Your SlideShare is downloading. ×

Imam idejo, zanima me financiranje..

2,080
views

Published on

Published in: Business

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
2,080
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
1
Actions
Shares
0
Downloads
8
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1. Doc. Dr. Borut Vojinović Borut.vojinovic@gea-college.si GEA – COLLEGE FAKULTETA ZA PODJETNIŠTVO Ljubljana, 10.09.2010 1
  • 2. Obravnava tematik s področij: -Osnovni finančni izkazi, -Upravljanje z likvidnostjo in -Načela finančnega vzvodja 2
  • 3. Osnovni finančni izkazi 3
  • 4. CILJI PODJETJA Kdor nima zastavljenih ciljev, ga vsaka poti vodi do njih! Možni cilji:  Povečevanje dobička  Povečevanje premoženja lastnikov (delničarjev) / tržna vrednost podjetja  Povečevanje blagostanja 4
  • 5. Interesne skupine v podjetju  Lastniki,  Vodstvo,  Zaposleni,  Tržni udeleženci,  Finančni udeleženci in  Država, družba in javnost 5
  • 6. Zunanji uporabniki informacij so: Zunanji uporabniki informacij so:  lastnikipodjetja, ki niso člani njegovih podjetja upravljalnih in/ali nadzornih organov (tudi možni investitorji kapitala) – zanima jih donosnost podjetja, (zlasti dajalci dolgoročnih pa tudi  posojilodajalci kratkoročnih posojil)- zanima jih dolgoročna plačilna sposobnost podjetja, 6
  • 7. Zunanji uporabniki informacij so: Zunanji uporabniki informacij so:  dobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagovnih pa tudi kratkoročnih kreditov) – zanima jih likvidnost podjetja,  kupci (zlasti glavni stalni kupci),  država država in  javnost (tudi tekmeci). 7
  • 8. Notranji uporabniki informacij so: Notranji uporabniki informacij so:  izvajalciposameznih nalog v podjetju, ki morajo odločati o podrobnostih izvajanja,  poslovodstvo v podjetju od najnižje ravni do uprave (ravnateljstva),  upravljalni in nadzorni organi v podjetju ter  zaposlenci v podjetju. 8
  • 9. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Računovodsko obračuni za zunanje potrebe so zlasti tisti, ki sestavljajo letne ali medletne računovodske izkaze:  bilanca stanja,  izkaz poslovnega izida,  izkaz denarnih tokov,  izkaz gibanja kapitala in  pojasnila postavk v teh računovodskih izkazih. (Večina računovodskih obračunov se sestavlja le za notranje potrebe podjetja). 9
  • 10. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: BILANCA STANJA BILANCA STANJA Bilanca stanja:  je dvostranski izkaz uresničenih sredstev in obveznosti do njihovih virov na zadnji dan obračunskega obdobja.  Izkazuje na eni strani premoženjsko podobo z izkazovanjem sredstev, na drugi strani pa lastniško podobo z izkazovanjem obveznosti do virov sredstev. 10
  • 11. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: BILANCA STANJA BILANCA STANJA  V bilanci stanja uresničujemo temeljno načelo gospodarjenja (ali temeljno bilančno načelo), da lahko podjetje razpolaga le s tolikšnimi sredstvi, kolikor znašajo obveznosti zanje.  Zato mora biti vsota sredstev v bilanci stanja – aktiva enaka vsoti obveznosti do virov sredstev – pasiva. 11
  • 12. Bilanca stanja: Krka, d.d. (mio SIT) Bilanca stanja: Krka, d.d. (mio SIT) 31.12.04 21.12.03 31.12.04 31.12.03 SREDSTVA 151.081 144.307 OBV. DO V. SR. 151.081 144.307 STALNA SREDSTVA 103.768 91.978 KAPITAL 106.711 96.504 Neopred.dolg.sredstva 4.337 2.198 Vpoklicani kapital 14.170 14.170 Opred. dolg.sredstva 67.608 59.323 Kap.rez. + rez.dob. 57.829 50.420 Dolg. finančne naložbe 32.823 30.457 Preneseni čisti p.i. 3.584 5.014 GIBLJIVA SREDSTVA 47.176 52.271 Čisti p.i. posl.leta 9.101 5.011 Zaloge 18.538 21.039 Prev.pop.kapitala 22.027 21.888 Poslovne terjatve 25.617 28.931 REZERVACIJE 12.025 13.344 Kratk. finančne naložbe 1.920 1.472 FIN. IN POSL. OBV. 30.972 33.053 Dobr., denar, čeki 1.101 828 Dolgor.fin. in posl. obv. 13.769 4.509 Kratk.fin. in posl. obv. 17.186 28.543 AKTIVNE ČAS. RAZ. 136 59 PAS. ČAS. RAZ. 1.372 1.406 Zabilančna sredstva 18.599 17.864 Zabilančne obveznosti 18.599 17.864 12
  • 13. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA  Izkaz poslovnega izida je izkaz v obračunskem obdobju uresničenih prihodkov in odhodkov.  Prihodke in odhodke lahko opredelimo na različne načine: iz poslovanja, iz redne dejavnosti, iz financiranja, iz izredne dejavnosti. 13
