Doc. Dr. Borut Vojinović
Borut.vojinovic@gea-college.si


         GEA – COLLEGE
         FAKULTETA ZA
         PODJETNIŠT...
Obravnava tematik s področij:

-Osnovni finančni izkazi,

-Upravljanje z likvidnostjo in

-Načela finančnega vzvodja

    ...
Osnovni finančni izkazi

                          3
CILJI PODJETJA
 Kdor nima zastavljenih ciljev, ga vsaka poti
                vodi do njih!

Možni cilji:
 Povečevanje dob...
Interesne skupine v podjetju
   Lastniki,
   Vodstvo,
   Zaposleni,
   Tržni udeleženci,
   Finančni udeleženci in
 ...
Zunanji uporabniki informacij so:
      Zunanji uporabniki informacij so:

 lastnikipodjetja, ki niso člani njegovih
    ...
Zunanji uporabniki informacij so:
     Zunanji uporabniki informacij so:

 dobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagov...
Notranji uporabniki informacij so:
     Notranji uporabniki informacij so:

 izvajalciposameznih nalog v podjetju, ki mor...
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
      VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Računovodsko obračuni za zunanje potrebe so zlasti
tisti, k...
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
       VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
              BILANCA STANJA
               BILANCA STANJ...
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
       VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
              BILANCA STANJA
               BILANCA STANJ...
Bilanca stanja: Krka, d.d. (mio SIT)
         Bilanca stanja: Krka, d.d. (mio SIT)

                          31.12.04   2...
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
    VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
       IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
       IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
...
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
    VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
       IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
       IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
...
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
      VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
  IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA,IZKAZ USPEHA
   IZKAZ POSLOVNEGA ...
Izkaz poslovnega izida: Krka, d.d. (mio SIT)
Izkaz poslovnega izida: Krka, d.d. (mio SIT)
                                ...
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
     VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
         IZKAZ DENARNIH TOKOV
         IZKAZ DENARNIH TOKOV...
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
    IZKAZ DENARNIH TOKOV
    IZKAZ DENARNIH TOKOV

Denarni tokov...
RAČUNOVODSKI IZKAZI:
           RAČUNOVODSKI IZKAZI:
          IZKAZ DENARNIHTOKOV
          IZKAZ DENARNIHTOKOV
1. izkaz ...
RAČUNOVODSKI IZKAZI:
        RAČUNOVODSKI IZKAZI:
       IZKAZ DENARNIH TOKOV
       IZKAZ DENARNIH TOKOV


Razlika med pr...
DENARNI TOK IZ POSLVANJA.

                    _
                    _
  PREJEMKI OD
  PRODAJE, DRUGI
  PREJEMKI
         ...
DENARNI TOK

     Denarni tok je za potrebe odločanja o dolgoročni
naložbi opredeljen kot čisti dobiček, povečan za neden...
Upravljanje z likvidnostjo



                             23
Denarna sredstva

Denarna sredstva so gotovina in knjižni denar v
bankah, ki je v danem trenutku na voljo za
plačevanje. P...
Kratkoročne finančne naložbe



                               25
Pri nalaganju finančnih presežkov je treba paziti na
dvoje:



  Da se ohranja čim večja likvidnost (zelo hitra
 unovčlji...
Kratkoročne finančne naložbe

   Kratkoročne finančne naložbe so tisti del
gibljivih sredstev in kratkoročnih sredstev, k...
BLAGAJNIŠKI ZAPIS

   Blagajniški zapis je vrednostni papir, ki se glasi na
    določen denarni znesek, z določenim rokom...
BLAGAJNIŠKI ZAPIS


   Z gospodarskega gledišča so blagajniški  zapisi
     namenjeni pridobivanju kratkoročnih finančnih...
BLAGAJNIŠKI ZAPIS

       Po vsebini pravice je blagajniški zapis podoben
obveznici, le da je doba vračila glavnice krajš...
ZAKLADNE MENICE


   Kratkoročni vrednostni papir,

   Dospelost do 6 mesecev,

   Obstaja živahen sekundarni trg in

...
KOMERCIALNI ZAPIS
 Komercialni zapis je vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni
znesek, z določenim rokom dospel...
KOMERCIALNI ZAPIS

 Gre torej za dolžniški vrednostni papir. Obrestovanje komercialnega
zapisa ni nujno razvidno iz sameg...
RAZNE VLOGE PRI BANKAH

       Vezane vloge za določen čas v dnevih,

       Vloge na odpoklic (likvidne, vendar imajo n...
6.1.4 Terjatve do kupcev



                           35
Poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve:

  kratkoročne terjatve iz poslovanja so poslovne
terjatve, ki zapadejo ...
Poslovne terjatve
   So del:
• gibljivih sredstev,
• kratkoročnih sredstev in
• obratnih sredstev.


  Morebitne kratkor...
Kratkoročne terjatve iz poslovanja

Kratkoročne terjatve iz poslovanja zajemajo predvsem
terjatve do kupcev in druge terja...
Kratkoročne terjatve iz poslovanja
Povečanje terjatev ima tudi negativne posledice, ki se
kažejo zlasti v:

   povečevanj...
Kreditna politika podjetja
Kreditna politika se nanaša na:

   vrste kupcev (glede na obseg prometa),

   dobo plačila (...
Kreditna politika podjetja
Dejavniki kreditne sposobnosti kupca so:

   značaj kupca (trženjski značaj),

   sposobnost ...
Kreditna politika podjetja

   Kakovost
    kupca                             Čas kreditiranja

                    (1) Po...
Kreditni pogoji (Podpoglavje 6.1.4.2)

Najnižje, za podjetje še sprejemljive, zahteve, ki jih
             mora prosilec i...
Kreditni pogoji

    Stroški, ki so posledica omilitve
           kreditnih pogojev
   Več administrativnega dela (stroše...
Izterjava terjatev
   Likvidnost in donosnost (kvaliteta terjatev, donosnost teh),

   Potencialne in obstoječe terjatve...
Izterjava terjatev

 Boniteta    kupcev (povezana s časom in možnostjo
 izterljivosti),


 Koeficient   obračanja (ob pr...
Faktoring

   Sodoben finančni instrument, ki predstavlja
    financiranje, upravljanje in zavarovanje terjatev.

   Fak...
Faktoring

●   opravlja postopke potrebne za unovčenje (inkaso)
    in izterjavo terjatev,

●   prevzema nase terjatve in ...
Faktoring
 Vrste   faktoringa:

     Neregresni (pravi) faktoring: tveganja neplačila
      terjatve prevzame faktor – k...
Potek faktoring posla

1. Prodajalec proda in dobavi kupcu blago ali storitev
   in mu izda račun.

2. Prodajalec (takoj p...
Potek faktoring posla
3. Faktor lahko prodajalcu že naslednji dan nakaže
   dogovorjeni znesek, zmanjšan za faktorinško
  ...
Potek faktoring posla




                        52
Faktoring v številkah


Promet s
faktoringom
v
Evropi za leto
2004 (v mrd €)




                                53
Faktoring v številkah

 Promet   faktoringa v svetu (v % za 2004)




 Cena   faktoringa v Sloveniji


                 ...
Faktoring v Sloveniji
 Slovenijaje s 185 milijoni evrov obrobna
 država, saj ustvari zgolj dva promila
 svetovnega promet...
Nakazilo - ASIGNACIJA

   Asignacija pomeni v bistvu nakazilo; z dogovorom o
    asignaciji dolžnik naroči (ga pooblasti)...
Sprememba upnika - CESIJA
Terjatev preide iz premoženja ene osebe v premoženje
druge osebe.

