi pri nekaterih fantih, ki so svojo nogometno pot Æenske nad 35 let: V pretekli sezoni je bila najbolj aktivna ekipa U-12 (staro- starosti. zaœeli v NK Velike Laøœe. V pretekli sezoni so namreœ v svojih 1. Cveta Buh, 8:58,68 stna skupina do 12 let). V celotni sezoni so odigrali 13 tekem sedanjih ekipah dosegli izredne uspehe v øirøem slovenskem zimske lige in veœji del ekipe tudi 22 krogov prve lige Mestne nogometnem prostoru. Tako je Klemen Duøœak z NK Bravo 2. Marija Kutnar, 11:12,09 nogometne zveze (MNZ) Ljubljana, kjer so bili prikljuœeni postal dræavni prvak v U-14. V isti ekipi sta na zaœetku sezo- 3. Irena Hren, 11:33, 42 ekipi NK Koœevje. V tej ekipi so odigrali tudi glavno vlogo, ne sodelovala tudi Matic Mohoriœ in Jurij Koæar. Alen Kavœiœ, kar pa na æalost ni bilo dovolj za obstanek v prvi ligi. Fantje sedaj NK Domæale, pa je zabeleæil prve nastope v dræavni Sledi: Mija Prijatelj so dosegli zmage na turnirjih v malem nogometu v Koœevju reprezentanci U-17. Vsem omenjenim iskreno œestitamo in Moøki do 40 let: in Sodraæici, na domaœem turnirju ob peti obletnici delova- jim æelimo øe veliko uspehov na njihovi øportni poti. Zasluge nja NK Velike Laøœe pa so sodelovali z dvema ekipama in za njihove uspehe gre pripisati njihovi volji in delu pa tudi 1. Simon Virant, 7:26,79 dosegli drugo in tretje mesto. Tako je bilo v celotni sezoni od nesebiœni podpori njihovih starøev. Veseli in ponosni smo, da 2. Nejc Peterlin, 7:30,66 lanske sredine avgusta do konca junija nogometu posveœenih se je njihova nogometna pot zaœela v NK Velike Laøœe. veœ kot 30 vikendov, za kar je treba fante pohvaliti. Pogreøali 3. Andrej Kriœka, 07:36.46 pa smo nekoliko bolj redno udeleæbo na treningih v Koœevju, Nogometne poœitnice bodo kot vsako leto nekaj krajøe od pri œemer æal pri nekaterih ni bilo prave zagnanosti in tudi øolskih. Priprave za novo sezono 2009/2010 se bodo namreœ Sledijo: Matjaæ Pucelj, Luka Koøir, Rok Papeæ, Simon Kokelj, zaœele æe v avgustu. V priœakovanju novih tekem in tekmo- Bojan Novak, Aleø Brodnik, Joæe Økulj, Primoæ Æagar, Nejc ne podpore starøev. Za nogomet na travi v obœini na æalost øe ni pravih pogojev, a pravega napredka brez kakovostnih vanj ter seveda novih uspehov, se nove nogometne sezone v Hren, Klemen Cimerman, Luka Koren, Jure Stariœ, Marko NK Velike Laøœe æe sedaj veselimo. Økulj, Gregor Fajdiga in Robert Hozjan. treningov na travi ni priœakovati. Marko Æuæek, predsednik ØD NK Velike Laøœe
  • 16. Trobla 4/2009  Øport / Kmetijstvo in gozdarstvo Kmetijstvo in gozdarstvo  Trobla 4/2009 TVD Partizan Velike Laøœe Lovci LD Velike Lašče travniku pase medved, z avtomobilom odbrzel v naø lovski dom, kjer sta oba strokovnjaka vse dni stanovala, ju »dvignil« lovci. Vsi sodelujoœi lovci naøe LD so sodelovali brezplaœno, celo stroøke sodelovanja pri projektu so pokrili iz lastnih izza raœunalnikov in odpeljal do Øtangarjev. Tu so s ceste øe æepov, zato se jim na tem mestu v imenu obeh strokovnjakov vabi na gostili in izobraževali švicarskega in veœ kot uro opazovali in snemali pribliæno sto kilogramov in svojem imenu ponovno zahvaljujem. Stroøke bivanja obeh italijanskega strokovnjaka za velike teækega medveda, ki se je pasel na travniku. strokovnjakov je pokrila LD Velike Laøœe, nekaj sredstev pa zveri bo primaknila tudi Obœina Velike Laøœe v okviru sof inancira- CeSTNO KOLeSARSKO nja dejavnosti druøtev v obœini. V drugi polovici aprila in prve dni maja je bil gost LD Veli- TeKMOVANje ke Laøœe vodilni raziskovalec in strokovnjak za velike zveri V KRONOMeTRU, (volk, ris, medved) v Øvici, Mario (Maria Anton) Theo. K nam je priøel na proønjo Marka Jonozoviœa, vodje oddelka za pro- sto æiveœe æivali in lovstvo z Zavoda za gozdove Slovenije, z ki bo v nedeljo, 13. septembra, ob 15. uri. Tekmovanje namenom sodelovanja pri projektu preuœevanja dejavnikov bo izvedeno na cesti Logarji–Zgonœe pri Velikih Laøœah– habituacije rjavega medveda na œloveka z uporabo GPS te- Sv. Primoæ. Prijava na tekmovanje bo moæna na dan lemetrije, ki poteka pod vodstvom biotehniøke fakultete, od- tekmovanja na startnem mestu, to je na kriæiøœu Logarji– delkov za biologijo in gozdarstvo ter da se kar najveœ nauœi o Marinœki–Zgonœe. Prijave se bodo sprejemale od 13.30 rjavem medvedu (Ursus arctos L.), njegovih prehranjevalnih do 14.45. Tekmovalci startajo posamezno z razmakom navadah, opazovanju medvedov, sledenju medvedom, med- 30 sekund. Med posameznimi tekmovalci ima organiza- vedjih brlogih, itd. Sodeloval je pri postavljanju in rednem tor pravico doloœiti veœji œasovni razmak. Voænja v zave- dnevnem kontroliranju pasti za odlov æivega medveda z na- trju se kaznuje z diskvalif ikacijo. menom, da se ga opremi s posebno GSM/GPS ovratnico. Startno mesto je na nadmorski viøini 538 metrov, dolæina Paolo Molinari fotograf ira medveda (medved je desno od cvetoœe proge je 3,250 kilometra. Cilj je pred cerkvijo Sv. Primoæa jablane). (foto: Mario Theo) in Feliciana na nadmorski viøini 817 metrov. Cesta je v Milan Øilc je sredi popoldneva pripeljal Maria Thea in znanega bi- celoti asfaltirana. V prostem œasu smo strokovnjakoma lovci LD Velike Laøœe ologa, fotografa ter raziskovalca velikih zveri Miho Krof la z BF do omogoœili spoznavanje krajev in znamenitosti naøe obœine, krmiøœa, na katerem je bila medvedka z dvema mladiœema. (foto: Tekmujejo lahko samo amaterji brez licence kolesarskega kulinariœnih dobrot naøe deæele (posebej sta bila navduøena Miha Krofel) tekmovalca. Tekmovalci bodo razvrøœeni po kategorijah nad suhomesnimi specialitetami Franceta in Alojza ter Mi- glede na starost in spol. Tekmovalci tekmujejo na lastno lanovimi popoldanskimi pikniki), organiziranosti lovstva S ponosom menim, da smo naredili veliko za promocijo odgovornost. Dodatna pojasnila so moæna po GSM 031 pri nas (teoretiœni in praktiœni prikaz inøpekcijskih postop- naøega lovstva, slovenskega lovstva ter naøih krajev in ljudi 361564 – Joæe. kov, del v loviøœu, vodenja evidenc odvzema divjadi, lovsko ne le na dræavnem, paœ pa tudi na evropskem nivoju. Razglasitev rezultatov bo pri domaœiji Juvanc na Zgonœah. œuvajske sluæbe, pregledovanja uplenjene divjadi, streljanja Rok za pritoæbe bo 15 minut, nakar bo podelitev medalj na glinaste golobe …) ter spoznavanje ljudi in navad naøih Nejc Marolt za posamezno kategorijo. krajev. Domaœini s Karlovice so ju celo povabili na kreso- Predsednik komisije za izobraæevanje vanje ob prvem maju in ta dogodek jima je, po njuni izjavi, LD Velike Laøœe ostal v zelo lepem spominu. Izobraæevanje smo »kronali« z uspeønim odlovom 140 kilogramov teækega medveda, ki so ga slovenski strokovnjaki opremili z GSM/GPS ovratnico (o Uœenke OØ Mario Theo in Alojz Indihar pri opazovanju medveda pod Øtangarji. (foto: Paolo Molinari) tem veœ v drugem prispevku). Uœenci OØ Moøki do 40 let Naøe loviøœe je sploøno znano kot loviøœe z relativno veliko Moøki nad 40 let prisotnostjo rjavega medveda, naøi lovci pa spadajo med naj- bolj izkuøene lovce s podroœja gospodarjenja z rjavim med- Dekleta do 35 let vedom v Sloveniji, in kot se je izkazalo tudi v Evropi. Æe prvi Dekleta nad 35 let dan izobraæevanja pri nas je gost videl kar pet medvedov, kar je, po njegovih besedah, veœ kot prej v celem æivljenju skupaj. Na krmiøœu v Kaliøœih, kamor ga je vodil oskrbnik krmiøœa in lovske koœe v Kaliøœih, lovski œuvaj Milan Øilc, je æe podnevi opazoval in snemal medvedko z dvema skoraj odraøœenima vas v soboto, 18. julija, ob 20. uri mladiœema. Strokovnjaka sta dnevno izobraæevala in vodila vabi na veliko vrtno veselico TVD Partizan Velike Laøœe po loviøœu øe lovski œuvaj Alojz Indihar in gospodar LD, prav tako lovski œuvaj, France Zakrajøek. Æe prvi teden je zbral z bogatim sreœelovom. vabi na zelo veliko fotomateriala in znanja ter ga sproti po elektron- Pel in godel nam bo ski poøti posredoval ostalim strokovnjakom v tujino (Øvica in OBčINSKO Italija), zadnje dni aprila pa je zaprosil vodstvo naøe LD, œe ansambel SICER, se mu lahko v naøem lovskem domu in ob izobraæevanju v Medved se pase v travi. (foto: Mario Theo) TeKMOVANje V loviøœu, za nekaj dni pridruæi øe nekdanji mentor, najveœji za hrano in pijaœo strokovnjak za velike zveri v Italiji in eden najveœjih strokov- BALINANjU, njakov za velike zveri v Evropi, eden od zaœetnikov opremlja- Strokovnjaka sta bila zaœudena nad visokim nivojem orga- niziranosti lovstva pri nas, ki krepko prekaøa organiziranost pa bomo poskrbeli nja medvedov z GSM/GPS ovratnicami v Evropi in vodilni lovstva v njunih domovinah. Navduøena sta bila nad prija- ki bo v soboto, 5. septembra, ob 14. uri na baliniøœu moæ doseljevanja rjavega medveda v izumirajoœe populacije gasilke in gasilci znostjo in nezlaganim obœutkom prisrœne sprejetosti med gostilne Økrabec v Robu. Sprejem prijav bo neposredno iz Slovenije v Italijo, Paolo Molinari. Proønji smo seveda ugo- ljudmi v naøih krajih in nad, po njunih besedah, izredno PGD Velike Laøœe. pred tekmovanjem. Tekmuje se v dvojicah v skladu s dili in zveœer je bil æe na lovski preæi ob krmiøœu s Francetom, nesebiœnostjo, poærtvovalnostjo ter prijateljstvom med lov- Tehniœnim pravilnikom Mednarodne balinarske zveze. kjer je lahko opazoval mlajøega medveda. ci pri nas. Takøno izobraæevanje bi v Øvici stalo nekaj tisoœ Lepo vabljeni! Naslednji dan je Alojz izvedel pravo »terensko akcijo«, ko evrov, nam je povedal Mario Theo, vendar pa Øvica, vsaj do VABLJENI! je po klicu Milana, sredi popoldneva, da se pod Øtangarji na sedaj, ni premogla strokovnjaka z znanjem, kot ga imajo naøi