  • 14. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA  Prihodke (odhodke) ugotavljamo v povezavi s sredstvi in obveznostmi zanje, saj nastajajo kot posledica povečevanja (zmanjševanja) sredstev ali zmanjševanja (povečevanja) obveznosti do virov sredstev.  Različni preseki prihodkov in odhodkov vodijo do različnih poslovnih izidov: dobiček (izguba) iz poslovanja, iz rednega delovanja, celotni dobiček (izguba), čisti dobiček (izguba). 14
  • 15. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA,IZKAZ USPEHA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA,IZKAZ USPEHA  Izkaz poslovnega izida je glede na svojo obliko lahko bilanca poslovnega izida ali stopenjski izkaz poslovnega izida.  Razdelitev čistega dobička in poravnava izgube nista prikazana v izkazu poslovnega izida, temveč v izkazu sprememb kapitala. 15
  • 16. Izkaz poslovnega izida: Krka, d.d. (mio SIT) Izkaz poslovnega izida: Krka, d.d. (mio SIT) 2004 2003 Čisti prihodki od prodaje 97.977 85.388 Sprememba vrednosti zalog -1.075 4.330 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 44.949 3.839 Drugi poslovni prihodki 4.098 303 Stroški blaga, materiala in storitev -43.519 -42.204 Stroški dela -26.359 -22.902 Odpisi vrednosti -9.751 -8.688 Drugi poslovni odhodki -3.832 -1.303 Finančni prihodki iz deležev 1.545 616 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 404 1.953 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 1.600 1.301 Finančni odhodki za odpise d. in k. naložb -1.817 -1.896 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obv. -2.353 -4.149 POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 16.964 12.753 Izredni prihodki 112 113 Izredni odhodki -11 -14 POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 101 98 CELOTNI POSLOVNI IZID 17.065 12.851 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČ. OBDOBJA 14.101 11.022 16
  • 17. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ DENARNIH TOKOV IZKAZ DENARNIH TOKOV  Izkaz denarnih tokov je izkaz v obračunskem obdobju uresničenih prejemkov (ali pritokov) in izdatkov (ali odtokov) skupaj z začetnim stanjem denarja.  Denarni tokovi so pritoki in odtoki določenih vrst sredstev ali obveznosti do virov sredstev v določenem časovnem obdobju. 17
  • 18. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ DENARNIH TOKOV IZKAZ DENARNIH TOKOV Denarni tokovi so tudi posledek sprememb sredstev in obveznosti do virov sredstev zaradi: 1. poslovanja, 2. investiranja in dezinvestiranja ter 3. financiranja in definanciranja. Finančni izid je prebitek prejemkov ali izdatkov. 18
  • 19. RAČUNOVODSKI IZKAZI: RAČUNOVODSKI IZKAZI: IZKAZ DENARNIHTOKOV IZKAZ DENARNIHTOKOV 1. izkaz denarnih tokov, 2. izkaz neto denarnih tokov in 3. izkaz pobotanega denarnega toka. ….so računovodski izkazi, v katerih so predstavljene spremembe stanja denarnih sredstev: a) po neposredni metodi s prejemki in izdatki, razčlenjenimi na tiste v zvezi s poslovanjem, financiranjem in investiranjem, b) po posredni metodi z izračunanimi pritoki in odtoki, razčlenjenimi na tiste v zvezi s poslovanjem, financiranjem in investiranjem. 19
  • 20. RAČUNOVODSKI IZKAZI: RAČUNOVODSKI IZKAZI: IZKAZ DENARNIH TOKOV IZKAZ DENARNIH TOKOV Razlika med prejemki in izdatki oziroma med pritoki in odtoki v obdobju je tedanji finančni izid, ki skupaj z začetnim stanjem denarnih sredstev ustvarja njihovo končno stanje. Po obliki je lahko bilanca finančnega izida ali stopenjski finančni izkaz. 20
  • 21. DENARNI TOK IZ POSLVANJA. _ _ PREJEMKI OD PRODAJE, DRUGI PREJEMKI IZDATKI ZA INPUTE = = DENARNI TOK IZ POSLOVANJA DENARNI TOK IZ INVESTIRANJA _ _ PREJEMKI OD _ _ PRODAJE STALNIH SREDST. IZDATKI ZA NAKUP STALNIH SREDSTEV = = DENARNI TOK IZ INVESTIRANJA DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA. + + PREJEMKI IZ _ _ IZDATKI ZA DENARNI TOK IZ ZADOLŽEVANJA, IZDAJE DELNIC RAZDOLŽEVANJE, DIVIDENDE = = FINANCIRANJA = sprememba denarnega toka = sprememba denarnega toka 21