Stranki pogodbe o cesiji:

 ...
Pomen upravljanja z obratnimi sredstvi


   Kratkoročne naložbe presegajo polovico vseh sredstev
    tipičnega podjetja
 ...
Pomen upravljanja z obratnimi sredstvi

   Kratkoročne obveznosti so glavni vir financiranja majhnih
    podjetij.

     ...
Kratkoročno financiranje in definanciranje

    Zajema odločitve podjetja o financiranju podjetja s
     kratkoročnimi do...
Kratkoročno financiranje in definanciranje

Slabosti kratkoročnega financiranja v primerjavi z dolgoročnim
pa so zlasti:
...
Nameni kratkoročnega financiranja

Nameni so zlasti:
   financiranje občasnega ali sezonskega povečanja obratnih
    sred...
Nameni kratkoročnega financiranja

Vsako vrsto kratkoročnega financiranja je treba pri
odločanju pretehtati zlasti glede n...
Obseg kratkoročnega financiranja

Obseg je opredeljen z doseganjem najugodnejšega
dolgoročnega financiranja.
Na kratkoročn...
Obseg kratkoročnega financiranja

   Temeljno sodilo pri iskanju najboljše kombinacije
    različnih vrst kratkoročnega f...
Kratkoročno financiranje
Zajema zlasti tele možnosti:
   obveznosti do dobaviteljev,
   kratkoročna posojila,
   kratko...
Obveznosti do dobaviteljev

   Obveznosti do dobaviteljev so običajen vir
    financiranja poslovanja podjetja.

   Nast...
Obveznosti do dobaviteljev

   Vsako podaljšanje roka plačila pri nespremenjenem
    obsegu poslovanja pomeni povečanje o...
Stroški financiranja

Pri izračunavanju primerljive obrestne mere kot kazalca
stroškov obveznosti do dobaviteljev upošteva...
Stroški financiranja

Obseg obveznosti do dobaviteljev je najugodnejši
pri:

   tistem povprečnem roku plačila, pri kater...
Kratkoročna posojila

Dobiti jih je možno pri bankah, drugih finančnih
institucijah, drugih pravnih ali fizičnih osebah.

...
Kratkoročna posojila

Pri odločanju o najemu kratkoročnega posojila je
treba upoštevati zlasti:

   celotne stroške posoj...
Stroški kratkoročne zadolžitve pri bankah


   Dekurzivna metoda: navedena obrestna mera je enaka
    dejanski.


   Dej...
Kratkoročni komercialni kredit, druge komercialne
obveznosti, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja


   Kratkoročni...
Kratkoročni komercialni kredit, druge komercialne
obveznosti, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja

   Med druge ko...
Izdane kratkoročne vrednostnice, notranje
financiranje, zunajbilančno kratkoročno financiranje


   Izdane kratkoročne vr...
Izdane kratkoročne vrednostnice, notranje
financiranje, zunajbilančno kratkoročno financiranje

   Zunajbilančno kratkoro...
Odločanje o kratkoročnem financiranju

   Kratkoročni načrt in njegove simulacije so
    pomembno orodje za odločanje o k...
Odločanje o kratkoročnem financiranju

   Kakovost kratkoročnega financiranja vpliva
    praviloma tudi povratno na končn...
Financiranje obratnih sredstev:
kratkoročna in dolgoročna mešanica

   Spontano financiranje: obveznosti in terjatev iz
 ...
Analiza denarnega toka in
     njegovih sestavin


                            81
 Denarni tok povezuje tri glavne aktivnosti
 podjetja – poslovanje, investiranje ter
 financiranje in omogoča njihovo nem...
   Denarni tok prikazuje tisto, kar ni razvidno ne iz
    izkaza uspeha ne iz izkaza stanja – kako aktivnosti
    podjetj...
Proces kroženja denarja


    Stalna sredstva




GS GS GS GS GS GS GS GS GS

                                Čas



     ...
Kroženje denarja v gibljivih sredstvih



          GIBLJIVA SREDSTVA



  Denar     Zaloge   Terjatve   Denar




       ...
Finančno vzvodje - Leverage



                              86
Pojem – Poslovni vzvod

Poslovni vzvod izraža možnost, da se z večjimi
prihodki od prodaje poveča dobiček.

Koeficient (st...
Stopnja poslovnega vzvoda (DOL)


DOL- odstotna sprememba dobička iz poslovanja (OP)
DOL
  zaradi 1-odstotne spremembe obs...
Poslovni vzvod


    Poslovni vzvod – uporaba fiksnih stroškov
    podjetja oziroma možnost, da se z večjimi
        priho...
Vpliv poslovnega vzvoda
na dobiček iz poslovanja (OP)




                                90
Vpliv poslovnega vzvoda na
dobiček iz poslovanja




                             91
Vpliv poslovnega vzvoda na
dobiček iz poslovanja




 * (EBITt - EBIT t-1) / EBIT t-1   92
Vpliv poslovnega vzvoda na dobiček
         iz poslovanja

   Podjetje A je najbolj “občutljivo” podjetje
    50-odstotno...
Razlaga DOL

  Najpomembnejše ugotovitve o DOL

 DOL meri “občutljivost” dobička iz poslovanja
 na spremembe obsega proda...
DOL in poslovno tveganje

Poslovno tveganje – verjetnost neuspeha ali
izgube v zvezi s posamezno smerjo poslovanja.
Njegov...
Pojem – Finančni vzvod



Koeficient (stopnja) finančnega vzvoda je
razmerje med odstotno spremembo ( %)
celotnega dobičk...
Finančni vzvod

   Finančni vzvod – uporaba stalnih stroškov
  financiranja oziroma možnost podjetja, da z
dodatnim zadolž...
Stopnja finančnega vzvoda (DFL)

   Stopnja finančnega vzvoda – odstotna
  sprememba celotnega dobička zaradi 1-
odstotne ...
Računanje DFL


              Računanje DFL

DFL OP                      OP
               =
                          OP ...
Zgled (# 1)

 Računanje DFL za financiranje z novim
        lastniškim kapitalom*
                   kapitalom

DFL 500.00...
Zgled (# 2)


Računanje DFL za financiranje z novim dolgom *

   DFL 500.000                      500.000
                ...
Finančno tveganje


  Finančno tveganje – variabilnost dobička +
tveganje možne plačilne nesposobnosti zaradi
         upo...
Pojem – Celotni vzvod (DTL)

Celotni vzvod izraža možnost, da se z večjimi
prihodki od prodaje poveča celotni dobiček.