  • 17. Trobla 4/2009  Kmetijstvo in gozdarstvo Kmetijstvo in gozdarstvo  Trobla 4/2009 Lovci LD Velike Lašče opremljeni medved je bil odlovljen ravno v naøem loviøœu, v revirju Laøki gozd, pod Velikim vrhom. Odloœitvi za odlov Infotočka v Krvavi Peči medveda v naøem loviøœu je botrovalo stalno vkljuœevanje sodelujemo v projektu preučevanja naøih lovcev v razliœne projekte preuœevanja divjadi in Krvava Peœ se pripravlja na prihod moderne informacijske dejavnikov habituacije rjavega preuœevanja odnosov divjad in œlovek, mednarodno pri- tehnologije (v mislih imamo seveda tako teæko priœakovano medveda na človeka z uporabo GPS znano izredno bogato znanje o medvedih, ki ga imajo naøi øirokopasovno povezavo s svetom, ki naj bi dosegla Krvavo lovci in nenazadnje zelo teæavna naloga raziskovalcev, ki Peœ v bliænji prihodnosti in s tem pridobila øe zadnji pogoj telemetrije za enakovredno tekmovanje z mestom) tudi na tradicional- so potrebovali odlov medveda toœno doloœene kategorije: (ali »tudi Laščni imamo sedaj z GPS samca, teækega 100–150 kilogramov, starega okrog 5 let. ni naœin, tako domaœ øtevilnim slovenskim malim krajem. opremljenega svojega medveda«) »Œe ga ne dobimo v Velikih Laøœah, ga ne bomo nikjer,« Srediøœe vasi je bil æe od nekdaj center dogajanja, tam se mi je v pogovoru priznal je izmenjevalo izkuønje, ideje, sporoœila... Vœasih pa je bilo eden od eminentnih stro- potrebno obvestiti vse vaøœane o pomembni stvari, tu pa je æe kovnjakov, vkljuœenih v nastopil problem; kje pustiti sporoœilo, da bi doseglo vse in projekt. ne bi nikogar motilo? Z odlovom smo zaœeli æe sredi aprila, ko smo s pomoœjo lovskih œuvajev LD Velike Laøœe Fran- ceta Zakrajøka, Aloj- za Indiharja in Milana Øilca doloœili øtiri loka- cije, kjer je bila najveœja moænost za odlov med- veda æelene kategori- je. Na dve lokaciji smo nastavili »lovke«, to so posebne pasti, ki med- veda ujamejo æivega in ga zadræijo do prihoda ekipe strokovnjakov, ki medveda uspava in opra- vi potrebne meritve ter namestitev ovratnice. Ko se past aktivira, oddaj- nik preko GSM sporoœi œlanom odlovne ekipe, da je medved v pasti. Na Ekipa je kljub deæju z usklajenim delom za izmero vseh potrebnih Odlovna ekipa z uspavanim in opremljenim medvedom Nejcem. Zadaj, od leve proti desni: Aljoøa Beljan, dveh lokacijah pa je po- podatkov, odvzem vzorcev in namestitev ovratnice potrebovala dr. vet. med – VURS, Milan Øilc – lovski œuvaj LD Velike Laøœe, Sandi Debeljak – Velike Laøœe, France tekalo œakanje medveda vsega dvajset minut. (foto: Mario Theus) Zakrajøek – gospodar in lovski œuvaj LD Velike Laøœe. Spredaj, od leve proti desni: prof. dr. Ivan Kos – BF, na klasiœen naœin, samo Oddelek za biologijo, Mario Theus dipl. forst. ing. – ETH Zürich, Øvica, Jernej Marolt univ. dipl.inæ. gozd. z uspavalno puøko. Pro- – IRSKGH in œlan LD Velike Laøœe, Marko Jonozoviœ, univ. dipl.inæ.gozd. – ZGS, vodja oddelka za prosto jekt odlova je potekal Naøega 140-kilogramskega samca, petletnega medveda æiveœe divje æivali in lovstvo, Alojz Indihar – lovski œuvaj LD Velike Laøœe. (foto: Miha Krofel) skoraj tri tedne in ome- Nejca, lahko sedaj spremljamo na æe navedeni interne- njeni trije lovski œuvaji tni strani. Tu so napisani tudi vsi ostali podatki o njem in so krmiøœa kontrolirali najmanj enkrat dnevno, istoœasno karta njegovega gibanja. V maju in juniju se stalno giblje Na Biotehniøki fakulteti univerze v Ljubljani (BF), pod vod- izobraæevali øe strokovnjaka iz Øvice, skrbeli za sprotno na obmoœju Laøkega gozda, do Lipljen, nazaj preko Do- stvom dr. Klemena Jerine z Oddelka za gozdarstvo in ob- obveøœanje ekipe o stanju na terenu, ob veœerih pa spre- brepolja in Strug do Male gore in pod Grmado. Najveœ novljive gozdne vire æe od oktobra 2008 poteka projekt mljali odlovno ekipo in raziskovalce pri œakanju medve- se zadræuje v okolici Vrha nad Poljanami, napravil pa je prouœevanja dejavnikov habituacije rjavega medveda na dov. Pri klasiœnem œakanju nam ga je nekajkrat zagodlo tudi æe nekajdnevni izlet do Pugleda in Kotla ter se vrnil v œloveka z uporabo GPS telemetrije. Namen projekta, v ka- vreme, precejkrat pa smo videli medvede drugih kategorij, gozdove pod Grmado. Terenski pregled mest pogostejøega terega so vkljuœeni øe oddelek za biologijo BF, Zavod za Vaøœani smo zato ob kriæiøœu sredi vasi postavili tradicional- katerih odlov ni smiseln. zadræevanja, ki jih opravlja mladi raziskovalec in fotograf gozdove Slovenije (ZGS), Lovska zveza Slovenije (LZS) in no oglasno sredstvo - repliko slovenskega kozolca z dodano veterinarji, je preuœiti dejavnike, ki vplivajo na pojavljanje 3. maja okrog enih ponoœi, je alarm sporoœil, da je medved Miha Krofel z oddelka za biologijo BF, je pokazal, da se je konec maja paril z medvedko nad Poljanami, v juniju pa po tablo za sporoœila in posodo s cvetjem. To je spet majhen ko- konf liktov med medvedom in œlovekom, ugotoviti razlo- ujet in odlovna ekipa je krenila na pot. Moœno deæevje in rak k ureditvi celotne podobe vasi, ki bo z dokonœno obnovo ge, ki privabljajo medveda v bliæino œloveka in ugotoviti poslediœno blatne vlake so bile vzrok za zdrs terenskega vsej verjetnosti tudi z medvedko Zoro (prav tako opremlje- no z ovratnico) na Mali gori. Zadræuje se skoraj izkljuœno v Doma veteranov in njegove okolice dobila »nov obraz« in bo vpliv krmiøœ na gibanje medvedov. Prva faza projekta je od- avtomobila »izvidniøke skupine« pod cesto, kar pa ekipe tako postala ena najbolj prepoznavnih slovenskih vasi glede lov dvajsetih medvedov in opremljanje le-teh z GPS/GSM ni ustavilo. Na pomoœ nam je s svojim terenskim avtomo- gozdovih in se ne pribliæuje vasem. na raznovrstnost ponudbe in izbire za obiskovalce. ovratnicami, nato pa bo potekalo spremljanje medvedov bilom in izrednim poznavanjem voænje v teækih razmerah Ovratnice so izdelane tako, da po dveh letih odpadejo. Do preko satelita (ovratnica beleæi lokacijo medveda vsako priskoœil Sandi Debeljak in po strelu z uspavalno puøko takrat nam bo medved Nejc, upajmo, »povedal« kar najveœ Besedilo in foto: S. K. uro) in terensko popisovanje lokacij pogostejøega pojavlja- je medved takoj zaspal. Sledila je dvajset minutna izredno o medvedjih navadah. Æelimo mu sreœno hlaœanje po nje- nja ali daljøega zadræevanja posameznega medveda. Sledi- usklajena akcija gozdarjev, veterinarjev, biologov in naøih govem teritoriju, pri nas, v Sloveniji, v krajih, kjer ljudje la bo obdelava podatkov, rezultate pa lahko priœakujemo lovcev, v kateri smo izvedli vse predpisane meritve, od- znamo ceniti to plemenito zver, v krajih, kjer se mu gotovo Domiøljija je pomembnejøa konec leta 2010. Trenutno gibanje medvedov in ugotovitve vzeli predpisane vzorce dlake za analizo DNK, medveda ne bo zgodilo kaj tako æalostnega, kot se je njegovemu so- strokovnjakov pa lahko sproti spremljamo na strani http:// stehtali in mu namestili GSM/GPS ovratnico. Medveda, ki rodniku Roæniku, ko je prestopil Avstrijsko mejo … kot znanje. www.medvedi.si.Na proønjo ZGS, Marka Jonozoviœa in BF, ga je Marko Jonozoviœ »krstil« za Nejca, smo nato pustili dr. Jerine, smo se v projekt prostovoljno vkljuœili tudi lovci spati ob krmiøœu, œez tri ure pa je æe veselo hlaœal proti Jernej Marolt (Einstein Albert) LD Velike Laøœe in zadnji, dvajseti z GMS/GPS ovratnico Dobrepolju. Predsednik komisije za izobraæevanje LD Velike Laøœe
  • 18. Trobla 4/2009  Kmetijstvo in gozdarstvo Druøtva  Trobla 4/2009 Ponovno ekološka lanu, tako, da so letos posejali øe to, v naøih krajih æe po- zabljeno rastlino. Na Zabukovœevi kmetiji so tako na delu Proslava Zarje pridelava prosa na spominov v Smrečju njive kjer raste proso, posejali øe lan. Rastlinice bodo zrasle do 50 cm viøine in nekje v drugi polovici avgusta sinjemo- dro vzcvetele. Iz cvetov se bodo razvili lati, v katerih bo v Gradežu septembru dozorelo rjavo laneno seme. Uporabna bosta oba tako seme kot tudi stebla rastlin. Dozoreli lan pa bodo za na- pri Turjaku V lanskoletnih izdajah Troble ste bili obveøœeni, kako so na daljno obdelavo skrbno populili, saj se lan ne æanje. Druøtvo Zarja spominov Velike Laøœe, krajevni odbor Turjak, Gradeæu »po starem« pridelali proso in obiskovalce pogostili Œe æelite videti iz kakønih rastlin so spletene lanene vrvi in je tudi letos 5. maja priredilo proslavo v Smreœju pri Turjaku s Trubarjevo malico. Marljivi Gradeæani so se odloœili, da stkano laneno platno vas vabimo na Gradeæ. Na koncu vasi na kraju domobranskega zloœina, ki ga je s svojimi sodelavci bodo letos nadaljevali z ekoloøko pridelavo prosa in so proso ob poti za Sloko Goro boste opazili visoko hruøke, za njo pa izvrøil domobranski poroœnik Hlebec, 5. maja leta 1945, ko ponovno posejali, ter prviœ tudi opleli. je Zabukovœeva njiva, kjer rasteta proso in lan. je bilo æe konec vojne. Iz ljubljanskih zaporov so pripeljali Lanskoletno obujanje kmetovanja na æe pozabljen naœin jim 29 aktivistov OF, jih v Smreœju okrutno pobili in zmetali v je vlilo veselja in porodilo idejo o podobni vzorœni pridelavi Zabeleæil in fotograf iral: Joæe Jerøin Volœje jame. Proslave se je udeleæilo kakih 120 udeleæencev, v programu pa so sodelovali uœenci osnovne øole Turjak, KUD Marij Ko- goj ter Simon in Katarina, slavnostni govornik je bil predse- dnik mestne organizacije ZZB Milan Gombaœ. Kot vsako leto tudi letos nismo opazili predstavnika obœinske uprave, oœitno se jim ne zdi potrebna udeleæba na takih pro- slavah. Skratka, program je bil lepo pripravljen, vreme tudi in poœutje prav tako kljub æalostnim spominom. Po proslavi je bilo øe tovariøko sreœanje, kjer smo lahko poklepetali s øe æiveœimi partizani. Janez Lukanœiœ Tekmovanje lastnikov organizirali sekaøko tekmovanje za lastnike gozdov ZGS, Obmoœne enote Koœevje. Tekmovanje je potekalo v sklopu gozdov oe Kočevje prireditev ob oglarski kopi v Rakitnici pri Ribnici. Tekmovanja se je udeleæilo 28 tekmovalcev, lastnikov