  • 22. DENARNI TOK  Denarni tok je za potrebe odločanja o dolgoročni naložbi opredeljen kot čisti dobiček, povečan za nedenarne dohodke (na primer amortizacijo). ?  Upoštevati je treba tudi oportunitetne stroške in morebitne učinke naložbe na druge programe podjetja.  Upoštevati je treba tudi potrebno povečanje obratnega kapitala (razliko med zahtevanim povečanjem kratkoročnih naložb in povečanjem kratkoročnih obveznosti), ki pa se povrne po končani življenjski dobi naložbe. 22
  • 23. Upravljanje z likvidnostjo 23
  • 24. Denarna sredstva Denarna sredstva so gotovina in knjižni denar v bankah, ki je v danem trenutku na voljo za plačevanje. Pri presojanju plačilne sposobnosti se štejejo kot denarna sredstva še razni denarni ustrezniki. 24
  • 25. Kratkoročne finančne naložbe 25
  • 26. Pri nalaganju finančnih presežkov je treba paziti na dvoje:  Da se ohranja čim večja likvidnost (zelo hitra unovčljivost naložb) in  Da se dosega hkrati čim večja varnost. 26
  • 27. Kratkoročne finančne naložbe  Kratkoročne finančne naložbe so tisti del gibljivih sredstev in kratkoročnih sredstev, ki kot finančna naložba s trajanjem, krajšim od leta dni, prinaša finančne prihodke.  Sestavljajo jih za prodajo kupljene delnice in druge vrednostnice, dana kratkoročna posojila itd. 27
  • 28. BLAGAJNIŠKI ZAPIS  Blagajniški zapis je vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni znesek, z določenim rokom dospelosti.  Blagajniški zapisi se izdajajo z rokom dospelosti do enega leta, zato jih štejemo med kratkoročne vrednostne papirje. 28
  • 29. BLAGAJNIŠKI ZAPIS  Z gospodarskega gledišča so blagajniški zapisi namenjeni pridobivanju kratkoročnih finančnih sredstev.  Vsebina pravice iz blagajniškega zapisa je obveznost plačila določene vsote denarja. Gre torej za dolžniški vrednostni papir. 29
  • 30. BLAGAJNIŠKI ZAPIS  Po vsebini pravice je blagajniški zapis podoben obveznici, le da je doba vračila glavnice krajša → vrača glavnica skupaj z obrestmi, ko preteče doba, za kateri je zapis izdan.  Mogoče pa je tudi, da se blagajniški zapis izda s kuponom, ki upravičencu prinašajo periodično zapadle pravice.  Blagajniški zapis lahko upravičencu prinaša še druge pravice, če tako določi izdajatelj. 30
  • 31. ZAKLADNE MENICE  Kratkoročni vrednostni papir,  Dospelost do 6 mesecev,  Obstaja živahen sekundarni trg in  Predstavljajo čvrsto jamstvo. 31
  • 32. KOMERCIALNI ZAPIS  Komercialni zapis je vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni znesek, z določenim rokom dospelosti, izda pa ga subjekt, ki ni pooblaščen za izdajo blagajniških zapisov.  Komercialni zapisi se izdajajo z rokom dospelosti do enega leta → kratkoročni vredn. papir. Z gospodarskega gledišča so namenjeni pridobivanju kratkoročnih finančnih sredstev.  Vsebina pravice iz komercialnega zapisa je obveznost plačila določene vsote denarja. 32
  • 33. KOMERCIALNI ZAPIS  Gre torej za dolžniški vrednostni papir. Obrestovanje komercialnega zapisa ni nujno razvidno iz samega papirja. Izdajatelj se lahko odloči, da bo obrestoval glavnico po določeni obrestni meri.  Lahko pa se tudi odloči, da se zaveže plačati samo določeno vsoto denarja, ki zajema glavnico in obresti.  V tem primeru se komercialni zapis proda po nižji prodajni ceni, kot je nominalna vrednost. 33
  • 34. RAZNE VLOGE PRI BANKAH  Vezane vloge za določen čas v dnevih,  Vloge na odpoklic (likvidne, vendar imajo nižji donos),  Do dospetja so vezane vloge nelikvidne KRATKOROČNA POSOJILA DRUGIM PODJETJEM  Gre za izredno tvegane naložbe, vendar je njihova donosnost lahko izjemno visoka 34
  • 35. 6.1.4 Terjatve do kupcev 35
  • 36. Poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve:  kratkoročne terjatve iz poslovanja so poslovne terjatve, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni, do kupcev raznih vrst, do vpisnikov kapitala in do drugih oseb.  Mednje spadajo tudi dane kratkoročne varščine. 36
  • 37. Poslovne terjatve  So del: • gibljivih sredstev, • kratkoročnih sredstev in • obratnih sredstev.  Morebitne kratkoročne terjatve do dobaviteljev iz naslova danih predujmov so v bilanci stanja vključene med: • opredmetena osnovna sredstva, • neopredmetena osnovna sredstva in zaloge,  Odkupljene kratkoročne terjatve imajo največkrat naravo kratkoročne finančne naložbe. 37