Ko...
Celotno tveganje podjetja

    Celotno tveganje podjetja izraža variabilnost celotnega
               dobička glede na gib...
Stopnja celotnega vzvoda(DTL)

 Stopnja celotnega vzvoda– odstotna sprememba
                   vzvoda
 celotnega dobička ...
Računanje DTL




DTL S EUR             OP + FC
              =
     prodaj            OP - I

 DTL Q enot   =        Q (P...
Zgled


Kakšna je stopnja celotnega vzvoda
     pri OP=500.000, če so:
  stalni   stroški 100.000,
  cena   proizvoda 43...
Izračun DTL
za primer financiranja z lastniškim kapitalom




DTL S EUR            500.000 + 100.000
     prodaj
         ...
Izračun DTL
     za primer dolžniškega financiranja




DTL S EUR            500.000 + 100.000
     prodaj
              =...
Kakšna je ustrezna vrednost DFL?


Sposobnost zadolževanja – največji znesek
  dolgov, ki ga podjetje lahko servisira.

 ...
Pojmi

Podjetje, ki ima visoko stopnjo poslovnega vzvoda in
visoko stopnjo finančnega vzvoda, posluje zelo
tvegano.

Doseč...
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Imam idejo, zanima me financiranje..

2,194

Published on

Published in: Business
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
2,194
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
1
Actions
Shares
0
Downloads
9
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Imam idejo, zanima me financiranje..