goz- dov. Iz Velikih Laøœ se je tekmovanja udeleæilo 5 lastnikov Kljub temu da se zaradi gospodarske krize ter poslediœno gozdov, in sicer: Roman Rupar iz Sela pri Robu, Aleø Prijatelj niæjih cen lesa manj seka, smo v soboto, 30. maja, v okviru s Økrlovice, Janez Brinjøek iz Dvorske vasi, Milan Kaplan iz Tedna gozdov, s sloganom GOZD ZA TRAJNOST BIVANJA, Velikih Laøœ, Boris Peterlin iz Roba. Ekipno so zasedli zelo dobro drugo mesto. Med posamezniki se je najbolje odrezal Roman Rupar, ki je v skupnem seøtevku vseh disciplin za- sedel drugo mesto, Aleø Prijatelj øesto mesto, Janez Brinjøek deveto mesto. Aleø Prijatelj je bil v disciplini kombiniran rez najboljøi. Roman Rupar se je uvrstil tudi v ekipo za dræavno prvenstvo, ki bo konec avgusta v Gornji Radgoni v okviru kmetijsko-æivilskega sejma AGRA. Tekmovanje smo popestrili s prikazom izdelovanja »øindre« – lesene streøne kritine, predstavitvijo novosti na podroœju Ko se otrok ali odrasli igra, Znanja ni mogoœe nikomur dati, motornih æag (Agromarket in servis), zaøœitne opreme za delo v gozdu (Recinko d.o.o.), modernih kotlov na bio- je svoboden in izraæa svojo œloveka je mogoœe le usmeriti, maso (Biomasa d.o.o.) in izdelave lesnih sekancev (Stane Oberstar). Razglasitev rezultatov so pospremila tekmovanja ustvarjalnost. da ga najde v sebi. v æaganju z dvoroœno æago, vleœenju vrvi med sodniki in tekmovalci. (Wincott) Galileo Galilei Zmagovalci sekaøkega tekmovanja, œetrti z leve Roman Rupar. Zapisal: Franc Dejak
  • 19. Trobla 4/2009  Druøtva Druøtva  Trobla 4/2009 Obiskali smo skim krasom. Vodo so nosili v økaf ih, glinenih vrœih, posodah in vedrih, hranili pa v zarah in aretah. Primorsko Polni vtisov in æe razgreti od ægoœega sonca smo se odpeljali do Portoroæa, kjer so se nekateri najbolj vroœi ohladili v mor- ju, drugi pa v bliænjih lokalih. Da se sami povsem prepriœamo V prejønji øtevilki Troble ste lahko prebrali, kako je potekalo o povrøini modrine slovenskega morja, smo se s turistiœno praznovanje pomladi na Gradeæu, v tej pa lahko preberete, ladjo Portoroæ podali na »kriæarjenje« od Portoroæa do An- kako je na dan 13. roænika Druøtvo za ohranjanje dediøœine karana in nazaj do Pirana. Mornarji so nam na ladji pripravili z Gradeæa, svoje œlane popeljalo na potep na sonœno slo- vensko primorje. Za izvedbo programa je skrbel vodnik Peter Bertoncelj, za varen in udoben prevoz pa avtobusni prevo- znik Vinko Zabukovec. Orodje solinarjev ki je ponosno plapolala na Jorasovi hiøi, medtem ko je gospo- Prepevanje na Tartinijevem trgu dar ravno kosil trato. Nadaljevali smo po ozki makadamski cesti do Soœeveljskih solin in Solinarskega muzeja. Lokalni Tartinijevem trgu je naøa skupina Suhih œeøpelj, oboroæena z vodiœi so nas poduœili, da je pogoje za nastanek stoletja starih njihovimi domaœimi instrumenti, priredila pravcat mini kon- Seœoveljskih solin ustvarila reka Dragonja s svojimi naplavi- cert. Mi jim vedno radi prisluhnemo, navduøile pa so øe veli- nami, najveœji obseg obdelovalnih povrøin pa so dosegli v ko øtevilo mimoidoœih turistov. 1. polovici 19. stoletja. Danes soline z delujoœim obmoœjem merijo veœ kot 650 hektarjev. Bogato kulturno priœevanje po- Od Primorske smo jemali slovo na terasi gostiøœa na Belem stavlja Seœoveljske in Strunjanske soline na raven etnoloøke, Ogled obale iz turistiœne ladje kriæu nad Piranom. Ob dobri hrani, v veseli druæbi in ob zvo- tehniœne, zgodovinske in krajinske dediøœine izjemnega po- kih harmonike smo skuøali strniti vtise. Pa so s pesmijo zaœele mena v dræavnem merilu. Od leta 1990 sta oba kompleksa pravo ribjo marendo, in ker morajo ribe najmanj trikrat pla- Suhe œeøplje in na noge dvignile øe Nemøke turiste za sose- Sprehod po Soœerbskem gradu varovana z obœinskimi odloki znotraj dveh krajinskih parkov, vati, smo jih veselo zalivali z domaœimi primorskimi vini. Øe dnjimi mizami in ponovno smo dvignili kozarce. Æe v jutranjih urah smo jo z Gradeæa mahnili œez Bloøko kot njunih najpomembnejøih delov. Obmoœje kanala Ciasini danes nisem prepriœan, ali se je guncalo od valov ali pa od Luœi naøega avtobusa so osvetlile domaœo tablo ob cesti øele planoto proti Notranjski, mimo Cerkniøkega jezera do Unca in Covane 131 v Seœoveljskih solinah je leta 2001 pridobi- vina. Bilo pa je lepo in veselo. v ranih urah prihajajoœega dne. in po avtocesti proti morju. Naø prvi cilj je bil grad Socerb, lo status kulturnega spomenika dræavnega pomena, krajinski pa je tudi pod zaøœito UNESCA. Kot pravijo, so soline darilo Sicer majavih nog smo stopili na trdna tla in se sprehodili ki stoji na samem kraøkem robu. Prav na tem delu se kraøki Zabeleæil in fotograf iral: Joæe Jerøin sonca, morja in pridnih rok solinarjev, katerih delo je bilo od po najlepøem in najstarejøim mestu na naøi obali, Piranu. Na rob najbolj pribliæa morju in s svojih prepadnih peœin nudi prekrasen razgled na Træaøki zaliv in na kraje ob njem. Spre- nekdaj teæko. Ogledali smo si ohranjene peœi za peko kru- hodili smo se okrog gradu, se nauæili sveæega primorskega ha. Po pripovedovanju solinarjev so bile v solinah øtiri takøne zraka in modrine morja ter se tik pod Socerbom, na obnovlje- Balinanje, korak do zdravja in dobrega počutja ni stari kmetiji odprtih vrat v Kostelu, na Osmici, okrepœali z domaœim kraøkim prøutom, sirom in kruhom. Belo vino in refoøk sta stekla po grlu in nam vlila novih moœi za nadalje- vanje poti. Udeleæenci balinarskih sreœanj na igriøœu lastnika Milana Me- sojedca med Ponikvami in Do- brepoljem v prijetnem okolju izraæamo zadovoljstvo zaradi ponovne oæivitve balinarske sekcije ter velikega interesa œlanov druøtva naøe obœine. Dobivamo se vsako sredo med 10.00 in 12.00, se rekreiramo in se po rekreaciji v neformalnem pogovoru zabavamo in bolje spoznavamo. Tudi za ostale zainteresirane œlane naøega druøtva so vrata odprta in jih S turistiœno ladjo na kriæarjenje vabimo, da se nam pridruæijo. Med pogovorom smo ugoto- peœi, ki so jih druæine uporabljale skupno. Kruh in pecivo so vili, da upokojenci potrebuje- Prihod v Seœoveljske soline gospodinje zaznamovale z æigi, ki so jih solinarji sami izde- mo veœ takih aktivnosti, ki nas lovali iz puøpanovega, lipovega in topolovega lesa, kovinske sproøœajo in ustvarjajo osebno Po panoramski cesti Koper–Dragonja, ki vodi mimo boga- æige pa so naroœali pri vaøkih kovaœih. Tudi oskrba s pitno zadovoljstvo. tih vinogradov, oljœnih nasadov in nasadov œeøenj ter jabolk vodo je solinarskim druæinam predstavljala eno izmed teæjih Referent za balinanje MARIN in hruøk, smo se pripeljali do razvpitega mejnega prehoda opravil. S Seœoveljskih solin so hodili po studenœnico k Sv. JELASKA Seœovlje. Seveda nismo spregledali velike slovenske zastave, Jerneju v Seœovlje, predvsem pa v Fontanele pod Savudrij- Fotograf ija: Franc Ivanc
  • 20. Trobla 4/2009 0 Druøtva Druøtva 1 Trobla 4/2009 Spet bomo gradili Upokojenci na Likovni tečaj »Kulturni most« izletu po Dolenjski V letoønjem letu bomo v Galeriji Miklova hiøa ponovno or- ganizirali likovni teœaj. Naø namen je likovno izobraæevanje Škrabčev trg 21, 1310 Ribnica, Slovenija tel 01/ 8350 378, faks 01/ 8350 380 e-pošta galerija@amis.net, www.miklovahisa.si V zaœetku oktobra bomo vezi, ki so se spletle med Velikimi Laøœami in Lützelf lühom, pobrateno obœino v dolini Emmen- v maju obœanov Ribnice, Koœevja, Velikih Laøœ, Cerknice, Sodraæice, Loøkega Potoka, Blok, Dobrepolja, Kostela, Osilnice in s tem ustvarjanje aktivne galerijske publike. Prijavnica za likovni teèaj 2009/10 tal v Øvici, utrjevali in razvijali naprej. V sredo, 27. maja, smo se odpeljali na izlet po Dolenjski. izpolnite z velikimi tiskanimi èrkami Od prvega stika z Obœino Lützelf lüh letos mineva trinajst let. Z avtoceste smo skrenili v Ivanœni Gorici in zapeljali proti Likovni teœaj bomo organizirali v prostorih Komunalnega pod- V teh trinajstih letih smo se spoznavali, uœili in kulturno bo- Stiœni, da si ogledamo samostan. S prijazno vodiœko smo jetja, prvo nadstropje, v Goriœi vasi od septembra 2009 do gatili z razliœnimi izmenjavami obœinskih delegacij, druøtev, si ogledali Samostan z evropsko arhitekturo cistercijanske- junija 2010, enkrat na teden po tri ure v popoldanskem œasu. uœiteljev, pevcev, uœencev, podjetnikov, vzpostavili stike z ga reda. Veœkrat smo æe bili na ogledu tega zanimivega Ime in priimek: ___________________________________________________________________ samostana, pa vedno vidiø kaj novega. Vreme nam ni bilo Teœaj je namenjen posameznikom, starejøim od dvanajst let, veleposlaniøtvi v Bernu in v Ljubljani ter s Øvicarji v Slove- ki jih zanima osebno izobraæevanje na likovnih podroœjih, ali Rojen-a: _______________________________ , Kraj rojstva: _______________________________ niji, podpisali sporazum o pobratenju obeh obœin in skupaj naklonjeno, saj je padal deæ in ohladilo se je, pa nam ni vzelo poguma, da ne bi veselo in razpoloæeno nadaljevali se æelijo vpisati na øole, ki dajejo znanja omenjenih podroœij, praznovali velike obletnice (Jeremiasa Gotthelfa in Primoæa ali se æelijo izpopolniti v osebni ustvarjalnosti in vsem kakor- Poštni naslov: ____________________________________________________________________ Trubarja). naøe poti. koli zainteresiranim. ________________________________________________________________________________ Drugi postanek je bil v Trebnjem, kjer smo popili kavico in jo tudi kupili za domov. Poœasi smo se spravili na avtobus Vsebinsko bomo teœaj s podroœij risanja, slikanja in kiparje- Telefon: ________________________________, e-naslov: ________________________________ in nadaljevali voænjo proti Mirni na mirenski grad. Na gra- nja razøirili s fotografijo, oblikovanjem, arhitekturo in pred- du nas je æe œakal dr. Marko