  • 38. Kratkoročne terjatve iz poslovanja Kratkoročne terjatve iz poslovanja zajemajo predvsem terjatve do kupcev in druge terjatve iz poslovanja.  Nastajajo predvsem iz potrebe po vsaj delnem kreditiranju kupcev, saj se pri boljših pogojih kreditiranja praviloma poveča obseg prihodkov od prodaje, s tem pa tudi pričakovani donos kapitala.  V njihovem okviru najdemo tudi odkupljene kratkoročne terjatve, ki pa so po naravi največkrat kratkoročne finančne naložbe. 38
  • 39. Kratkoročne terjatve iz poslovanja Povečanje terjatev ima tudi negativne posledice, ki se kažejo zlasti v:  povečevanju obsega vezanih sredstev v poslovanju,  stroških financiranja,  tveganju pri izterjevanju,  tveganju pri stabilnosti prodaje,  kar se kaže v skupnem učinku kot zmanjševanje donosa lastniškega kapitala in/ali povečevanje tveganja pri zagotavljanju kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja. 39
  • 40. Kreditna politika podjetja Kreditna politika se nanaša na:  vrste kupcev (glede na obseg prometa),  dobo plačila (krajši ali daljši rok plačila),  ponujene popuste (glede na pomen kupca- zvesti kupci, promet etc…) in  način izterjave (morebitni problemi pri tej →stroški). 40
  • 41. Kreditna politika podjetja Dejavniki kreditne sposobnosti kupca so:  značaj kupca (trženjski značaj),  sposobnost plačila (dober plačnik, slab plačnik),  zavarovanje (slabo, dobro, prvovrstno),  finančno moč (visoka, slaba) in  gospodarske razmere (recesija, konjunktura). 41
  • 42. Kreditna politika podjetja Kakovost kupca Čas kreditiranja (1) Povprečno plačilno obdobje (2) Slabe terjatve Program Ponujeni popusti izterjave 42
  • 43. Kreditni pogoji (Podpoglavje 6.1.4.2) Najnižje, za podjetje še sprejemljive, zahteve, ki jih mora prosilec izpolnjevati. Zakaj spreminjati (omiliti) te zahteve? Finančni direktor mora prilagajati kreditne pogoje tako, da dodatni stroški zaradi njihove spremembe ne presegajo dodatnega dobička. 43
  • 44. Kreditni pogoji Stroški, ki so posledica omilitve kreditnih pogojev  Več administrativnega dela (strošek dela)  Več možnih izgub zaradi slabih dolžnikov  Oportunitetni stroški ? 44
  • 45. Izterjava terjatev  Likvidnost in donosnost (kvaliteta terjatev, donosnost teh),  Potencialne in obstoječe terjatve (vprašanje kvalitete kupca→njegovega neplačevanja),  Zavarovanje terjatev (možnost izgube v primeru nekvalitetnega zavarovanja),  Pospeševanje vnovčevanja (zamudne obresti, kasaskonto, komepenzacija, opominjanje, faktoring, avkcija, sodna izterjava, sprememba v lastniški delež, zunanji izterjevalec) 45
  • 46. Izterjava terjatev  Boniteta kupcev (povezana s časom in možnostjo izterljivosti),  Koeficient obračanja (ob problemu izterjevanja se ta koeficient značilno zmanjša-poslabša) in  Razvrščanje terjatev (terjatve razvrščamo-rangiramo v skupine i.e. dobre, slabe, zelo salbe) 46
  • 47. Faktoring  Sodoben finančni instrument, ki predstavlja financiranje, upravljanje in zavarovanje terjatev.  Faktor prevzame ali kupi terjatve za takojšen denar in lahko, glede na naravo in obseg dogovora, opravlja še naslednje storitve:  opravlja knjigovodske storitve v zvezi s terjatvami prvotnega upnika; 47
  • 48. Faktoring ● opravlja postopke potrebne za unovčenje (inkaso) in izterjavo terjatev, ● prevzema nase terjatve in s tem vso tveganje iz naslova plačilne nesposobnosti kupca, ● Ciljna skupina so gazele oz. hitro rastoči SME-ji 48
  • 49. Faktoring  Vrste faktoringa:  Neregresni (pravi) faktoring: tveganja neplačila terjatve prevzame faktor – kupec terjatve.  Regresni (nepravi) faktoring: faktor – kupec terjatve ne prevzame plačilnega tveganja.  Prikriti faktoring: dolžnik ni obveščen, da so bile terjatve prodane faktorju – kupcu terjatve. 49
  • 50. Potek faktoring posla 1. Prodajalec proda in dobavi kupcu blago ali storitev in mu izda račun. 2. Prodajalec (takoj po dobavi) odstopi terjatev faktorju, mu izroči kopijo računa in odstopno izjavo, ki jo podpišeta prodajalec (odstopnik terjatev) in kupec (dolžnik). 50