  1. 1. Doc. Dr. Borut Vojinović Borut.vojinovic@gea-college.si GEA – COLLEGE FAKULTETA ZA PODJETNIŠTVO Ljubljana, 10.09.2010 1
  2. 2. Obravnava tematik s področij: -Osnovni finančni izkazi, -Upravljanje z likvidnostjo in -Načela finančnega vzvodja 2
  3. 3. Osnovni finančni izkazi 3
  4. 4. CILJI PODJETJA Kdor nima zastavljenih ciljev, ga vsaka poti vodi do njih! Možni cilji:  Povečevanje dobička  Povečevanje premoženja lastnikov (delničarjev) / tržna vrednost podjetja  Povečevanje blagostanja 4
  5. 5. Interesne skupine v podjetju  Lastniki,  Vodstvo,  Zaposleni,  Tržni udeleženci,  Finančni udeleženci in  Država, družba in javnost 5
  6. 6. Zunanji uporabniki informacij so: Zunanji uporabniki informacij so:  lastnikipodjetja, ki niso člani njegovih podjetja upravljalnih in/ali nadzornih organov (tudi možni investitorji kapitala) – zanima jih donosnost podjetja, (zlasti dajalci dolgoročnih pa tudi  posojilodajalci kratkoročnih posojil)- zanima jih dolgoročna plačilna sposobnost podjetja, 6
  7. 7. Zunanji uporabniki informacij so: Zunanji uporabniki informacij so:  dobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagovnih pa tudi kratkoročnih kreditov) – zanima jih likvidnost podjetja,  kupci (zlasti glavni stalni kupci),  država država in  javnost (tudi tekmeci). 7
  8. 8. Notranji uporabniki informacij so: Notranji uporabniki informacij so:  izvajalciposameznih nalog v podjetju, ki morajo odločati o podrobnostih izvajanja,  poslovodstvo v podjetju od najnižje ravni do uprave (ravnateljstva),  upravljalni in nadzorni organi v podjetju ter  zaposlenci v podjetju. 8
  9. 9. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Računovodsko obračuni za zunanje potrebe so zlasti tisti, ki sestavljajo letne ali medletne računovodske izkaze:  bilanca stanja,  izkaz poslovnega izida,  izkaz denarnih tokov,  izkaz gibanja kapitala in  pojasnila postavk v teh računovodskih izkazih. (Večina računovodskih obračunov se sestavlja le za notranje potrebe podjetja). 9
  10. 10. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: BILANCA STANJA BILANCA STANJA Bilanca stanja:  je dvostranski izkaz uresničenih sredstev in obveznosti do njihovih virov na zadnji dan obračunskega obdobja.  Izkazuje na eni strani premoženjsko podobo z izkazovanjem sredstev, na drugi strani pa lastniško podobo z izkazovanjem obveznosti do virov sredstev. 10
  11. 11. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: BILANCA STANJA BILANCA STANJA  V bilanci stanja uresničujemo temeljno načelo gospodarjenja (ali temeljno bilančno načelo), da lahko podjetje razpolaga le s tolikšnimi sredstvi, kolikor znašajo obveznosti zanje.  Zato mora biti vsota sredstev v bilanci stanja – aktiva enaka vsoti obveznosti do virov sredstev – pasiva. 11
  12. 12. Bilanca stanja: Krka, d.d. (mio SIT) Bilanca stanja: Krka, d.d. (mio SIT) 31.12.04 21.12.03 31.12.04 31.12.03 SREDSTVA 151.081 144.307 OBV. DO V. SR. 151.081 144.307 STALNA SREDSTVA 103.768 91.978 KAPITAL 106.711 96.504 Neopred.dolg.sredstva 4.337 2.198 Vpoklicani kapital 14.170 14.170 Opred. dolg.sredstva 67.608 59.323 Kap.rez. + rez.dob. 57.829 50.420 Dolg. finančne naložbe 32.823 30.457 Preneseni čisti p.i. 3.584 5.014 GIBLJIVA SREDSTVA 47.176 52.271 Čisti p.i. posl.leta 9.101 5.011 Zaloge 18.538 21.039 Prev.pop.kapitala 22.027 21.888 Poslovne terjatve 25.617 28.931 REZERVACIJE 12.025 13.344 Kratk. finančne naložbe 1.920 1.472 FIN. IN POSL. OBV. 30.972 33.053 Dobr., denar, čeki 1.101 828 Dolgor.fin. in posl. obv. 13.769 4.509 Kratk.fin. in posl. obv. 17.186 28.543 AKTIVNE ČAS. RAZ. 136 59 PAS. ČAS. RAZ. 1.372 1.406 Zabilančna sredstva 18.599 17.864 Zabilančne obveznosti 18.599 17.864 12
  13. 13. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA  Izkaz poslovnega izida je izkaz v obračunskem obdobju uresničenih prihodkov in odhodkov.  Prihodke in odhodke lahko opredelimo na različne načine: iz poslovanja, iz redne dejavnosti, iz financiranja, iz izredne dejavnosti. 13
  14. 14. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA  Prihodke (odhodke) ugotavljamo v povezavi s sredstvi in obveznostmi zanje, saj nastajajo kot posledica povečevanja (zmanjševanja) sredstev ali zmanjševanja (povečevanja) obveznosti do virov sredstev.  Različni preseki prihodkov in odhodkov vodijo do različnih poslovnih izidov: dobiček (izguba) iz poslovanja, iz rednega delovanja, celotni dobiček (izguba), čisti dobiček (izguba). 14
  15. 15. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA,IZKAZ USPEHA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA,IZKAZ USPEHA  Izkaz poslovnega izida je glede na svojo obliko lahko bilanca poslovnega izida ali stopenjski izkaz poslovnega izida.  Razdelitev čistega dobička in poravnava izgube nista prikazana v izkazu poslovnega izida, temveč v izkazu sprememb kapitala. 15
  16. 16. Izkaz poslovnega izida: Krka, d.d. (mio SIT) Izkaz poslovnega izida: Krka, d.d. (mio SIT) 2004 2003 Čisti prihodki od prodaje 97.977 85.388 Sprememba vrednosti zalog -1.075 4.330 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 44.949 3.839 Drugi poslovni prihodki 4.098 303 Stroški blaga, materiala in storitev -43.519 -42.204 Stroški dela -26.359 -22.902 Odpisi vrednosti -9.751 -8.688 Drugi poslovni odhodki -3.832 -1.303 Finančni prihodki iz deležev 1.545 616 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 404 1.953 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 1.600 1.301 Finančni odhodki za odpise d. in k. naložb -1.817 -1.896 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obv. -2.353 -4.149 POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 16.964 12.753 Izredni prihodki 112 113 Izredni odhodki -11 -14 POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 101 98 CELOTNI POSLOVNI IZID 17.065 12.851 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČ. OBDOBJA 14.101 11.022 16
  17. 17. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ DENARNIH TOKOV IZKAZ DENARNIH TOKOV  Izkaz denarnih tokov je izkaz v obračunskem obdobju uresničenih prejemkov (ali pritokov) in izdatkov (ali odtokov) skupaj z začetnim stanjem denarja.  Denarni tokovi so pritoki in odtoki določenih vrst sredstev ali obveznosti do virov sredstev v določenem časovnem obdobju. 17
  18. 18. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ DENARNIH TOKOV IZKAZ DENARNIH TOKOV Denarni tokovi so tudi posledek sprememb sredstev in obveznosti do virov sredstev zaradi: 1. poslovanja, 2. investiranja in dezinvestiranja ter 3. financiranja in definanciranja. Finančni izid je prebitek prejemkov ali izdatkov. 18