Marin. Predstavil se nam je in vidoma tudi z videom in stripom. Za vse, ki ste se udeleæili nam zaœel pripovedovati o zgodovini gradu. Zelo lepo in lanskega teœaja, bo na voljo nadaljevalni program. Podpisani-a ________________________________________________________ se prijavljam na preprosto nam je opisal grad, ki ga æe veœ kot 60 let obna- Udeleæenci teœaja boste pridobili sploøna znanja s podroœja likovni teèaj 2009/10, ki ga organizira Galerija Miklova hiša v prostorih Komunalnega podjetja v vlja, saj je bil po drugi svetovni vojni poægan in bombardi- slikarstva, kiparstva, fotografije, oblikovanja in arhitekture Gorièi vasi od septembra 2009 do junija 2010, pod strokovnim mentorstvom. ran. Omenil je, da bi rabil øe pet let, da bi ga lahko upora- in konkretna znanja s podroœja risbe, slikarstva in kiparstva. Seznanjen-a sem z vsebino in ceno teèaja - 30 EUR na mesec. Obvezujem se, da bom poravnaval-a šolnino do 10. v mesecu za tekoèi mesec, v èasu trajanja teèaja. bili za stvar, ki so se zamislili. Po tako zanimivi razlagi nas Œe bo dovolj veliko øtevilo zainteresiranih tudi za ostala je popeljal na ogled vseh obnovljenih prostorov na gradu. podroœja, bomo tudi za tista pripravili samostojne programe. Sproti nam je øe razlagal, kaj øe vse manjka in kaj bo øe treba narediti, da bo sluæilo namenu. Od srca mu æelimo, Øolnina za udeleæence teœaja znaøa 30,00 EUR na mesec. Kraj in datum: __________________________ da bi g. Marin doæivel tisti trenutek, ko bo grad ali speœa V ceno je vøteta: mirenska lepotica, kakor jo on imenuje, gotovo prebuje- organizacija in vodenje teœaja, Podpis: na. Notranjost gradu smo si ogledali, za zunanjost pa ni prostor bilo veœ œasa. Vedno se nam mudi in œasa nam zmanjkuje, strokovno mentorstvo na vseh urah rabili bi øe uro ali dve, da bi si ogledali øe okolico gradu. material: listi, oglje, barve, glina Poslovili smo se od graøœaka in gradu ter nadaljevali pot pripomoœki: slikarsko stojalo, kiparsko stojalo na turistiœno kmetijo Lamovøek v Mirni vasi. Formular - prijavnico dobite na spletnem naslovu: Zainteresirani poøljite izpolnjeno prijavnico do 15. julija 2009 na zgoraj navedeni naslov, s pripisom: za likovni teœaj. www.miklovahisa.si O sestanku pred zaœetkom teœaja boste vpisani pravoœasno pisno obveøœeni. Ponudba rednih znamk • • alpska moæina, nazivna vrednost 1,00 €, Zoisova zvonœica, nazivna vrednost A (0,26 €), Na potovanju po Avstriji in Sloveniji sta se Øvicarja ustavila v pobrateni Obœini Velike Laøœe. odslej še pestrejša • • lepi œeveljc, nazivna vrednost B (0,30 €), raznolistna maœina, nazivna vrednost C (0,40 €), Maribor, 29. maj 2009 – Poøta Slovenije je danes iz- • primorska koøeniœica, nazivna vrednost D (0,45 €). V zaœetku oktobra bodo obiskovalci iz Obœine Lützelf lüh na dala redne znamke na samolepilnem papirju, hkrati potovanju œez Slovenijo od Ankarana do Radencev spozna- pa je izdala tudi redno znamko iz nove serije I feel Hkrati je Poøta Slovenije danes izdala tudi prvo redno vali naøo dræavo, od petka, 2. oktobra, zveœer do ponedelj- Slovenia. znamko iz nove serije I feel Slovenia, ki je prav tako ka zjutraj pa bodo v Velikih Laøœah. Druøtvo Kulturni most na samolepilnem papirju v poli s 50 znamkami, na Lützelf lüh – Velike Laøœe sodeluje pri pripravi in organizaciji 11 rednih znamk iz serije Cvetje Slovenije je upo- katerih bo ob sloganu, ki v Evropi in svetu predstavlja tega obiska z istoimenskim øvicarskim druøtvom in z Obœino Na mirenskem gradu dr. Marko Marin pripoveduje o svojem delu. rabnikom prviœ na voljo na samolepilnem papirju. naøo dræavo, prikazano pleteno srce iz testa. Nazivna Velike Laøœe. Kot obiœajno bodo gostje prenoœevali pri gosti- Isti motivi so bili prviœ izdani 1. januarja 2007, ob vrednost znamke je oznaœena s œrko C, kar predsta- teljskih druæinah. Pod streho jih bodo sprejeli œlani naøega Naø øofer Joæe nas je sreœno pripeljal na dvoriøœe ome- uvedbi evra v Sloveniji, vendar v klasiœni izvedbi, vlja vrednost poøtnine za standardno pismo v medna- druøtva. Ker bo obiskovalcev veliko, saj priœakujemo poln njene kmetije po zelo ozkih poteh. Vsaka œast øoferju na gumiranem papirju. Na samolepilnih znamkah iz rodnem poøtnem prometu in trenutno znaøa 0,40 €. avtobus, se obraœamo tudi na bralce Troble, ki bi bili pripra- Joæetu, da nas je pripeljal na dvoriøœe s tako velikim av- serije Cvetje Slovenije, ki so v prodaji v polah po 50 vljeni gojiti gostoljubje in sprejeti øvicarske goste. Zanimivi tobusom. znamk, so prikazani: »Redne znamke na samolepilnem papirju so in prijetni skupni trenutki z gosti odtehtajo skrbi in delo s dobrodoøla novost za uporabnike poøtnih storitev, saj pripravo na obisk in so za vse udeleæene vedno pozitivno Po domaœi hrani in pijaœi, hitri in prijazni postreæbi smo • nepravi srøaj, nazivna vrednost 0,01 €, so tiskane tako, da je posamezno znamko mogoœe doæivetje. Za informacije lahko pokliœete na telefon 031 375 hitro pozabili na voænjo. Tudi plesali smo in se veselili, • velikonoœnica, nazivna vrednost 0,10 €, enostavno iztrgati iz pole, ne da bi jo bilo pri tem 749 (Jerica Tomøiœ Luøin) ali 051 618 517 (Irena Indihar). V tako da smo skoraj pozabili na vrnitev domov. Ne glede na • kranjski jegliœ, nazivna vrednost 0,20 €, treba iz pole tudi odlepiti,« pojasnjujejo na Poøti Slo- letu 2010 pa naœrtujemo daljøi obisk Øvice, ki nam ga bodo vreme smo se lepo imeli na majskem izletu, veliko videli, • moœvirski meœek, nazivna vrednost 0,25 €, venije. organizirali naøi øvicarski prijatelji. veliko sliøali in doæiveli. • dinarska smiljka, nazivna vrednost 0,35 €, Poøta Slovenije Za druøtvo Kulturni most Lützelf lüh – Velike Laøœe Sreœno smo priøli øe isti dan domov veseli in zdravi. • Loeselova grezovka, nazivna vrednost 0,75 €, Sluæba za odnose z javnostmi Irena Indihar Besedilo in foto: Franc Ivanc
  • 21. Trobla 4/2009  Druøtva Druøtva  Trobla 4/2009 Tekmovanje v Letni zbor OZVVS gasilski orientaciji Velike Lašče V soboto, 18. aprila 2009 je na Orlah potekalo tekmova- V soboto, 30. maja 2009, je potekal v Krvavi Peœi redni nje mladih gasilcev v gasilski orientaciji. Tekmovanja se letni zbor OZVVS Velike Laøœe, na katerem so œlani pre- je udeleæilo kar 68 ekip iz gasilske zveze Økof ljica, gasilke gledali celoletno delo, preverili svoje f inanœno stanje zveze Ig in gasilske zveze Velike Laøœe. Veliko ekip in øe in usmerili pogled naprej. Kot je poudaril v svojem go- veœ (204) nadebudnih mladih gasilcev, ki so se preizkuøali v voru predsednik OZVVS Velike Laøœe Duøan Hoœevar, razliœnih spretnostih, hitrosti, iznajdljivosti in drugih predno- so rezultati prizadevnih œlanov vidni in oœitni in so tudi sti, ki jih potrebuje vsak pravi gasilec. Mladeniœi in mladenke pa niso le razvijali prej omenjene spretnosti, temveœ so se tudi druæili, ustvarjali nova poznanstva ter na ta naœin ustvar- jali medsebojno povezovanje gasilskih zvez. Na tekmovanju pa niso bili le mladi tekmovalci, temveœ tudi ostali œlani, or- ganizatorji, mentorji, sodniki in drugi, ki so pripravili prijetno tekmovanje, v prijetnem in naravnem okolju. Bilo je sonœno in toplo sobotno jutro, ko so se prvi tekmo- valci spopadli v tekmovanju z vedrovkami, kmalu pa so se na pot podali tudi v orientacijskem teku, kjer so mladi gasilci v spremstvu svojih mentorjev morali poiskati veœ razliœnih kontrolnih toœk; cilje je bil ravno tam kot start, le da je pot potekala kroæno; v razliœnih starostnih kategorijah pa so ime- li tekmovalci tudi razliœne razdalje. Nekateri so se zgubljali manj, drugi bolj; nekateri so bili zelo hitri, drugi manj, a na koncu so na cilj priøli vsi; po øtetju nismo izgubili nobenega gasilca in nobenega mentorja. organizacije in izpostavil tudi probleme in naloge, ki Po obdelavi vseh podatkov in izraœunov so sodniki razvrstili stojijo pred organizacijo. Po konœanem zboru sta pred- ekipe od najboljøega navzdol, za vsako gasilsko zvezo pose- dobra osnova za nadalnje delo. Ob pomoœi obœine se sednik obmoœnega zdruæenja Duøan Hoœevar in pa bej. Najboljøi so se uvrstili na regijsko orientacijsko tekmova- vsako leto dogradi oz. obnovi del doma vetranov, ki bo podpolkovnik Slovenske vojske Peter Einfalt sveœano nje, ki bo v soboto, 30. maja v Vrbljenah. Po koncu tekmo- œez pribliæno tri leta æe predstavljal pomembno osnovo odkrila stalni eksponat Slovenske vojske, protiletalski vanja je veœina sodelujoœih odøla domov, ali pa so odøli na za delovanje tako znotraj organizacije vetranov voj- top, ki bo odslej opozarjal na novejøo zgodovino Slo- zasluæene pice in krajøo pogostitev. Konec tekmovanja pa ni ne za Slovenijo kot tudi za turistiœno ponudbo vasi in venije, ki se je v pomembni meri pisala tudi v Krvavi pomenilo tudi konec dela, saj so mentorji hitro zavihali ro- obœine. Zbora se je udeleæil tudi novi predsednik Slo- Peœi in sosednjih vaseh! kave in prav v teh dneh pripravljajo svoje ekipe, da pokaæejo venske ZVVS, Janez Pajer. Pohvalil je delo obmoœne Besedilo in foto: S. K. svoje znanje in spretnosti v Vrbljenah. Miha Indihar Orle -18.april 2009 Rezultati-GZ VELIKE LAØŒE MLAJØE PIONIRKE Øt. ktg. GZ PGD imena start cilj œas mrtvi œas minute ZT KT œas KT 1 KT 2 KT 3 KT 4 KT 5 SKT skupaj uvrstitev 66 MPE VELIKE LAØŒE PGD Dvorska vas-Mala Slevica Tadeja,Tjaøa,Klara 11:30:00 12:09:33 00:39:33 00:00:00 39.55 500.0 79.1 19.5 0.0 43.0 45.6 0.0 187.2 312.8 1 MLAJØI PIONIRJI Øt. ktg. GZ PGD imena start cilj œas mrtvi œas minute ZT KT œas KT 1 KT 2 KT 3 KT 4 KT 5 SKT skupaj uvrstitev 68 MPI VELIKE LAØŒE PGD Dolnje Retje Nastja,Ana,Simon 11:34:00 11:52:44 00:18:44 00:01:00 17.73 500.0 35.5 16.5 0.0 8.4 43.2 0.0 103.6 396.4 1 PRVI DVE EKIPI SE UVRSTITA NA REGIJSKO TEKMOVANJE (30.maj 2009 v GZ Ig) Mladinska komisija GZ Økof ljica