  • 51. Potek faktoring posla 3. Faktor lahko prodajalcu že naslednji dan nakaže dogovorjeni znesek, zmanjšan za faktorinško provizijo. 4. Ob dospelosti terjatve kupec plača blago ali storitev z nakazilom na račun faktorja. 5. Faktor poračuna plačilo za odstopljeno terjatev, znesek pa zmanjša za obresti na uporabljeno financiranje. 51
  • 52. Potek faktoring posla 52
  • 53. Faktoring v številkah Promet s faktoringom v Evropi za leto 2004 (v mrd €) 53
  • 54. Faktoring v številkah  Promet faktoringa v svetu (v % za 2004)  Cena faktoringa v Sloveniji 54
  • 55. Faktoring v Sloveniji  Slovenijaje s 185 milijoni evrov obrobna država, saj ustvari zgolj dva promila svetovnega prometa panoge. PROMET FAKTORINGA V SLOVENIJI, 1998-2004 (V MIO EUR)  Glavni igralci:  Prvi faktor  Afaktor in  Finea faktoring 55
  • 56. Nakazilo - ASIGNACIJA  Asignacija pomeni v bistvu nakazilo; z dogovorom o asignaciji dolžnik naroči (ga pooblasti) svojemu dolžniku, da namesto njega poravna dolg.  S takšnim dogovorom se mora strinjati tudi upnik, ki je lahko tudi sam predlagatelj asignacije. 56
  • 57. Sprememba upnika - CESIJA Terjatev preide iz premoženja ene osebe v premoženje druge osebe. Stranki pogodbe o cesiji:  U (odstopnik, cedent) in  3. os. (prevzemnik, cesionar). Gre za razpolagalni pravni posel (prenos obligacijske pravice), ki je posledica zavezovalnega pravnega posla med “starim” in “novim” upnikom. 57
  • 58. Pomen upravljanja z obratnimi sredstvi  Kratkoročne naložbe presegajo polovico vseh sredstev tipičnega podjetja (predstavljajo sredstva, ki so izrednega pomena za doseganje donosnosti poslovanja podjetja).  Njihov obseg vpliva na donosnost vseh sredstev (ROI). V kakšni meri? …veliki 58
  • 59. Pomen upravljanja z obratnimi sredstvi  Kratkoročne obveznosti so glavni vir financiranja majhnih podjetij. Zakaj? …majhna finančna moč SME  Zahteva dnevno kontrolo.  Vpliva na tveganje, donos in tudiPotrebno ažurno spremljanje gibanja. ceno delnice podjetja. Pri zadolževanju se tveganje zagotovo poveča… 59
  • 60. Kratkoročno financiranje in definanciranje  Zajema odločitve podjetja o financiranju podjetja s kratkoročnimi dolgovi in drugimi obveznostmi.  Ker zajema odločanje o kratkoročnih dolgovih in drugih obveznostih tudi odločanje o njihovem zmanjševanju, zajemajo ta načela tudi kratkoročno definanciranje.  Prednosti kratkoročnega financiranja pred dolgoročnim financiranjem so možnost hitrejše pridobitve, prilagodljivost potrebam in manjše omejitve v poslovni politiki, večja razpoložljivost. 60
  • 61. Kratkoročno financiranje in definanciranje Slabosti kratkoročnega financiranja v primerjavi z dolgoročnim pa so zlasti:  večji stroški financiranja,  veliko število potrebnih obnavljanj in s tem povezani stroški,  večje tveganje glede spreminjanja stroškov financiranja,  večje tveganje glede možnosti obnavljanja, kar se kaže v  povečanju negotovosti poslovanja in  večji verjetnosti nastanka stroškov finančne stiske. 61
  • 62. Nameni kratkoročnega financiranja Nameni so zlasti:  financiranje občasnega ali sezonskega povečanja obratnih sredstev,  financiranje posameznih kratkoročnih poslov,  financiranje začasnega časovnega neskladja med prejemki in izdatki,  zmanjšanje povprečnih stroškov financiranja podjetja in  zmanjšanje vpliva drugih upnikov na poslovanje. 62
  • 63. Nameni kratkoročnega financiranja Vsako vrsto kratkoročnega financiranja je treba pri odločanju pretehtati zlasti glede na kratkoročno plačilno sposobnost podjetja, dolgoročno plačilno sposobnost podjetja, donosnost in tveganje lastniškega kapitala. 63
  • 64. Obseg kratkoročnega financiranja Obseg je opredeljen z doseganjem najugodnejšega dolgoročnega financiranja. Na kratkoročnem področju treba zagotoviti le najboljšo kombinacijo vseh vrst kratkoročnega financiranja in pri tem upoštevati zlasti:  stroške,  razpoložljivost,  časovne omejitve,  prilagodljivost in  stopnjo obremenjenosti sredstev. 64
  • 65. Obseg kratkoročnega financiranja  Temeljno sodilo pri iskanju najboljše kombinacije različnih vrst kratkoročnega financiranja so: • neposredni stroški (obrestna mera, provizije), • posredni stroški financiranja (stroškovna ocena preostalih sodil, časovne omejitve etc.). 65