  19. 19. RAČUNOVODSKI IZKAZI: RAČUNOVODSKI IZKAZI: IZKAZ DENARNIHTOKOV IZKAZ DENARNIHTOKOV 1. izkaz denarnih tokov, 2. izkaz neto denarnih tokov in 3. izkaz pobotanega denarnega toka. ….so računovodski izkazi, v katerih so predstavljene spremembe stanja denarnih sredstev: a) po neposredni metodi s prejemki in izdatki, razčlenjenimi na tiste v zvezi s poslovanjem, financiranjem in investiranjem, b) po posredni metodi z izračunanimi pritoki in odtoki, razčlenjenimi na tiste v zvezi s poslovanjem, financiranjem in investiranjem. 19
  20. 20. RAČUNOVODSKI IZKAZI: RAČUNOVODSKI IZKAZI: IZKAZ DENARNIH TOKOV IZKAZ DENARNIH TOKOV Razlika med prejemki in izdatki oziroma med pritoki in odtoki v obdobju je tedanji finančni izid, ki skupaj z začetnim stanjem denarnih sredstev ustvarja njihovo končno stanje. Po obliki je lahko bilanca finančnega izida ali stopenjski finančni izkaz. 20
  21. 21. DENARNI TOK IZ POSLVANJA. _ _ PREJEMKI OD PRODAJE, DRUGI PREJEMKI IZDATKI ZA INPUTE = = DENARNI TOK IZ POSLOVANJA DENARNI TOK IZ INVESTIRANJA _ _ PREJEMKI OD _ _ PRODAJE STALNIH SREDST. IZDATKI ZA NAKUP STALNIH SREDSTEV = = DENARNI TOK IZ INVESTIRANJA DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA. + + PREJEMKI IZ _ _ IZDATKI ZA DENARNI TOK IZ ZADOLŽEVANJA, IZDAJE DELNIC RAZDOLŽEVANJE, DIVIDENDE = = FINANCIRANJA = sprememba denarnega toka = sprememba denarnega toka 21
  22. 22. DENARNI TOK  Denarni tok je za potrebe odločanja o dolgoročni naložbi opredeljen kot čisti dobiček, povečan za nedenarne dohodke (na primer amortizacijo). ?  Upoštevati je treba tudi oportunitetne stroške in morebitne učinke naložbe na druge programe podjetja.  Upoštevati je treba tudi potrebno povečanje obratnega kapitala (razliko med zahtevanim povečanjem kratkoročnih naložb in povečanjem kratkoročnih obveznosti), ki pa se povrne po končani življenjski dobi naložbe. 22
  23. 23. Upravljanje z likvidnostjo 23
  24. 24. Denarna sredstva Denarna sredstva so gotovina in knjižni denar v bankah, ki je v danem trenutku na voljo za plačevanje. Pri presojanju plačilne sposobnosti se štejejo kot denarna sredstva še razni denarni ustrezniki. 24
  25. 25. Kratkoročne finančne naložbe 25
  26. 26. Pri nalaganju finančnih presežkov je treba paziti na dvoje:  Da se ohranja čim večja likvidnost (zelo hitra unovčljivost naložb) in  Da se dosega hkrati čim večja varnost. 26
  27. 27. Kratkoročne finančne naložbe  Kratkoročne finančne naložbe so tisti del gibljivih sredstev in kratkoročnih sredstev, ki kot finančna naložba s trajanjem, krajšim od leta dni, prinaša finančne prihodke.  Sestavljajo jih za prodajo kupljene delnice in druge vrednostnice, dana kratkoročna posojila itd. 27
  28. 28. BLAGAJNIŠKI ZAPIS  Blagajniški zapis je vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni znesek, z določenim rokom dospelosti.  Blagajniški zapisi se izdajajo z rokom dospelosti do enega leta, zato jih štejemo med kratkoročne vrednostne papirje. 28
  29. 29. BLAGAJNIŠKI ZAPIS  Z gospodarskega gledišča so blagajniški zapisi namenjeni pridobivanju kratkoročnih finančnih sredstev.  Vsebina pravice iz blagajniškega zapisa je obveznost plačila določene vsote denarja. Gre torej za dolžniški vrednostni papir. 29
  30. 30. BLAGAJNIŠKI ZAPIS  Po vsebini pravice je blagajniški zapis podoben obveznici, le da je doba vračila glavnice krajša → vrača glavnica skupaj z obrestmi, ko preteče doba, za kateri je zapis izdan.  Mogoče pa je tudi, da se blagajniški zapis izda s kuponom, ki upravičencu prinašajo periodično zapadle pravice.  Blagajniški zapis lahko upravičencu prinaša še druge pravice, če tako določi izdajatelj. 30
  31. 31. ZAKLADNE MENICE  Kratkoročni vrednostni papir,  Dospelost do 6 mesecev,  Obstaja živahen sekundarni trg in  Predstavljajo čvrsto jamstvo. 31
  32. 32. KOMERCIALNI ZAPIS  Komercialni zapis je vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni znesek, z določenim rokom dospelosti, izda pa ga subjekt, ki ni pooblaščen za izdajo blagajniških zapisov.  Komercialni zapisi se izdajajo z rokom dospelosti do enega leta → kratkoročni vredn. papir. Z gospodarskega gledišča so namenjeni pridobivanju kratkoročnih finančnih sredstev.  Vsebina pravice iz komercialnega zapisa je obveznost plačila določene vsote denarja. 32
  33. 33. KOMERCIALNI ZAPIS  Gre torej za dolžniški vrednostni papir. Obrestovanje komercialnega zapisa ni nujno razvidno iz samega papirja. Izdajatelj se lahko odloči, da bo obrestoval glavnico po določeni obrestni meri.  Lahko pa se tudi odloči, da se zaveže plačati samo določeno vsoto denarja, ki zajema glavnico in obresti.  V tem primeru se komercialni zapis proda po nižji prodajni ceni, kot je nominalna vrednost. 33
  34. 34. RAZNE VLOGE PRI BANKAH  Vezane vloge za določen čas v dnevih,  Vloge na odpoklic (likvidne, vendar imajo nižji donos),  Do dospetja so vezane vloge nelikvidne KRATKOROČNA POSOJILA DRUGIM PODJETJEM  Gre za izredno tvegane naložbe, vendar je njihova donosnost lahko izjemno visoka 34
  35. 35. 6.1.4 Terjatve do kupcev 35
  36. 36. Poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve:  kratkoročne terjatve iz poslovanja so poslovne terjatve, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni, do kupcev raznih vrst, do vpisnikov kapitala in do drugih oseb.  Mednje spadajo tudi dane kratkoročne varščine. 36
  37. 37. Poslovne terjatve  So del: • gibljivih sredstev, • kratkoročnih sredstev in • obratnih sredstev.  Morebitne kratkoročne terjatve do dobaviteljev iz naslova danih predujmov so v bilanci stanja vključene med: • opredmetena osnovna sredstva, • neopredmetena osnovna sredstva in zaloge,  Odkupljene kratkoročne terjatve imajo največkrat naravo kratkoročne finančne naložbe. 37
  38. 38. Kratkoročne terjatve iz poslovanja Kratkoročne terjatve iz poslovanja zajemajo predvsem terjatve do kupcev in druge terjatve iz poslovanja.  Nastajajo predvsem iz potrebe po vsaj delnem kreditiranju kupcev, saj se pri boljših pogojih kreditiranja praviloma poveča obseg prihodkov od prodaje, s tem pa tudi pričakovani donos kapitala.  V njihovem okviru najdemo tudi odkupljene kratkoročne terjatve, ki pa so po naravi največkrat kratkoročne finančne naložbe. 38
  39. 39. Kratkoročne terjatve iz poslovanja Povečanje terjatev ima tudi negativne posledice, ki se kažejo zlasti v:  povečevanju obsega vezanih sredstev v poslovanju,  stroških financiranja,  tveganju pri izterjevanju,  tveganju pri stabilnosti prodaje,  kar se kaže v skupnem učinku kot zmanjševanje donosa lastniškega kapitala in/ali povečevanje tveganja pri zagotavljanju kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja. 39
  40. 40. Kreditna politika podjetja Kreditna politika se nanaša na:  vrste kupcev (glede na obseg prometa),  dobo plačila (krajši ali daljši rok plačila),  ponujene popuste (glede na pomen kupca- zvesti kupci, promet etc…) in  način izterjave (morebitni problemi pri tej →stroški). 40