  • 22. Trobla 4/2009  Podjetniki Podjetniki  Trobla 4/2009 PODjeTNIŠKe julija 2009. Rok za oddajo vlog je 30. julij 2009 do 14. ure. Podrob- niranjem zaposlovanja zaposliti 200 brezposelnih oseb za doloœen 9. Javni razpis za spodbujanje tu- jih neposrednih investicij v letu in mikro sisteme DOLB. Do spod- bud so upraviœeni tudi investitor- benega nivoja, usposobljenosti in temeljnih veøœin (kljuœnih kompe- in DRUGe nosti razpisa: http://www.mop. gov.si/si/javne_objave/javni_raz- œas, najmanj 12 mesecev, ali za nedoloœen œas. Ciljna skupina so 2009. Razpisnik: Javna agencija RS za podjetniøtvo in tuje inve- ji, ki øirijo obstojeœ daljinski sis- tem ali gradijo novo kotlovnico tenc) za zaposlene, prednostno za ciljne skupine zaposlenih, ki jim INFORMACIje pisi/. dolgotrajno brezposelne osebe, ki sticije. Predmet javnega razpisa s kotli na lesno biomaso kot vir grozi izguba zaposlitve. Cilji jav- 3. Javni razpis za nepovratne so v zadnjih 16 mesecih prejema- je dodelitev spodbud za zaœetne za obstojeœe daljinsko omreæje. nega razpisa so: spodbujanje ra- Pripravil RC Koœevje Ribnica d.o.o. f inanœne pomoœi za nabavo oko- le denarno socialno pomoœ naj- investicije, ki jih bodo prijavite- Prijavitelj lahko kandidira za zvoja œloveøkih virov v podjetjih, Za natanœne podatke si oglejte celo- lju prijaznejøih teækih tovornih manj 12 mesecev. Za obmoœno lji – tuje osebe zasebnega prava sof inanciranje dela celotne inve- zviøevanje izobrazbene strukture tne razpise v uradnih listih ali na sple- vozil 2SUB-CTP09. Razpisnik: sluæbo Ljubljana, Zavoda za za- – nerezidenti izvajali na ozemlju sticije (eno ali veœ faz øiritve da- in usposobljenosti zaposlenih z tnih straneh www.podjetniski-portal. Ministrstvo za promet. Predmet poslovanjem, je predvidenih 30 RS. Za zaœetno investicijo se øteje ljinskega omreæja, ki predstavlja- namenom ohranjanja zaposlitev si. Vse, ki bi æeleli na svoj elektron- javnega razpisa je nepovratna vkljuœitev. Roki za oddajo vlog: investicija v osnovna opredmete- jo ekonomsko nedeljivo celoto in prepreœevanja prehoda neustre- ski naslov prejemati tedensko sveæe f inanœna dræavna pomoœ avto- 29. julij in 28. oktober 2009, oba na in/ali neopredmetena sredstva aktivnosti, izpolnjujejo natanœno zno usposobljenih ali preseænih informacije o podjetniøkih razpisih, prevoznikom za nakup novih to- do 12. ure, oziroma do porabe pri vzpostavitvi novega podjetja, doloœeno (tehniœno-tehnoloøko) delavcev v odprto brezposelnost, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, vornih vozil z EURO V motorjem sredstev. Podrobnosti razpisa: øiritvi obstojeœega podjetja, di- funkcijo in imajo jasno opredelje- izboljøati prilagodljivost zapo- ponudbe in povpraøevanje po izdel- in z najveœjo dovoljeno maso 12 http://www.ess.gov.si/. verzif ikaciji produktov podjetja ne cilje, v naprej doloœeno traja- slenih, poveœanje zaposlitvenih kih in storitvah vabimo, da pokliœete ton ali veœ (kategorija N3). Za na- z novimi dodatnimi produkti ali v nje ter doloœen zaœetek in konec). moænosti zaposlenih. Roki za na øt. 01/895 06 10, 031 647 793 ali kup øtejejo tudi nova vozila, pri- 6. Javni razpis za sof inanciranje bistvene spremembe proizvodne- Vloge za prvo odpiranje morajo predloæitev vlog za posamezno piøete na e-naslov: info@rc-kocevje- dobljena s f inanœnim zakupom stroøkov projektnih interdiscipli- ga procesa v obstojeœem podjetju ne glede na naœin dostave (osebno leto so: za leto 2009 namenjena ribnica.si. Posredovanje informacij po (leasingom). Viøina nepovratne narnih skupin (øt. I.). Razpisnik: v RS v predelovalni, storitveni, ali po poøti) do vloæiøœa MOP pri- sredstva 10. julij 2009; za leto e-poøti je brezplaœno. dræavne pomoœi za posamezno Javna agencija Republike Sloveni- katere storitve se mednarodno speti do 4. junija 2009 do 15. ure, 2010 namenjena sredstva 11. vozilo se doloœi v viøini: 4.000,00 je za podjetniøtvo in tuje investi- træijo ali razvojnoraziskovalni de- sicer bodo odprte ob naslednjem september, 11. december 2009, 1. Razpis dolgoroœnih posojil EUR za upraviœence mala podje- cije. Predmet razpisa je spodbudi- javnosti. Roki za oddajo vlog so: odpiranju vlog ali vrnjene prijavi- 12. marec, 11. junij 2010; za leto in garancij Garancijske she- tja, 3.000,00 EUR za upraviœence ti podjetja k vkljuœevanju visoko 3. julij in 4. september 2009, do telju, kolikor naslednjega odpira- 2011 namenjena sredstva 27. av- me za Dolenjsko (GSD) za leto srednja podjetja, 2.000,00 EUR za kvalif iciranih strokovnjakov za 12. ure oziroma do porabe pred- nja ne bo zaradi porabe sredstev gust 2010. Vsi roki so do 12. ure. 2009. Razpisnik: Razvojni cen- ostale upraviœence. Rok: razpis je delo na razvojno raziskovalnih videnih proraœunskih sredstev. na predhodnem odpiranju. Roki Roki so razpisani za posamezno ter Novo mesto d.o.o. Predmet odprt do porabe sredstev. Konœni aktivnostih podjetja, glede na Podrobnosti razpisa: http://www. za oddajo vlog: 3. september leto do porabe sredstev. Podrob- razpisa: dolgoroœna posojila v rok za vloæitev vloge je 30. sep- njihova strokovna znanja in/ali podjetniski-portal.si/. 2009 do 15. ure, oziroma vsak nosti razpisa: http://www.ess.gov. predvidenem skupnem znesku tember 2009. Podrobnosti razpi- izobrazbeno strukturo. S subven- drugi delovni œetrtek v mesecu, v si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/Jav- 2.871.500,00 EUR, garancije za sa: www.uradni-list.si/_pdf/2009/ cioniranjem razvojnih projektov 10. Javni razpis za sof inanciranje in- dvomeseœnih razmikih. Razpis je niRazpisi.htm. ta posojila v predvidenem sku- Ra/r2009030.pdf. podjetij æelimo podpreti izgra- dividualnih sistemov ogrevanja odprt do porabe sredstev oziroma pnem znesku 1.435.750,00 EUR, dnjo in dopolnjevanje kompetenc na lesno biomaso za leti 2009 in najkasneje do 31. januarja 2011. 14. Javni poziv za kreditiranje okolj- za pospeøevanje razvoja majh- 4. Javni razpis Garancije Sklada zaposlenih na podroœju razvoja, 2010. Razpisnik: Ministrstvo za Podrobnosti razpisa: http://www. skih naloæb 42PO09. Razpisnik: nih gospodarskih druæb in samo- za banœne kredite s subvencijo s poudarkom na razvoju in nad- okolje in prostor. Predmet jav- mop.gov.si/si/javne_objave/jav- Eko sklad, Slovenski okoljski jav- stojnih podjetnikov s sedeæem v obrestne mere (P1B). Razpisnik: gradnji naravoslovno-tehniœnih nega razpisa je dodelitev nepo- ni_razpisi/. ni sklad. Predmet poziva so kredi- obœinah Koœevje, Kostel in Loøki Slovenski podjetniøki sklad. Pred- kompetenc v gospodarstvu. Cilj vratnih sredstev po naœelu »de ti Eko sklada za okoljske naloæbe Potok. Upraviœeni stroøki investi- met razpisa so garancije Sklada za razpisa je podpreti vsaj 60 razvoj- minimis« za sof inanciranje pro- 12. Javni razpis za ukrep 111 – Uspo- pravnih oseb in samostojnih cije: Stroøki materialnih investicij, banœne kredite s subvencijo obre- no tehnoloøkih projektov podjetij, jektov vgradnje kotlovskih naprav sabljanje za delo v kmetijstvu in podjetnikov posameznikov na ki pomenijo stroøke nakupa opre- stne mere, ki jih razpisuje Sklad v ki jih izvajajo interdisciplinarne na lesno. F inanœne spodbude so gozdarstvu. Razpisnik: Ministr- obmoœju RS. Rok za oddajo vlog: me, gradbenih strojev, cestno pre- sodelovanju z bankami. Ugodnost skupine. Roki za oddajo vlog so: namenjene za naloæbe v vgra- stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in poziv je odprt do porabe sredstev voznih sredstev ter stroøke izgra- kredita je izraæena v niæji obrestni 16. november 2009, 11. febru- dnjo novih KNLB. Do spodbud prehrano. Predmet razpisa: je do- oziroma najkasneje do 18. de- dnje, adaptacije in nakupa poslov- meri, roœnosti kredita in moænosti ar 2010 in 12. maj 2010, vsi do so upraviœeni tudi investitorji, ki delitev nepovratnih sredstev. Cilj cembra 2009. Podrobnosti razpi- nih prostorov. Stroøki nematerial- øœuporabe moratorija pri vraœilu 12. ure. Razpis bo odprt do pora- øirijo kapacitete v obstojeœi ko- ukrepa je podpora izobraæevanju sa: http://www.ekosklad.si/html/ nih investicij, ki pomenijo prenos kreditov. Garancija Sklada pred- be sredstev. Podrobnosti razpisa: tlovnici na lesno biomaso ali za- za dvig ravni usposobljenosti za razpisi/main.html. tehnologije, v obliki patentiranih stavlja poveœano moænost prido- http://www.podjetniski-portal.si/. menjujejo obstojeœi kotel na fosil- delo v kmetijstvu in gozdarstvu ter pravic, licenc, znanja in nepaten- bitve kredita za tista podjetja, ki ni energetski vir. Roki za oddajo prispevati k izboljøanju izobraz- tiranega tehniœnega znanja. Rok: nimajo zadostnih jamstev za za- 7. Javni razpis za sof inanciranje za- vlog: 3. september 2009, do 15. bene strukture in s tem k dvigu Pozdravljeni, razpis je odprt do porabe sredstev varovanje banœnega kredita ali poslitev raziskovalcev ob preho- ure, oziroma vsak prvi delovni produktivnosti dela v kmetijstvu oziroma objave o zaprtju razpisa. za podjetja, ki æelijo del svojih du v podjetja (øt. II). Razpisnik: œetrtek v mesecu, v dvomeseœnih in gozdarstvu. Podpira se uspo- Piøem vam glede œlanka avtor- Podrobnosti razpisa: http://www. jamstev sprostiti za nov investi- Javna agencija RS za podjetniøtvo razmikih. Razpis je odprt do po- sabljanje po programih oziroma ja Joæeta Jerøina v prejønji Tro- rc-nm.si/jedro_arhiv_poglej.asp?S cijski ciklus. Roki za predloæitev in tuje investicije. Predmet razpisa rabe sredstev oziroma najkasneje delih programov, ki so prilagojeni bli na strani 40 z naslovom Na tran=razpisi&id=532. vlog so: 10. julij, 10. september, je sof inanciranje zaposlitev razi- do 31. maja 2010. Podrobnosti potrebam upraviœencem, ki dela- Raøici oziroma v Malih Laøœah. 