  • 66. Kratkoročno financiranje Zajema zlasti tele možnosti:  obveznosti do dobaviteljev,  kratkoročna posojila,  kratkoročne komercialne kredite,  druge komercialne obveznosti,  druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja,  izdane kratkoročne vrednostnice,  notranje financiranje,  zunajbilančno kratkoročno financiranje. 66
  • 67. Obveznosti do dobaviteljev  Obveznosti do dobaviteljev so običajen vir financiranja poslovanja podjetja.  Nastanejo kot posledica nakupa na odprt račun z opredeljeno zapadlostjo v plačilo, na primer 8 do 15 dni.  Rok plačila je lahko tudi daljši; v tem primeru je običajen popust za predčasno plačilo. 67
  • 68. Obveznosti do dobaviteljev  Vsako podaljšanje roka plačila pri nespremenjenem obsegu poslovanja pomeni povečanje obveznosti do dobaviteljev, torej povečanje obveznosti do virov financiranja in povečanje sredstev podjetja;  skrajšanje rokov plačila pa zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev, torej zmanjšanje obveznosti do virov financiranja in zmanjšanje sredstev podjetja. 68
  • 69. Stroški financiranja Pri izračunavanju primerljive obrestne mere kot kazalca stroškov obveznosti do dobaviteljev upoštevamo:  stroške obveznosti do dobaviteljev, to je morebitne neizkoriščene popuste za predčasno plačilo,  obseg posojila, to je nabavno vrednost (zmanjšano za popuste hitrega plačila),  ročnost posojila, to je skrajni rok plačila. 69
  • 70. Stroški financiranja Obseg obveznosti do dobaviteljev je najugodnejši pri:  tistem povprečnem roku plačila, pri katerem nižja obrestna mera in večje tveganje najbolj pozitivno vplivata na tržno vrednost enote navadnega lastniškega kapitala in  ko je ta vpliv hkrati še večji, kot bi bil vpliv najetega kratkoročnega posojila. 70
  • 71. Kratkoročna posojila Dobiti jih je možno pri bankah, drugih finančnih institucijah, drugih pravnih ali fizičnih osebah. Bančna posojila se običajno najemajo za financiranje:  sezonskih obratnih sredstev,  financiranje posameznih večjih poslov,  v načrtu predvidene potrebe pri zagotavljanju kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja in  razne oblike premostitvenih posojil. 71
  • 72. Kratkoročna posojila Pri odločanju o najemu kratkoročnega posojila je treba upoštevati zlasti:  celotne stroške posojila,  ustreznost roka vračila in možnosti podaljševanja,  morebitne probleme pri zavarovanju posojila,  namen zadolžitve in ustrezno kalkulacijo posla,  stopnjo odvisnosti od upnika. 72
  • 73. Stroški kratkoročne zadolžitve pri bankah  Dekurzivna metoda: navedena obrestna mera je enaka dejanski.  Dejanska obrestna mera= (znesek plačanih obresti/glavnica)x( število časovnih obdobij v letu/število časovnih obdobij trajanja kredita)  Anticipativna metoda: navedena obrestna mera ni enaka dejanski. 73
  • 74. Kratkoročni komercialni kredit, druge komercialne obveznosti, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja  Kratkoročni komercialni kredit odobrava prodajalec kupcu blaga in je ena najpomembnejših oblik kratkoročnega financiranja.  Pri odločanju o najemu tega kredita je treba upoštevati zlasti običajne pogoje financiranja prodaje v posamezni dejavnosti, konkurenčne ponudbe, kreditno sposobnost podjetja, nekatere tržne dejavnike. 74
  • 75. Kratkoročni komercialni kredit, druge komercialne obveznosti, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja  Med druge komercialne obveznosti štejemo zlasti prejete predujme, varščine in podobno. Tudi za pridobitev predujmov mora imeti podjetje določeno kreditno sposobnost.  Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja so obveznosti v zvezi s stroški oziroma odhodki poslovanja, v zvezi s stroški oziroma odhodki od financiranja naštetih obveznosti, iz naslova izplačila dobička, iz naslova izdanih čekov in tn. TE OBVEZNOSTI NASTAJAJO SPONTANO 75
  • 76. Izdane kratkoročne vrednostnice, notranje financiranje, zunajbilančno kratkoročno financiranje  Izdane kratkoročne vrednostnice so menice, komercialni zapis, druge kratkoročne vrednostnice.  Notranje financiranje zajema zlasti med letom nerazporejeni čisti dobiček in PČR.  Pasivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene prihodke in kratkoročno vnaprej vračunane stroške in odhodke. 76