  41. 41. Kreditna politika podjetja Dejavniki kreditne sposobnosti kupca so:  značaj kupca (trženjski značaj),  sposobnost plačila (dober plačnik, slab plačnik),  zavarovanje (slabo, dobro, prvovrstno),  finančno moč (visoka, slaba) in  gospodarske razmere (recesija, konjunktura). 41
  42. 42. Kreditna politika podjetja Kakovost kupca Čas kreditiranja (1) Povprečno plačilno obdobje (2) Slabe terjatve Program Ponujeni popusti izterjave 42
  43. 43. Kreditni pogoji (Podpoglavje 6.1.4.2) Najnižje, za podjetje še sprejemljive, zahteve, ki jih mora prosilec izpolnjevati. Zakaj spreminjati (omiliti) te zahteve? Finančni direktor mora prilagajati kreditne pogoje tako, da dodatni stroški zaradi njihove spremembe ne presegajo dodatnega dobička. 43
  44. 44. Kreditni pogoji Stroški, ki so posledica omilitve kreditnih pogojev  Več administrativnega dela (strošek dela)  Več možnih izgub zaradi slabih dolžnikov  Oportunitetni stroški ? 44
  45. 45. Izterjava terjatev  Likvidnost in donosnost (kvaliteta terjatev, donosnost teh),  Potencialne in obstoječe terjatve (vprašanje kvalitete kupca→njegovega neplačevanja),  Zavarovanje terjatev (možnost izgube v primeru nekvalitetnega zavarovanja),  Pospeševanje vnovčevanja (zamudne obresti, kasaskonto, komepenzacija, opominjanje, faktoring, avkcija, sodna izterjava, sprememba v lastniški delež, zunanji izterjevalec) 45
  46. 46. Izterjava terjatev  Boniteta kupcev (povezana s časom in možnostjo izterljivosti),  Koeficient obračanja (ob problemu izterjevanja se ta koeficient značilno zmanjša-poslabša) in  Razvrščanje terjatev (terjatve razvrščamo-rangiramo v skupine i.e. dobre, slabe, zelo salbe) 46
  47. 47. Faktoring  Sodoben finančni instrument, ki predstavlja financiranje, upravljanje in zavarovanje terjatev.  Faktor prevzame ali kupi terjatve za takojšen denar in lahko, glede na naravo in obseg dogovora, opravlja še naslednje storitve:  opravlja knjigovodske storitve v zvezi s terjatvami prvotnega upnika; 47
  48. 48. Faktoring ● opravlja postopke potrebne za unovčenje (inkaso) in izterjavo terjatev, ● prevzema nase terjatve in s tem vso tveganje iz naslova plačilne nesposobnosti kupca, ● Ciljna skupina so gazele oz. hitro rastoči SME-ji 48
  49. 49. Faktoring  Vrste faktoringa:  Neregresni (pravi) faktoring: tveganja neplačila terjatve prevzame faktor – kupec terjatve.  Regresni (nepravi) faktoring: faktor – kupec terjatve ne prevzame plačilnega tveganja.  Prikriti faktoring: dolžnik ni obveščen, da so bile terjatve prodane faktorju – kupcu terjatve. 49
  50. 50. Potek faktoring posla 1. Prodajalec proda in dobavi kupcu blago ali storitev in mu izda račun. 2. Prodajalec (takoj po dobavi) odstopi terjatev faktorju, mu izroči kopijo računa in odstopno izjavo, ki jo podpišeta prodajalec (odstopnik terjatev) in kupec (dolžnik). 50
  51. 51. Potek faktoring posla 3. Faktor lahko prodajalcu že naslednji dan nakaže dogovorjeni znesek, zmanjšan za faktorinško provizijo. 4. Ob dospelosti terjatve kupec plača blago ali storitev z nakazilom na račun faktorja. 5. Faktor poračuna plačilo za odstopljeno terjatev, znesek pa zmanjša za obresti na uporabljeno financiranje. 51
  52. 52. Potek faktoring posla 52
  53. 53. Faktoring v številkah Promet s faktoringom v Evropi za leto 2004 (v mrd €) 53
  54. 54. Faktoring v številkah  Promet faktoringa v svetu (v % za 2004)  Cena faktoringa v Sloveniji 54
  55. 55. Faktoring v Sloveniji  Slovenijaje s 185 milijoni evrov obrobna država, saj ustvari zgolj dva promila svetovnega prometa panoge. PROMET FAKTORINGA V SLOVENIJI, 1998-2004 (V MIO EUR)  Glavni igralci:  Prvi faktor  Afaktor in  Finea faktoring 55
  56. 56. Nakazilo - ASIGNACIJA  Asignacija pomeni v bistvu nakazilo; z dogovorom o asignaciji dolžnik naroči (ga pooblasti) svojemu dolžniku, da namesto njega poravna dolg.  S takšnim dogovorom se mora strinjati tudi upnik, ki je lahko tudi sam predlagatelj asignacije. 56
  57. 57. Sprememba upnika - CESIJA Terjatev preide iz premoženja ene osebe v premoženje druge osebe. Stranki pogodbe o cesiji:  U (odstopnik, cedent) in  3. os. (prevzemnik, cesionar). Gre za razpolagalni pravni posel (prenos obligacijske pravice), ki je posledica zavezovalnega pravnega posla med “starim” in “novim” upnikom. 57
  58. 58. Pomen upravljanja z obratnimi sredstvi  Kratkoročne naložbe presegajo polovico vseh sredstev tipičnega podjetja (predstavljajo sredstva, ki so izrednega pomena za doseganje donosnosti poslovanja podjetja).  Njihov obseg vpliva na donosnost vseh sredstev (ROI). V kakšni meri? …veliki 58
  59. 59. Pomen upravljanja z obratnimi sredstvi  Kratkoročne obveznosti so glavni vir financiranja majhnih podjetij. Zakaj? …majhna finančna moč SME  Zahteva dnevno kontrolo.  Vpliva na tveganje, donos in tudiPotrebno ažurno spremljanje gibanja. ceno delnice podjetja. Pri zadolževanju se tveganje zagotovo poveča… 59
  60. 60. Kratkoročno financiranje in definanciranje  Zajema odločitve podjetja o financiranju podjetja s kratkoročnimi dolgovi in drugimi obveznostmi.  Ker zajema odločanje o kratkoročnih dolgovih in drugih obveznostih tudi odločanje o njihovem zmanjševanju, zajemajo ta načela tudi kratkoročno definanciranje.  Prednosti kratkoročnega financiranja pred dolgoročnim financiranjem so možnost hitrejše pridobitve, prilagodljivost potrebam in manjše omejitve v poslovni politiki, večja razpoložljivost. 60
  61. 61. Kratkoročno financiranje in definanciranje Slabosti kratkoročnega financiranja v primerjavi z dolgoročnim pa so zlasti:  večji stroški financiranja,  veliko število potrebnih obnavljanj in s tem povezani stroški,  večje tveganje glede spreminjanja stroškov financiranja,  večje tveganje glede možnosti obnavljanja, kar se kaže v  povečanju negotovosti poslovanja in  večji verjetnosti nastanka stroškov finančne stiske. 61
  62. 62. Nameni kratkoročnega financiranja Nameni so zlasti:  financiranje občasnega ali sezonskega povečanja obratnih sredstev,  financiranje posameznih kratkoročnih poslov,  financiranje začasnega časovnega neskladja med prejemki in izdatki,  zmanjšanje povprečnih stroškov financiranja podjetja in  zmanjšanje vpliva drugih upnikov na poslovanje. 62
  63. 63. Nameni kratkoročnega financiranja Vsako vrsto kratkoročnega financiranja je treba pri odločanju pretehtati zlasti glede na kratkoročno plačilno sposobnost podjetja, dolgoročno plačilno sposobnost podjetja, donosnost in tveganje lastniškega kapitala. 63