10. oktober, 10. november in 10. skovalcev ob prehodu v podjetja, razpisa: http://www.mop.gov.si/ jo na podroœju kmetijstva, gozdar- 2. Javni razpis za sof inanciranje na- december 2009. Javni razpis bo poveœati kakovost in praktiœno si/javne_objave/javni_razpisi/. stva ali prehrane ter omogoœajo Ko je to letalo 15 let stalo na Ve- kupa elektromreæ in paønih apa- odprt do 10. decembra 2009 ozi- uporabnost znanstvenega in raz- pridobitev izobrazbe. Rok za od- likem Loœniku ni bilo nobene- ratov z namenom prepreœevanja roma do porabe sredstev. Podrob- iskovalno razvojnega dela, pretok 11. Javni razpis za sof inanciranje da- dajo vlog: razpis bo odprt do ob- ga govora o tem, da je tu kakøno nadaljnje økode, ki jo lahko nosti razpisa: http://www.podje- znanja med znanstveno razisko- ljinskega ogrevanja na lesno bio- jave o zaprtju javnega razpisa na letaliøœe. Ko pa so ga lastniki presta- povzroœijo velike zveri (rjavi med- tniskisklad.si/. valno sfero ter gospodarstvom maso za leta 2009, 2010 in 2011. spletnih straneh MKGP. Podrob- vili v kraje, ki so oœitno za obœino ved, volk, ris). Razpisnik: Ministr- in spodbujanje sodelovanja med Razpisnik: Ministrstvo za okolje nosti razpisa: http://www.mkgp. pomembnejøi, pa se o tem piøe na stvo za okolje in prostor, Agenci- 5. Javni razpis za spodbujanje no- raziskovalnimi instituti, univerza- in prostor. Predmet javnega razpi- gov.si/si/javni_razpisi/. veliko in øiroko. Velikokrat se kraja- vega zaposlovanja dolgotrajno mi ter gospodarstvom. Roki za od- sa je dodelitev nepovratnih sred- ni Velikega Loœnika spraøujemo ali ja Republike Slovenije za okolje. brezposelnih oseb – prejemnikov dajo vlog so: 28. avgust 2009, 20. stev za sof inanciranje projektov 13. Javni razpis »Znanje uresniœuje obœina sploh ve, da smo del nje! Predmet razpisa je dodelitev ne- povratnih sredstev za sof inancira- denarne socialne pomoœi za leto november 2009, 22. februar 2010 daljinskega ogrevanja na lesno sanje«. Razpisnik: Zavod Repu- 2009. Razpisnik: Zavod Repu- in 20. april 2010, vsi do 12. ure. biomaso (v nadaljevanju: DOLB). blike Slovenije za zaposlovanje. Lep pozdrav, nje nakupa elektromreæ in paønih Marko Mariniœ aparatov, ki so jih upraviœenci blike Slovenije za zaposlovanje. Podrobnosti razpisa: http://www. F inanœne spodbude so namenjene Predmet razpisa je poveœanje kupili po 9. maju 2008 in do 30. Predmet razpisa je s subvencio- podjetniski-portal.si/. za naloæbe v nove sisteme DOLB zaposljivosti z dvigom izobraz-
  • 23. Trobla 4/2009  Podjetniki Pisma  Trobla 4/2009 Devet let MINA CAFÉ-ja Na obisku … Moje osebno mnenje je, da je uspeh dræave v razdroblje- nem naprednem kmetijstvu, v katerem ima vsak svoje delo, pri Antonu Zakrajšku obrti in kmeœkem turizmu, s primerno obdavœitvijo, tako Vse gre hitro, prehitro. Teæko verjeti, ampak res je. Zadnjega kot v razvitih dræavah EU, industrija pa naj bo po veœjih junija je minilo devet let, kar smo priœeli z gostinsko dejav- krajih, in to taka, ki jo rabimo, da je nam pri srcu in æøima nostjo v Velikih Laøœah. Otvoritev, ki øe danes ni pozabljena, vsaj pri nekaterih sosedih. Previdno, za nekatere srameæljivo, na Drkovem tradicijo in v takem obsegu, da se jo v hitrem œasu in neboleœe pregospodari, ter seveda turizmu v obsegu naøih a vseeno smelo in pogumno. Aktivnosti naøega æivljenja so veœ ali manj razdeljene naravnih danosti. Pod temi pogoji bi si iznajdljivi in mar- Gostinski obrat je sestavni del podjetja MI-NA trade d.o.o., na tretjine: delo, druæina in spanje, a vrzeli v dnevu si ljivi slovenski œlovek (kot ga v svoji pesmi omenja Valentin katerega glavna dejavnost je gostinstvo. Solastnika podjetja zapolnimo z znanci in prijatelji. Ob upokojitvi se obveznosti Vodnik æe pred okoli dvesto leti) sam z dobrim gospodar- sva MItja in NAdja, iz najinih imen pa je tudi sestavljeno ime ne spremenijo veliko, le da si namesto aktivnega dela sami jenjem pomagal do boljøega æivljenja, hkrati pa bi mora- podjetja in gostinskega lokala MINA CAFÉ. porazdelimo dan v razliœne, nam ljube aktivnosti glede na la dræava s preseænim delom dosledno in pametno graditi zdravje, ljubiteljstvo in moænosti. sploøni standard in spremljajoœe ustrezno izobraæevanje za Obilo izzivov v tem œasu nas je kalilo. Z vsemi smo se sreœno funkcionalne dejavnosti. spopadli. Zaœrtana pot in poslovna politika sta se pokazala Prijatelji smo zato, da se kdaj pa kdaj obiøœemo, da pokle- za pravilno. Vodilo, da ne æivimo od ljudi, ampak z ljudmi, petamo in nasmejemo do solz, ali se pokliœemo in povabi- Nekaj deset metrov pred koncem temnega gozda Kogelj nas krasi øe danes. Øtevilne dogodke, novosti, tradicionalne mo na lep in zanimiv izlet. Anton je sorodna duøa, ljubitelj (600 m), ki sega neposredno do ceste, mi Anton pokaæe le dneve so obiskovalci oz. gostje sprejeli za svoje. Brez njih ne pohodov po neokrnjeni naravi, v kateri opazi mravljo in pol metra od ceste œudovit in neusahljiv izvir œiste vode, ki bi bilo tako. œloveka. Na pohodu se najraje povzpne na razglediøœe, od priteœe po cevki iz hriba, kot bi lulal otrok. Ko opazujem ta Malonogometna ekipa MINA CAFÉ z navijaœi koder opazuje in uæiva v naravnih lepotah, najraje pa to izvir vode, me dobesedno prevzame in ne morem si pred- Za dobro poœutje pri nas je zasluæno tudi osebje v streæbi. deli øe s kom in se z veseljem tudi pogovori. Pri njem naj- stavljati, da nisem opazil tega studenœka v vseh letih kole- Tega se zavedamo in dajemo velik poudarek sodelavcem. dosegajo odliœne rezultate na vseh tekmovanjih, kar so opa- sarjenja. Na koncu gozda, ko se cesta prevesi po rahlem zili tudi vse øtevilœnejøi navijaœi. bolj cenim zanimanje za ljudi, ker jih ceni in spoøtuje. Praviloma so to dekleta iz okolice in dajejo lokalu posebno klancu proti krajevni tabli Podkogelj, je kraj nesreœnega prisrœnost. Obiskovalci so MINO vzeli za svojo in brez njih Prav z nogometaøi, navijaœi in naøimi zvestimi gosti smo sku- Æe teæko priœakovano lepo vreme, ki nam je bilo naklonje- spomina, kjer so faøisti v œasu velike italijanske ofenzive ne bi bila to, kar je, gibalo druæenja v obœini skozi celo leto. paj proslavili obletnico predzadnjo soboto v juniju. no v zaœetku aprila, nam je dalo veselje do dela na polju, 24. julija leta 1942 postrelili 12 domoljubov, pobranih iz vrtiœku in izletih v naravo. Z Antonom sva se dogovorila, bliænjih hiø po njivah in hlevih, ki so nato øe dva dni leæali Øportni peœat lokalu dajejo nogometaøi. Tretjo sezono nosi da ponoviva lanski veœurni pohod z Drkovega na Vintarje, domaœa malonogometna ekipa njeno ime MINA CAFÉ . Letos Zapisal in fotograf iral: M. Pintariœ pobiti pod cesto. Pugled in na Mikunco (870 m). Po poteh in stezah, ki se zaraøœajo in skozi kraje, ki imajo svojo zgodovino in æal Pohod nadaljujeva in kmalu zavijeva levo s ceste in neizbeæen konec, a se ponaøajo z nevsiljivo lepoto v miru preœkava vzdræevan travnik po bliænjici »Jurjeva pot«, ki gozdov in lepim razgledom. se jo je smelo uporabljati le do sv. Jurija, 23. aprila, ko je hkrati zaœetek saditve koruze in v zadnjem œasu vse bolj Salamiada 2009 v Robu. Na poti od Kneja proti Karlovici, skozi Miøjo dolino ne moreø zgreøiti Antonovega doma z veliko novo belo hiøo. obujen praznik konj. Po nekaj deset metrih je pred nama poskakujoœ potok s prodnatim dnom, Kozmanjka – Mr- Poleg nje je prenovljena, rumeno obarvana rojstna hiøa, zlica, ki priteœe iz nekdanje ledeniøke doline Kozmanjka, Obœinski odbor Slovenske ljudske stranke Velike Laøœe je v obe pa se osamljeni kopljeta v dopoldanskem soncu kot ko vsega zmanjka in jo nato zakljuœuje Bloøka planota z gostilni Økrabec v Robu po kar nekaj letih premora pripravil oltar, ki se stiska pod vznoæje kopastega in gozdnatega hol- 800 metri nadmorske viøine. Ob potoku je domaœe urejen Salamiado 2009. ma iz katerega izvira bister studenœek izpod ene od njego- kotiœek poleg øirøe brvi, ki jo preœkava in ob potoku prispe- vih bukev, ki nato po cevi teœe v kuhinjo … va, po domaœe, na Koupo, kjer so nekoœ v kopah ægali oglje Na pohod kreneva pred deseto ob lepem sonœnem vreme- (med drugimi tudi moj oœe in njegova brata Joæe in Alojz nu po cesti proti Karlovici. Levo po Miøji dolini nama drsijo iz Kota), ki so ga rabili za svoje kovaœije. Za zapuøœeno oœi po prijaznih vaseh, ki jih zakljuœuje gozdni masiv s Jakliœevo domaœijo, ki pa se øe vedno opazi, da je bila katerega se dviga lep zvonik na Veliki Slevici, øe lepøe pa svoje œase vzorno in nekoliko gosposko urejena, zaplezava je posluøati njegov bronasti zvon, ko odzvanja po dolini. skozi grmovje po nekdanji bliænjici, ki so jo uporabljali Po ravnini naju spremlja velika sveæe preorana njiva, ki pred vsem otroci, ko so hodili v øolo na Karlovico. Steza se œaka saditve silaæne koruze, ki jo obdeluje mlad in napre- potegne strmo v hrib mimo mogoœnega gorskega javorja in tehniœno podpori in predvsem za izvirno prvo nagrado – mla- den rejec æivine Debeljak – Korenœek z Gornjih Retij, ki je skozi gozd po slemenu, da prideva do lepe jase, nad katero dega pujska, ki bo nekoœ verjetno postal … Nagradi za drugo vzljubil zemljo in æivino, ker vidi v tem korist in veselje. je nekaj hiø Plosovo (565 m), ki naj bi se nekoœ izgovorilo in tretje mesto je prispeval OO SLS Velike Laøœe. V letoønjem letu je priœel tudi øirøe odstranjevati grmovje F loßovo, do koder naj bi segala voda ledeniøkega jezera, z drobilnikom, da bo veœ sena. Øe pred nekaj leti je bilo tu do nekako pred 5000 leti, po katerem so veliko pozne- Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil priznani strokovnjak Letoønja Salamiada pa je s svojim koncem oznaœila tudi je verjetno splavarili (F loß – splav). Pohod nadaljujeva po vse opuøœeno in zaraøœeno, predvsem zaradi ukoreninjene Stanislav Renœelj iz Seæane, je ocenila 22 vzorcev salam. zaœetek priprav na naslednjo, ki bo æe œez leto ali dve. Æe poti ob gozdu v preval, od koder je lep razgled na nekda- miselnosti, da se ne splaœa, ker je med drugim prevlado- Ocenjevali so zunanji izgled, sestavo prereza, barvo prere- sedaj vabljeni. njo Kozlarjevo pristavo na Karlovici. Lepa cesta naju zvabi vala tudi taka kmetijska politika, a æal kmetijstvu kaæe vse za, teksturo, vonj in seveda najpomembnejøe okus salame. navzgor do veœje nove hiøe, v kateri je zaznati æivljenje. slabøe. Kakøno leto po osamosvojitvi, ko sem bil tudi sam Najveœ toœk je dobila salama, ki jo je izdelal Franc Zabu- Pred hiøo se je grel na soncu lovski pes, ki naju molœe øe ljubiteljski rejec govedi, sem se pogovarjal o teæavah v kovec z Jakiœevega (19,5 od 20 moænih toœk), drugo mesto spremlja z oœmi. Pot preide v kolovoz, ki naju zvabi mimo kmetijstvu z znanim velikolaøkim domaœinom in veste kaj je osvojil Duøan Zelnik z Laporja pri Turjaku, tretji pa je bil treh zapuøœenih hiø, zlasti dveh starejøih z majhnimi okni, mi je dejal: »Tito ni kmeta v vseh letih socializma uniœil, Franc Zakrajøek s Podhojnega Hriba. Skupna ocena komisije izza katerih øe veje domaœnost in vonj sveæega kruha iz ti h…œ pa so nas v dveh letih.