  • 77. Izdane kratkoročne vrednostnice, notranje financiranje, zunajbilančno kratkoročno financiranje  Zunajbilančno kratkoročno financiranje je tisto financiranje, ki presega kratkoročne obveznosti, izkazane v bilanci stanja.  To financiranje se lahko doseže tako s komercialnimi kot tudi finančnimi inštrumetni, najpogosteje z kratkoročnim poslovnim najemom, ponovnim nakupom zalog, zalogami v konsignaciji, posrednim financiranjem. 77
  • 78. Odločanje o kratkoročnem financiranju  Kratkoročni načrt in njegove simulacije so pomembno orodje za odločanje o kratkoročnem financiranju,  Obseg kratkoročnega financiranja pa je opredeljen z načrtom dolgoročnega financiranja podjetja kot potrebni presežek nad načrtovanimi obveznostmi do dolgoročnih virov. 78
  • 79. Odločanje o kratkoročnem financiranju  Kakovost kratkoročnega financiranja vpliva praviloma tudi povratno na končno odločitev o velikosti dolgoročnega financiranja.  Čim ugodnejše je kratkoročno financiranje, manjši je potreben delež dolgoročnega financiranja, kar pa ne sme ogroziti dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja. 79
  • 80. Financiranje obratnih sredstev: kratkoročna in dolgoročna mešanica  Spontano financiranje: obveznosti in terjatev iz poslovanja, ki nastajajo spontano ali samodejno in se gibljejo skladno z gibanjem poslovanja.  Nanj vpliva plačilna politika podjetja.  Zanima nas predvsem nespontani ali nesamodejni del financiranja kratkoročnih naložb podjetja. 80
  • 81. Analiza denarnega toka in njegovih sestavin 81
  • 82.  Denarni tok povezuje tri glavne aktivnosti podjetja – poslovanje, investiranje ter financiranje in omogoča njihovo nemoteno odvijanje.  Izkaz denarnega toka povezuje izkaza uspeha in stanja in pojasnjuje spremembe v stanju denarja podjetja v času. 82
  • 83.  Denarni tok prikazuje tisto, kar ni razvidno ne iz izkaza uspeha ne iz izkaza stanja – kako aktivnosti podjetja vplivajo na denarne tokove,  Izkaz denarnih tokov sestavimo na podlagi analize sprememb postavk izkaza stanja v obračunskem obdobju,  Izkaze lahko sestavimo za poljubna časovna obdobja, od dneva do leta  Značilnosti denarnega toka so odvisne tudi od panoge, tehnologije, stopnje življenjskega cikla proizvoda. 83
  • 84. Proces kroženja denarja Stalna sredstva GS GS GS GS GS GS GS GS GS Čas 84
  • 85. Kroženje denarja v gibljivih sredstvih GIBLJIVA SREDSTVA Denar Zaloge Terjatve Denar Največ eno leto 85
  • 86. Finančno vzvodje - Leverage 86
  • 87. Pojem – Poslovni vzvod Poslovni vzvod izraža možnost, da se z večjimi prihodki od prodaje poveča dobiček. Koeficient (stopnja) poslovnega vzvoda je razmerje med odstotno spremembo ( %) dobička iz poslovanja in odstotno spremembo ( %) prihodkov od prodaj ali poslovnih prihodkov. Kaže vpliv stalnih stroškov na poslovno tveganje prinašalcev kapitala. 87
  • 88. Stopnja poslovnega vzvoda (DOL) DOL- odstotna sprememba dobička iz poslovanja (OP) DOL zaradi 1-odstotne spremembe obsega prodaje. Odstotna sprememba DOL pri Q enot dobička iz poslovanja (OP) proizvodov (ali prodaje) = Odstotna sprememba prodaje 88
  • 89. Poslovni vzvod Poslovni vzvod – uporaba fiksnih stroškov podjetja oziroma možnost, da se z večjimi prihodki poveča dobiček podjetja.  En možni “učinek” poslovnega vzvoda je, da sprememba obsega prodaj povzroči “več kot sorazmerno” spremembo dobička iz poslovanja (ali izgube). 89
  • 90. Vpliv poslovnega vzvoda na dobiček iz poslovanja (OP) 90
  • 91. Vpliv poslovnega vzvoda na dobiček iz poslovanja 91
  • 92. Vpliv poslovnega vzvoda na dobiček iz poslovanja * (EBITt - EBIT t-1) / EBIT t-1 92
  • 93. Vpliv poslovnega vzvoda na dobiček iz poslovanja  Podjetje A je najbolj “občutljivo” podjetje 50-odstotno povečanje prodaj vodi do 400- odstotnega povečanja OP.OP  Napačno je misliti, da podjetje z največjim absolutnim ali relativnim zneskom fiksnih stroškov takoj kaže velike prednosti poslovnega vzvoda. 93
  • 94. Razlaga DOL Najpomembnejše ugotovitve o DOL  DOL meri “občutljivost” dobička iz poslovanja na spremembe obsega prodaj.  Čim bližje točki preloma posluje podjetje tem višja je absolutna vrednost DOL.  Podjetje z višjo DOL je bolj “občutljivo” na spremembo prodaj kot podjetje z nižjo DOL. 94