  64. 64. Obseg kratkoročnega financiranja Obseg je opredeljen z doseganjem najugodnejšega dolgoročnega financiranja. Na kratkoročnem področju treba zagotoviti le najboljšo kombinacijo vseh vrst kratkoročnega financiranja in pri tem upoštevati zlasti:  stroške,  razpoložljivost,  časovne omejitve,  prilagodljivost in  stopnjo obremenjenosti sredstev. 64
  65. 65. Obseg kratkoročnega financiranja  Temeljno sodilo pri iskanju najboljše kombinacije različnih vrst kratkoročnega financiranja so: • neposredni stroški (obrestna mera, provizije), • posredni stroški financiranja (stroškovna ocena preostalih sodil, časovne omejitve etc.). 65
  66. 66. Kratkoročno financiranje Zajema zlasti tele možnosti:  obveznosti do dobaviteljev,  kratkoročna posojila,  kratkoročne komercialne kredite,  druge komercialne obveznosti,  druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja,  izdane kratkoročne vrednostnice,  notranje financiranje,  zunajbilančno kratkoročno financiranje. 66
  67. 67. Obveznosti do dobaviteljev  Obveznosti do dobaviteljev so običajen vir financiranja poslovanja podjetja.  Nastanejo kot posledica nakupa na odprt račun z opredeljeno zapadlostjo v plačilo, na primer 8 do 15 dni.  Rok plačila je lahko tudi daljši; v tem primeru je običajen popust za predčasno plačilo. 67
  68. 68. Obveznosti do dobaviteljev  Vsako podaljšanje roka plačila pri nespremenjenem obsegu poslovanja pomeni povečanje obveznosti do dobaviteljev, torej povečanje obveznosti do virov financiranja in povečanje sredstev podjetja;  skrajšanje rokov plačila pa zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev, torej zmanjšanje obveznosti do virov financiranja in zmanjšanje sredstev podjetja. 68
  69. 69. Stroški financiranja Pri izračunavanju primerljive obrestne mere kot kazalca stroškov obveznosti do dobaviteljev upoštevamo:  stroške obveznosti do dobaviteljev, to je morebitne neizkoriščene popuste za predčasno plačilo,  obseg posojila, to je nabavno vrednost (zmanjšano za popuste hitrega plačila),  ročnost posojila, to je skrajni rok plačila. 69
  70. 70. Stroški financiranja Obseg obveznosti do dobaviteljev je najugodnejši pri:  tistem povprečnem roku plačila, pri katerem nižja obrestna mera in večje tveganje najbolj pozitivno vplivata na tržno vrednost enote navadnega lastniškega kapitala in  ko je ta vpliv hkrati še večji, kot bi bil vpliv najetega kratkoročnega posojila. 70
  71. 71. Kratkoročna posojila Dobiti jih je možno pri bankah, drugih finančnih institucijah, drugih pravnih ali fizičnih osebah. Bančna posojila se običajno najemajo za financiranje:  sezonskih obratnih sredstev,  financiranje posameznih večjih poslov,  v načrtu predvidene potrebe pri zagotavljanju kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja in  razne oblike premostitvenih posojil. 71
  72. 72. Kratkoročna posojila Pri odločanju o najemu kratkoročnega posojila je treba upoštevati zlasti:  celotne stroške posojila,  ustreznost roka vračila in možnosti podaljševanja,  morebitne probleme pri zavarovanju posojila,  namen zadolžitve in ustrezno kalkulacijo posla,  stopnjo odvisnosti od upnika. 72
  73. 73. Stroški kratkoročne zadolžitve pri bankah  Dekurzivna metoda: navedena obrestna mera je enaka dejanski.  Dejanska obrestna mera= (znesek plačanih obresti/glavnica)x( število časovnih obdobij v letu/število časovnih obdobij trajanja kredita)  Anticipativna metoda: navedena obrestna mera ni enaka dejanski. 73
  74. 74. Kratkoročni komercialni kredit, druge komercialne obveznosti, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja  Kratkoročni komercialni kredit odobrava prodajalec kupcu blaga in je ena najpomembnejših oblik kratkoročnega financiranja.  Pri odločanju o najemu tega kredita je treba upoštevati zlasti običajne pogoje financiranja prodaje v posamezni dejavnosti, konkurenčne ponudbe, kreditno sposobnost podjetja, nekatere tržne dejavnike. 74
  75. 75. Kratkoročni komercialni kredit, druge komercialne obveznosti, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja  Med druge komercialne obveznosti štejemo zlasti prejete predujme, varščine in podobno. Tudi za pridobitev predujmov mora imeti podjetje določeno kreditno sposobnost.  Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja so obveznosti v zvezi s stroški oziroma odhodki poslovanja, v zvezi s stroški oziroma odhodki od financiranja naštetih obveznosti, iz naslova izplačila dobička, iz naslova izdanih čekov in tn. TE OBVEZNOSTI NASTAJAJO SPONTANO 75
  76. 76. Izdane kratkoročne vrednostnice, notranje financiranje, zunajbilančno kratkoročno financiranje  Izdane kratkoročne vrednostnice so menice, komercialni zapis, druge kratkoročne vrednostnice.  Notranje financiranje zajema zlasti med letom nerazporejeni čisti dobiček in PČR.  Pasivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene prihodke in kratkoročno vnaprej vračunane stroške in odhodke. 76
  77. 77. Izdane kratkoročne vrednostnice, notranje financiranje, zunajbilančno kratkoročno financiranje  Zunajbilančno kratkoročno financiranje je tisto financiranje, ki presega kratkoročne obveznosti, izkazane v bilanci stanja.  To financiranje se lahko doseže tako s komercialnimi kot tudi finančnimi inštrumetni, najpogosteje z kratkoročnim poslovnim najemom, ponovnim nakupom zalog, zalogami v konsignaciji, posrednim financiranjem. 77
  78. 78. Odločanje o kratkoročnem financiranju  Kratkoročni načrt in njegove simulacije so pomembno orodje za odločanje o kratkoročnem financiranju,  Obseg kratkoročnega financiranja pa je opredeljen z načrtom dolgoročnega financiranja podjetja kot potrebni presežek nad načrtovanimi obveznostmi do dolgoročnih virov. 78
  79. 79. Odločanje o kratkoročnem financiranju  Kakovost kratkoročnega financiranja vpliva praviloma tudi povratno na končno odločitev o velikosti dolgoročnega financiranja.  Čim ugodnejše je kratkoročno financiranje, manjši je potreben delež dolgoročnega financiranja, kar pa ne sme ogroziti dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja. 79
  80. 80. Financiranje obratnih sredstev: kratkoročna in dolgoročna mešanica  Spontano financiranje: obveznosti in terjatev iz poslovanja, ki nastajajo spontano ali samodejno in se gibljejo skladno z gibanjem poslovanja.  Nanj vpliva plačilna politika podjetja.  Zanima nas predvsem nespontani ali nesamodejni del financiranja kratkoročnih naložb podjetja. 80
  81. 81. Analiza denarnega toka in njegovih sestavin 81
  82. 82.  Denarni tok povezuje tri glavne aktivnosti podjetja – poslovanje, investiranje ter financiranje in omogoča njihovo nemoteno odvijanje.  Izkaz denarnega toka povezuje izkaza uspeha in stanja in pojasnjuje spremembe v stanju denarja podjetja v času. 82