« A v bistvu tiœi zajec po je bila, in to je v predstavitvi rezultatov ocenjevanja poudaril kruøne peœi, da se nehote ozreø okoli sebe, kje boø opazil vsem v drugem grmu. Znane so mi razmere na vasi in øirøe. tudi g. Renœelj, da slabega izdelka na ocenjevanju ni bilo. kopico igrivih otrok, a opaziø le opuøœeno sadno drevje, ki Ko so se nekako deset let po vojni priœeli poroœati mladi Napake, ki dobre salame loœijo od boljøih in najboljøih, pa se ga æe moœno zaraøœa grmovje. Kakøna økoda, da na naøih pari, so mlade æene kaj kmalu priœele spreminjati navade, seveda lahko odpravljajo le z izmenjavanjem izkuøenj. In to dvoriøœih propada stara vaøka arhitektura, a koliko jo je æe zlasti po hlevih. Nekoœ mi je ena od vaøœank dobesedno je glavni namen tovrstnih sreœanj. uniœil ta sodobni œas, ki je brez duøe. Preœkava lepo napeto dejala: »F igo, bom jaz glavo tiøœala v kravo, da potem vsa Marsikdo je bil zaœuden ob napovedi Salamiade v organizaci- smrdim.« Æenske so hotele ugajati mladim moæem in se senoæet in skozi gozd na novo senoæet nad Puhovo (700 ji OO SLS Velike Laøœe. Pa vendar smo ugriznili v to jabolko, postavljati ena pred drugo, zato so poskrbele za svoj videz m), ki so v bistvu Spodnji Vintarji, od koder se proti vzhodu ups … salamo in zadevo po oceni prisotnih korektno izpelja- in priœele urejati lase in uporabljati liœila. Recimo bobu nudi lep razgled, da ti drse oœi po zaraøœenem hribovju od li. Zahvaljujemo se vsem, ki so zbrali pogum in svojo salamo bob in se resniœno vpraøajmo: kaj ima pri tem kmetijska Starega grada (668 m) nad Vodicami, Kamni vrh (783 m), dali oceniti. Posebna zahvala pa velja gostilni Økrabec za vso Franc Debeljak politika? Grmada (887 m) in stene Svete Ane (963 m).
  • 24. Trobla 4/2009  Pisma Pisma/Zahvale  Trobla 4/2009 Lepa asfaltirana cesta naju dobesedno vabi na Zgornje Vin- tarje (710 m). To je manjøi zaselek, ki se ga je svoje œase V sožitju z naravo FOLKLORA Srce joka, ko te ni, se sreœamo nad zvezdami. izgovarjalo Wintarji (Winter – zima), kajti tu se øe danes Spomini s preloma tisoœletja … Volja je bila moœna in æelja velika. sneg priœne in konœa, a se ponaøa z obilo sadnega drevja in Vendar je bila bolezen moœnejøa. koplje v soncu. Na najinem pohodu tu vidiva in pozdravi- Pripoved priseljenke – spomin iz leta 1999 Folklora, premiøljujem, se je razvila na deæeli, kjer so se va prvega œloveka. Pot nadaljujeva v Pugled (730 m) s tre- druæili po napornem delu, ob praznikih, nedeljah in po- mi hiøami, oziroma Pogled, kajti od tu je dejansko enkra- Moja æelja, da bi se œimbolj zbliæala z naravo, se mi je uresniœila, letnih veœerih. Za mlade ni bila dovolj le mirna narava, ten pogled. Najzanimivejøa naj bi bila veœja obokana, øe s ko sem se priselila v okolico Turjaka. Od prevelikega vzhiœenja ampak so od æivljenja hoteli øe nekaj veœ. Æiveti pa ne ZAHVALA slamo krita hiøa iz leta 1732 – pristava ortneøkega gradu, ki nad griœevnato pokrajino z bogato zgodovino se øe nisem prav pomeni le ædeti doma, ampak tudi zaplesati v druæbi ob pa so ji øteti dnevi, kakor tudi samemu ortneøkemu gradu. zavedla vseh teh vrednot. lepih zvokih »frajtonerice« in se poveseliti. Mladost je Daleœ naokoli so pugleøke senoæeti, ki jih je svoje œase 2 Pravilno pa sem predvidevala o izredno pretanjeni naravi lepa, øe posebej, œe je vesela. In dolgo bomo ostali mla- Po teæki bolezni nas je zapustil naø brat in stric dni kosilo 24 koscev. Skozi pugleøki laz in zaselek se vleœe domaœinov, ki niso vsiljivi in so pripravljeni pomagati. Toda ali di, œe se bomo veselili in plesali. Zato naj æivi folklora, kolovoz, ki se vzpenja vse viøje. Ob poti je nekoliko v gozd porinjena zapuøœena baraka, v kateri je øe pograd in nekaj priseljenci pokaæemo dovolj sodelovanja, to je veœje vpraøanje. tudi v mestu, ne le na vasi. Tudi zdaj in tu so œasi, ko vsak Franc ADAMIŒ Kdor je æe prej rad hodil po bliænjih krajih, se tudi potem, ko zavriska, ko se harmonika oglasi, pete ga zasrbijo in vsi z Brankovega. navlake, kjer je kraljeval velikolaøki æupnik Kralj, ko naj se priseli, zanima zanje. Kajti zaman bo iskal pravice tisti, ki ne bi baje tudi smuœal po teh senoæetih. Zadnja in najviøja se zavrtijo. pozna dolænosti. Opomini le malokdaj naletijo na prava uøesa. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, senoæet je ustvarjena za razgled na Slemena: Graben, Sv. Kdor nima vesti, mu je nihœe ne more obuditi. Morda bi oto- prijateljem in znancem za izreœeno soæalje, Gregor in Urharijo z zvonikom sv. Urha in del cerkve, ki jo Fantazija ne pomaga. pelega œloveka obisk tukajønje prireditve na slovenski kulturni O, poglej ga, pust’ga vraga! darovano cvetje in sveœe, darove za cerkev in svete maøe. lepøajo freske iz 16. stoletja in na Veliki Ærnovec (765 m) z praznik spomnil na mlade dni, ko je brezskrbno uæival v lepoti razvalinami starega gradu iz 13. stoletja in zapuøœene cer- Le doma vsi œepimo, besede, petja, glasbe in igre. Pogostitev je bila sad prisrœne go- Iskrena hvala gospodu æupniku Vladimirju Jaksetiœu kve sv. Jurija. Prvi lastniki so bili Ortenburæani, v 15. stole- stoljubnosti in prijaznosti domaœink. S svojim trudom so po- Komaj øe na rit’ sedimo. za lepo opravljeno pogrebno maøo in pogrebni obred, tju Celjani, nato Habsburæani in Lambergi. Zadnji lastniki pestrile druæenje, kar je v danaønjih œasih izjemno potrebno. Lahko pa bi se zavrteli, pevcem za zapete æalostinke, gasilskemu druøtvu pa so bili Kozlerji, ki so razpadajoœi grad zaradi potresa Nekako tako kot izsuøena zemlja bolj potrebuje deæ kot umetne Ob harmoniki si vsi zapeli, Karlovica in Pogrebni sluæbi Zakrajøek. zapustili leta1848 in se preselil v ortneøko graøœino. Daleœ dodatke, smo ljudje bolj potrebni æive besede in druæenja kot Rajali, da vse b’se treslo, zadaj zakljuœuje razgled poraøœeno hribovje od Grmade zgolj druæbe medijev. A treba je zaœeti resno … Prisrœna hvala dr. Starc-Vidrihovi, medicinski sestri do stene Svete Ane. Povzpneva se viøje skozi gozd in po Mileni in patronaæni sestri Martini za vso pomoœ in slemenu slediva tacarja, ki je mlahal na obisk na Novi Pot Rada bi povedala, da me je tu nekajkrat spreletel podoben Irena Hegler potrpeæljivost ter spodbudne besede v teækih trenutkih. (765 m), z Antonom pa se povzpneva na Mikunco (870 m), obœutek kot nekdaj na poœitnicah. Neøteto æuæelk in metuljev, ki je najviøja tu okoli. Za nama je bilo do izhodiøœa Drko- ki jih æe leta nisem videla, sem opazila na vrtu. Kar naj æivijo; Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. vo sedem ur raziskovalne upokojenske hoje, pogovora in œetudi bodo plodovi manjøi, nam bodo odlegli veœ kot vsak ku- smeha. Drugo leto ponoviva pohod, pridruæite se nama. pljen sad. Øele nedavno pa sem odkrila izvir Mrzlice, ki bi ga TOLAR Æalujoœi vsi njegovi lahko uporabljali, œe bi bili prepriœani, da ni onesnaæen. O, ko Joæe Økulj bi naravi vsaj vrnili lepoto in izviru izvirnost. Ni øe prepozno! Obujen obiœaj (l. 2000) Saj domaœini ne morejo pozabiti bistre vode. Tedaj, ko cvetijo lipe, na Gradeæu Lepote tukajønje okolice ne bi smeli onesnaæevati z odpadki. Omamno zadiøi. Vsak zase bi moral odgovorno poskrbeti za odvoz rabljenega Na pomoč !!! materiala. V gozdu leæijo stari lonci ter celo baterije in steklo, kar ni niti zdravo niti - sploh poleti - varno. Lahkotna poletna sapica Ali opojno diøeœe cvetje Svojo æivljenjsko pot je v 89. letu starosti Radost v srcu prebudi. Dragi sokrajani Turjaka in okolice. Ne zamudim rada sonœnega vzhoda in ne prezrem svetlih sklenila naøa draga mama, taøœa, babica, prababica zvezd, ki jih je v mestu vse teæje opaziti. Vsakemu meøœanu Vedno me je zanimalo, kaj se dogaja po ørangi. Konœno so in botra Kot oskrbnik Doma Krajanov sem med drugim zadolæen privoøœim zbliæanje z naravo. A vsi si niti ne æelijo uæivati v nje- se mi uresniœile dolgoletne sanje prisostvovati doæivetju tudi za œistoœo okoli doma. nih lepotah. Økoda, vsak trenutek je namreœ mali œudeæ zase. Øe vaøkega obiœaja, zato se Tomaæevega povabila zelo raz- Ljudmila JAKIŒ, deæne kaplje in sneæinke se tu zdijo drugaœne. veselim. Na Gradeæu so obudili »tolar«, ta starodavni rojena Dobravec To postaja zadnje œase skoraj nemogoœe, ker se na »Ze- (1920–2009) lenem otoku« dogajajo zelo neprijetne stvari. Kot veste, Posebno mirni, a hkrati veseli pa so prazniœni dnevi. Na obiœaj slovenske deæele, in sicer po skoraj 30 letih. je RUMEN smetnjak namenjen za