  • 95. DOL in poslovno tveganje Poslovno tveganje – verjetnost neuspeha ali izgube v zvezi s posamezno smerjo poslovanja. Njegov vpliv se izraža z variabilnostjo dobička iz poslovanja (OP=EBIT).  DOL je le ena sestavina poslovnega tveganja, ki postane “aktivna” le v razmerah variabilnosti prodaj in stroškov.  DOL povečuje variabilnost dobička iz poslovanja in s tem poslovno tveganje. 95
  • 96. Pojem – Finančni vzvod Koeficient (stopnja) finančnega vzvoda je razmerje med odstotno spremembo ( %) celotnega dobička in odstotno spremembo ( %) dobička iz poslovanja. 96
  • 97. Finančni vzvod Finančni vzvod – uporaba stalnih stroškov financiranja oziroma možnost podjetja, da z dodatnim zadolževanjem poveča dobiček, ker so obresti za dolgove manjše od donosa tako pridobljenih sredstev.  Finančni vzvod je posledica izbire načina financiranja.  Uporablja se za večanje donosnosti navadnih delnic. 97
  • 98. Stopnja finančnega vzvoda (DFL) Stopnja finančnega vzvoda – odstotna sprememba celotnega dobička zaradi 1- odstotne spremembe dobička iz poslovanja. Odstotna sprememba DFL pri OP Celotnega dobička Eurov = Odstotna sprememba dobička iz poslovanja (OP) 98
  • 99. Računanje DFL Računanje DFL DFL OP OP = OP - I OP = Dobiček iz poslovanja I = obresti 99
  • 100. Zgled (# 1) Računanje DFL za financiranje z novim lastniškim kapitalom* kapitalom DFL 500.000 500.000 = 500.000 - 0 = 1.00 * Izračun upošteva pričakovani OP 100
  • 101. Zgled (# 2) Računanje DFL za financiranje z novim dolgom * DFL 500.000 500.000 = 500.000 – 100.000 = 500.000 / 400.000 = 1.25 * Izračun upošteva pričakovani OP 101
  • 102. Finančno tveganje Finančno tveganje – variabilnost dobička + tveganje možne plačilne nesposobnosti zaradi uporabe finančnega vzvoda.  Dolg povečuje verjetnost plačilne nesposobnosti v primerjavi s podjetjem, ki se v celoti financira z lastniškim kapitalom. V našem primeru mora podjetje ustvariti OP najmanj v znesku 100.000, da pokrije obresti.  Dolg tudi zvišuje variabilnost celotnega dobička, saj se je DFL povečal od 1.00 na 1.25. 102
  • 103. Pojem – Celotni vzvod (DTL) Celotni vzvod izraža možnost, da se z večjimi prihodki od prodaje poveča celotni dobiček. Koeficient celotnega vzvoda je razmerje med odstotno spremembo ( %) celotnega dobička in odstotno spremembo ( %) prihodkov od prodaj. V vseh primerih gre torej za elastičnosti. 103
  • 104. Celotno tveganje podjetja Celotno tveganje podjetja izraža variabilnost celotnega dobička glede na gibanje prodaj. Je seštevek poslovnega in finančnega tveganja. Celotno tveganje = poslovno tveganje + finančno tveganje PAZITE! DTL = DOL x DFL 104
  • 105. Stopnja celotnega vzvoda(DTL) Stopnja celotnega vzvoda– odstotna sprememba vzvoda celotnega dobička zaradi 1-odstotne spremembe obsega proizvodnje (prodaje). Odstotna spremembe DTL pri Q enotah (ali S celotnega dobička Eurih) proizvodnje = (ali prodaj) Odstotna sprememba proizvodnje (prodaj) 105
  • 106. Računanje DTL DTL S EUR OP + FC = prodaj OP - I DTL Q enot = Q (P - V) Q (P - V) - FC - I 106
  • 107. Zgled Kakšna je stopnja celotnega vzvoda pri OP=500.000, če so:  stalni stroški 100.000,  cena proizvoda 43,75 in  spremenljivi stroški 18,75 na enoto proizvoda? 107
  • 108. Izračun DTL za primer financiranja z lastniškim kapitalom DTL S EUR 500.000 + 100.000 prodaj = 500.000 - 0 = 1.20 *Opomba: ni finančnega vzvoda. 108
  • 109. Izračun DTL za primer dolžniškega financiranja DTL S EUR 500.000 + 100.000 prodaj = 500.000 – 100.000 = 1.50 109
  • 110. Kakšna je ustrezna vrednost DFL? Sposobnost zadolževanja – največji znesek dolgov, ki ga podjetje lahko servisira.  Podjetje mora analizirati pričakovane denarne tokove v prihodnosti.  Čim večji in stabilnejši pričakovani denarni tokovi v prihodnosti, tem večja dolžniška kapaciteta. prihodnosti  Stalni stroški vsebujejo: glavnico dolga in plačilo vsebujejo obresti, stroške najema in dividend za prednostne delnice. 110
  • 111. Pojmi Podjetje, ki ima visoko stopnjo poslovnega vzvoda in visoko stopnjo finančnega vzvoda, posluje zelo tvegano. Doseči mora zelo visoko raven prodaje, da lahko pokrije visoke stalne (fiksne) stroške poslovanja in stalne stroške financiranja. 111