  83. 83.  Denarni tok prikazuje tisto, kar ni razvidno ne iz izkaza uspeha ne iz izkaza stanja – kako aktivnosti podjetja vplivajo na denarne tokove,  Izkaz denarnih tokov sestavimo na podlagi analize sprememb postavk izkaza stanja v obračunskem obdobju,  Izkaze lahko sestavimo za poljubna časovna obdobja, od dneva do leta  Značilnosti denarnega toka so odvisne tudi od panoge, tehnologije, stopnje življenjskega cikla proizvoda. 83
  84. 84. Proces kroženja denarja Stalna sredstva GS GS GS GS GS GS GS GS GS Čas 84
  85. 85. Kroženje denarja v gibljivih sredstvih GIBLJIVA SREDSTVA Denar Zaloge Terjatve Denar Največ eno leto 85
  86. 86. Finančno vzvodje - Leverage 86
  87. 87. Pojem – Poslovni vzvod Poslovni vzvod izraža možnost, da se z večjimi prihodki od prodaje poveča dobiček. Koeficient (stopnja) poslovnega vzvoda je razmerje med odstotno spremembo ( %) dobička iz poslovanja in odstotno spremembo ( %) prihodkov od prodaj ali poslovnih prihodkov. Kaže vpliv stalnih stroškov na poslovno tveganje prinašalcev kapitala. 87
  88. 88. Stopnja poslovnega vzvoda (DOL) DOL- odstotna sprememba dobička iz poslovanja (OP) DOL zaradi 1-odstotne spremembe obsega prodaje. Odstotna sprememba DOL pri Q enot dobička iz poslovanja (OP) proizvodov (ali prodaje) = Odstotna sprememba prodaje 88
  89. 89. Poslovni vzvod Poslovni vzvod – uporaba fiksnih stroškov podjetja oziroma možnost, da se z večjimi prihodki poveča dobiček podjetja.  En možni “učinek” poslovnega vzvoda je, da sprememba obsega prodaj povzroči “več kot sorazmerno” spremembo dobička iz poslovanja (ali izgube). 89
  90. 90. Vpliv poslovnega vzvoda na dobiček iz poslovanja (OP) 90
  91. 91. Vpliv poslovnega vzvoda na dobiček iz poslovanja 91
  92. 92. Vpliv poslovnega vzvoda na dobiček iz poslovanja * (EBITt - EBIT t-1) / EBIT t-1 92
  93. 93. Vpliv poslovnega vzvoda na dobiček iz poslovanja  Podjetje A je najbolj “občutljivo” podjetje 50-odstotno povečanje prodaj vodi do 400- odstotnega povečanja OP.OP  Napačno je misliti, da podjetje z največjim absolutnim ali relativnim zneskom fiksnih stroškov takoj kaže velike prednosti poslovnega vzvoda. 93
  94. 94. Razlaga DOL Najpomembnejše ugotovitve o DOL  DOL meri “občutljivost” dobička iz poslovanja na spremembe obsega prodaj.  Čim bližje točki preloma posluje podjetje tem višja je absolutna vrednost DOL.  Podjetje z višjo DOL je bolj “občutljivo” na spremembo prodaj kot podjetje z nižjo DOL. 94
  95. 95. DOL in poslovno tveganje Poslovno tveganje – verjetnost neuspeha ali izgube v zvezi s posamezno smerjo poslovanja. Njegov vpliv se izraža z variabilnostjo dobička iz poslovanja (OP=EBIT).  DOL je le ena sestavina poslovnega tveganja, ki postane “aktivna” le v razmerah variabilnosti prodaj in stroškov.  DOL povečuje variabilnost dobička iz poslovanja in s tem poslovno tveganje. 95
  96. 96. Pojem – Finančni vzvod Koeficient (stopnja) finančnega vzvoda je razmerje med odstotno spremembo ( %) celotnega dobička in odstotno spremembo ( %) dobička iz poslovanja. 96
  97. 97. Finančni vzvod Finančni vzvod – uporaba stalnih stroškov financiranja oziroma možnost podjetja, da z dodatnim zadolževanjem poveča dobiček, ker so obresti za dolgove manjše od donosa tako pridobljenih sredstev.  Finančni vzvod je posledica izbire načina financiranja.  Uporablja se za večanje donosnosti navadnih delnic. 97
  98. 98. Stopnja finančnega vzvoda (DFL) Stopnja finančnega vzvoda – odstotna sprememba celotnega dobička zaradi 1- odstotne spremembe dobička iz poslovanja. Odstotna sprememba DFL pri OP Celotnega dobička Eurov = Odstotna sprememba dobička iz poslovanja (OP) 98
  99. 99. Računanje DFL Računanje DFL DFL OP OP = OP - I OP = Dobiček iz poslovanja I = obresti 99
  100. 100. Zgled (# 1) Računanje DFL za financiranje z novim lastniškim kapitalom* kapitalom DFL 500.000 500.000 = 500.000 - 0 = 1.00 * Izračun upošteva pričakovani OP 100
  101. 101. Zgled (# 2) Računanje DFL za financiranje z novim dolgom * DFL 500.000 500.000 = 500.000 – 100.000 = 500.000 / 400.000 = 1.25 * Izračun upošteva pričakovani OP 101
  102. 102. Finančno tveganje Finančno tveganje – variabilnost dobička + tveganje možne plačilne nesposobnosti zaradi uporabe finančnega vzvoda.  Dolg povečuje verjetnost plačilne nesposobnosti v primerjavi s podjetjem, ki se v celoti financira z lastniškim kapitalom. V našem primeru mora podjetje ustvariti OP najmanj v znesku 100.000, da pokrije obresti.  Dolg tudi zvišuje variabilnost celotnega dobička, saj se je DFL povečal od 1.00 na 1.25. 102
  103. 103. Pojem – Celotni vzvod (DTL) Celotni vzvod izraža možnost, da se z večjimi prihodki od prodaje poveča celotni dobiček. Koeficient celotnega vzvoda je razmerje med odstotno spremembo ( %) celotnega dobička in odstotno spremembo ( %) prihodkov od prodaj. V vseh primerih gre torej za elastičnosti. 103
  104. 104. Celotno tveganje podjetja Celotno tveganje podjetja izraža variabilnost celotnega dobička glede na gibanje prodaj. Je seštevek poslovnega in finančnega tveganja. Celotno tveganje = poslovno tveganje + finančno tveganje PAZITE! DTL = DOL x DFL 104
  105. 105. Stopnja celotnega vzvoda(DTL) Stopnja celotnega vzvoda– odstotna sprememba vzvoda celotnega dobička zaradi 1-odstotne spremembe obsega proizvodnje (prodaje). Odstotna spremembe DTL pri Q enotah (ali S celotnega dobička Eurih) proizvodnje = (ali prodaj) Odstotna sprememba proizvodnje (prodaj) 105
  106. 106. Računanje DTL DTL S EUR OP + FC = prodaj OP - I DTL Q enot = Q (P - V) Q (P - V) - FC - I 106
  107. 107. Zgled Kakšna je stopnja celotnega vzvoda pri OP=500.000, če so:  stalni stroški 100.000,  cena proizvoda 43,75 in  spremenljivi stroški 18,75 na enoto proizvoda? 107
  108. 108. Izračun DTL za primer financiranja z lastniškim kapitalom DTL S EUR 500.000 + 100.000 prodaj = 500.000 - 0 = 1.20 *Opomba: ni finančnega vzvoda. 108
  109. 109. Izračun DTL za primer dolžniškega financiranja DTL S EUR 500.000 + 100.000 prodaj = 500.000 – 100.000 = 1.50 109
  110. 110. Kakšna je ustrezna vrednost DFL? Sposobnost zadolževanja – največji znesek dolgov, ki ga podjetje lahko servisira.  Podjetje mora analizirati pričakovane denarne tokove v prihodnosti.  Čim večji in stabilnejši pričakovani denarni tokovi v prihodnosti, tem večja dolžniška kapaciteta. prihodnosti  Stalni stroški vsebujejo: glavnico dolga in plačilo vsebujejo obresti, stroške najema in dividend za prednostne delnice. 110
  111. 111. Pojmi Podjetje, ki ima visoko stopnjo poslovnega vzvoda in visoko stopnjo finančnega vzvoda, posluje zelo tvegano. Doseči mora zelo visoko raven prodaje, da lahko pokrije visoke stalne (fiksne) stroške poslovanja in stalne stroške financiranja. 111
  1. A particular slide catching your eye?

    Clipping is a handy way to collect important slides you want to go back to later.

×