plastiko in ploœevino, velikonoœni ponedeljek pozno popoldne, ko je naravo umil deæ, Popoldne tega dne fantje priœnejo s pripravo na zabavo ZELEN za steklo in MODER za papir. Siv smetnjak je sem na bliænjem drevesu letos prviœ sliøala kukavico, kot bi zaku- na prijetnem trgu s kapelico. Poœasi se znoœi in v zraku je Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate- namenjen samo za smeti, ki se naberejo v koøih, posta- kala prav meni. Pomlad se je prebudila, prebudimo se øe mi! œutiti poletno vzduøje. Slavnostno obloæene mize obdaja ljem, znancem, vaøœanom Malega Osolnika in vsem, vljenih okoli doma. Irena Hegler dehteœe cvetje, za katerimi se nekdo skriva. Vidi se, da ki ste jo z dobro mislijo pospremili na njeni zadnji Œe ne gre drugaœe, se dobijo za smeti, ki ne gredo v ga. Tonœka roæam posveœa vso pozornost. Obœutek, da smetnjak, v trgovini zelene vreœe ki jih snaga odpelje, poti, ji poklonili cvetje, sveœe in darovali za svete doæivljam star obiœaj sredi prelepega slovenskega oko- maøe ter nam pisno in ustno izrazili soæalje. ostalih pa ne. Kot vidite na sliki, je nekdo celo vdrl v lja, je zame nepopisen! Spoznam prijetne fantiœe, fante, rumen smetnjak in vrgel vanj normalne odpadke. Malo za øalo, malo zares … S hvaleænostjo v srcu pa izrekamo veliko zahvalo prijazno dekle, prijeten par, ki se spominja skupne prete- Pot na grad vodi mimo doma in mislim, da turistom po- humanemu osebju DVZ Prizma Ponikve ter zdravni- MRZLICA klosti. Prav njuni novoporoœeni hœeri se imamo zahvaliti gled na smeti ni ravno prijeten, ker so se æe pritoæevali. za dan domaœnosti. Zvokom domaœe glasbe se pridruæita koma dr. Hvali in dr. Dolinarju. Hvala duhovniku dr. Tudi podgane sem opazil tam. Mrzlica, Mrzlica dva harmonikarja, deklica zapoje nekaj hudomuønih pe- Oraæmu za obœuteno vodeno pogrebno sveto maøo, si naøa sladica, smi, za smeønico poskrbi Rok v originalnem dolenjskem hvala pevcem in pogrebni sluæbi Zakrajøek. Prosim vas, œe kaj opazite ali koga vidite, da ga nago- te ceniti znamo, vorite ali pa javite meni. Œe so pa ljudje, ki se peljejo nareœju. Vaøki psiœki slutijo veselico, saj se nam neumor- te radi imamo. Vsi njeni mimo in odlagajo smeti, zabeleæite, prosim, øtevilko no smukajo pod nogami. Seveda brez izvrstno peœenega tablice. V stekleni steklenici odojka in drugih specialitet izpod vilic g. Joæeta in øe v hladnem na polici – koga, zalitih z ælahtno kapljico, ne bi ølo. Veselje obogati Za pomoœ se vam vnaprej lepo zahvaljujem, te nikdar ne pozabimo, Ljubljana, Mali Osolnik øe plesno vzduøje, saj se zavrti staro in mlado. »Juhuhu! s tabo si nazdravimo. Eugen Øerbec Ne gremo øe domu!« junij 2009 Irena Hegler Irena Hegler
  • 25. Trobla 4/2009 0 Oglasi 1 Trobla 4/2009 STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Obœina Velike Laøœe na podlagi Pravilnika o oddajanju STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v Gradež 14, 1311 TURJAK poslovnih prostorov v najem (Uradno glasilo Obœine Gradež 14, 1311 TURJAK »Ekologija je naøa vizija« CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo Velike Laøœe, øt. 5/07) objavlja GSM: 031/356 668 GSM: 031/356 668 za zdravje vaøega zobovja in vam zagotovimo lep Tel: 01/7881 366 Tel: 01/7881 366 Smo mlado, sodobno podjetje, ki svojo dejavnost opravlja v Ømarju - Sapu – Peskokop Ømarje. nasmeh. Javni nateœaj za oddajo poslovnega Brušenje stekla Brušenje stekla prostora v najem Fazetiranje stekla in ogledal Fazetiranje stekla in ogledal Zadovoljstvo naøih kupcev je naøa prva skrb in vedno storimo vse, da bi bili kar najbolj zadovoljni z nami. Znanje, sodobna tehnologija, preciznost in Ponujamo estetske plombe, protetiœno oskrbo, Peskanje stekla Peskanje stekla korektnost so pojmi, ki kreirajo naøo vsakodnevno poslovanje. zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantate. 1. Izdelava izolacijskega termopan stekla Poslovni prostor v izmeri 15 kvadratnih Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo metrov se nahaja v prvem nadstropju Doma Kaljeno steklo - Proizvodnja, dobava in vgradnja sveæih betonskih meøanic Tuš kabinev Turjaku.s tesnili) krajanov (po meri, 2. Ogledala cena najemnine je 5 EUR/m². Izhodiøœna Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala - Proizvodnja in dobava kamenih agregatov PreNaDENT 3. Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Predvidena namembnost poslovnega prostora Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) - Zbiranje gradbenih odpadkov je frizerski salon. Montaža vsega navedenega Montaža vsega navedenega ZA INFORMACIJE TER NAROŒILA BETONA 4. Ostale steklarske storitve v najem za dobo 5 let. Poslovni prostor se daje Ostale steklarske storitve POKLIŒITE NA 031/680 390 5. Rok za oddajo ponudb je 23. julij 2009 do 10. STEKLARSTVO ure. Peter Hren, s.p. KG - EKO, d.o.o. Tel.: 01 787 52 00 Gradež 14, 1311 TURJAK Ljubljanska 16 B Fax: 01 787 43 07 E-poøta: Ponudbe zbiramo na Obœini Velike Laøœe, Levstikov GSM: 031/356 668 1293 Ømarje Sap Gsm: 031 680 390 kontakt@kg-eko.si trg 1, 1315 Velike Laøœe. Tel: 01/7881 366 Brušenje stekla Vse potrebne informacije dobite na obœini Velike Laøœe (Jerica Tomøiœ Luøin, tel. ogledal 69, jerica.tomsic- Fazetiranje stekla in 781 03 Novo! BREZBOLEŒINSKO DELO z uporabo Peskanje stekla lusin@velike-lasce.si). najnovejøega LASERSKEGA SISTEMA Izdelava izolacijskega termopan stekla Obœina Velike Laøœe Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Draga 1, IG Ogledala tel: 040 934 000 Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Naroœanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Zavod za prostorsko, Zavod za prostorsko, KLANČAR, d.o.o. »Œe æelimo KLANČAR, d.o.o. komunalno in stanovanjsko urejanje komunalno in stanovanjsko urejanje Groznikova 11 1000 Ljubljana Groznikova 11 Grosuplje, d.o.o. 1000 Ljubljana Grosuplje, d.o.o. (Rudnik - ob Dolenjski cesti) (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 drugaœne Telefon: 01/42 72 001 VAŠEG AŠEGA PRI GRADNJI VAŠEGA VAŠEG PRI GRADNJI VAŠEGA AŠEGA E-mail: klancar@dealer.renault.si E-mail: klancar@dealer.renault.si NOVEGA ALI RENAULT RENAULT RENAULT RENAULT NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI pooblaščen servis za vozila Renault pooblaščen servis REKONSTRUKCIJI rezultate, za vozila Renault OBST JEČEG OBJEK ČEGA JEKT OBSTOJEČEGA OBJEK TA menjava in shranjevanje pnevmatik menjava in shranjevanje JEČEG JEKT OBST pnevmatik OBJEK ČEGA OBSTOJEČEGA OBJEK TA NUDIMO: VAM NUDIMO: Kormoran .... NUDIMO: VAM NUDIMO: pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, ličarsko kleparska dela je treba ličarsko kleparska dela - izdelavo “urbanističnega dela” nova in rabljena vozila nova in rabljena vozila “urbanističnega dela” - izdelavo posebnega dela projekta posebnega dela projekta Zavod za prostorsko, (lokacijska dokumentacija po starih (lokacijska dokumentacija po starih nekaj KLANČAR, d.o.o. komunalno in predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) stanovanjsko urejanje predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) Groznikova 11 1000 Ljubljana Grosuplje, d.o.o. - izdelavo projektne dokumentacije - izdelavo projektne dokumentacije (Rudnik - ob Dolenjski cesti) za vse vrste objektov spremeniti.« za vse vrste objektov Telefon: 01/42 72 001 VAŠEG AŠEGA PRI GRADNJI VAŠEGA dovoljenja - pridobitev gradbenega dovoljenja - pridobitev gradbenega E-mail: klancar@dealer.renault.si - izdelavo geodetskega posnetka in RENAULT RENAULT NOVEGA geodetskega posnetka in - izdelavo ALI REKONSTRUKCIJI parcelacijo zemljišča parcelacijo zemljišča pooblaščen servis za vozila Renault OBSTOJEČEGA OBJEK TA OBST JEČEG OBJEK ČEGA JEKT Najdete nas na menjava in shranjevanje pnevmatik Najdete nas na : NUDIMO: VAM NUDIMO Taborski c. 3 v Grosuplju pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... (Neznan avtor) Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu ličarsko kleparska dela in po telefonu - izdelavo “urbanističnega dela” (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 nova in rabljena vozila posebnega dela projekta 7810-329 (01) 7810-320 ali (01) (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih)
  • 26. Koledar prireditev SOBOTA, 11. julij, od 8.00 do 13.00 SOBOTA, 29. AVGUST, ob 20.00 Trg pred Levstikovim domom, Kulturni dom, Rob Velike Laøœe KONCERT SODRAØKIH TAMBURAØEV MEDENA TRÆNICA (Obœina Velike Laøœe in Javni zavod V okviru trænice bo tudi delavnica Trubarjevi kraji) »Poslikava panjskih konœnic« (Œebelarsko druøtvo Velike Laøœe in Javni zavod Trubarjevi kraji) NEDELJA, 30. AVGUST, ob 20.30 Grad Turjak KONCERT RENESANŒNE GLASBE SOBOTA, 18. JULIJ, od 8.00 do 12.00 V izvedbi Suzane Ograjenøek (sopran) in Trg pred Levstikovem domom kvarteta The F itzwilliam String Quartet. 4. VELIKOLAØKA TRÆNICA Koncert je hkrati zakljuœni koncert (Javni zavod Trubarjevi kraji) Festivala SEVIQC BREÆICE. (Obœina Velike Laøœe in Javni zavod Trubarjevi kraji) NEDELJA, 2. AVGUST Velike Laøœe DAN GOSPODINJ SOBOTA, 19. SEPTEMBER, od 8.00 do 12.00 (Druøtvo podeæelskih æena Velike Trg pred Levstikovem domom Laøœe) 6. VELIKOLAØKA TRÆNICA (Javni zavod Trubarjevi kraji) SREDA, 26. AVGUST, ob 18.00 Trubarjeva domaœija, Raøica NEDELJA, 20. SEPTEMBER O NETOPIRJIH Z ALJAÆEM Gradeæ RIJAVCEM PRAZNIK SUHEGA SADJA Predavanje s posluøanjem netopirjev (Druøtvo za ohranjanje dediøœine (Parnas, zavod za kulturo in turizem Gradeæ in Javni zavod Trubarjevi kraji) Velike Laøœe) SOBOTA, 29. AVGUST, od 8.00 do 12.00 SOBOTA, 26. SEPTEMBER Trg pred Levstikovem domom Vrbica 5. VELIKOLAØKA TRÆNICA POHOD NA STIŒIØŒE ØTIRIH OBŒIN (Javni zavod Trubarjevi kraji) (Druøtvo Claustra Alpium Iuliarum) Organizatorji si pridræujejo pravico do morebitnih sprememb.