• Share
  • Email
  • Embed
  • Like
  • Save
  • Private Content
Mobile phones strictly allowed article
 

Mobile phones strictly allowed article

on

  • 730 views

 

Statistics

Views

Total Views
730
Views on SlideShare
730
Embed Views
0

Actions

Likes
0
Downloads
1
Comments
0

0 Embeds 0

No embeds

Accessibility

Categories

Upload Details

Uploaded via as Adobe PDF

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

    Mobile phones strictly allowed article Mobile phones strictly allowed article Document Transcript

    • STROGO ZAŽELJENA UPORABA MOBILNIKOV V ŠOLI Mobile phones strictly allowed Tomaž Miholič Tomaz.miholic@siol.com Osnovna šola DuplekPovzetekRazvoj pametnih mobilnih telefonov in njihova razširjenost postavlja pod vprašajvsesplošno prepoved rabe le teh v šoli. Učitelj lahko pouk načrtuje tako, da so učenciob uporabi mobilnih telefonov ustvarjalni in interaktivni. V prispevku so predstavljenetri učne situacije, kjer so mobilni telefoni uspešno uporabljeni pri pouku in ena učnasituacija, ki bo izvedljiva takrat, ko bo večina učencev opremljena s t.i. pametnimimobilnimi telefoni. Tesna povezanost s storitvami Spleta 2.0 postavlja pametnemobilne telefone v vlogo zmogljive interaktivne naprave, ki je učitelji ne bi smeliprezreti.Ključne besedeSplet 2.0, Pametni mobilni telefon, Interaktivne napraveAbstractModern smartphones are still baned in schools despite the educational opportunitychildren carry around in their pockets. Teachers could use this new technology toengage pupils creativity and make classes even more interactive. In this paper fourexamples of effective use of mobile phones during classes are presented. Tightintegration of smartphones with Web 2.0 brings power of interactivity into everyclassroom and teacher should not ignore it.Key wordsWeb 2.0, Smartphonem, interactive devices
    • UvodŠtevilo aktivnih mobilnih telefonov je v Sloveniji že leta 2009 preseglo številoprebivalcev (Apek). Konec leta 2010 je 100 prebivalcev uporabljalo povprečno 104mobilne telefonske aparate. Množična raba mobilnih telefonov tudi med učenci indijaki je številne osnovne in srednje šole prisilila k sprejetju takšnih hišnih in šolskihredov, ki eksplicitno prepovedujejo rabo mobilnih telefonov v šoli. Zlorabe mobilnihtelefonov se dogajajo predvsem zaradi nedovoljenega fotografiranja in snemanjaoseb v šoli, kar je kaznivo dejanje (KZ RS). Razvoj pametnih telefonov, ki so tesnopovezani s storitvami Spleta 2.0 je morebitnim kršiteljem omogočil, da brezpoglobljenega tehničnega znanja v samo nekaj sekundah posnamejo video posnetekali fotografijo ter jo objavijo na spletu.Enostavna raba tehnologije in njena razširjenost med mladimi pa je potencial vredenpozornosti učitelja. Tradicionalne oblike pouka, kjer je tehnologija zaželena samo vdoločenih kratkih segmentih, kar kličejo po napravi, ki je v trenutku pripravljena zadelo in po uporabi prav tako hitro umaknjena v torbo, da ne moti nadaljevanja učnegaprocesa. Mobilni telefoni, sploh če govorimo o pametnih mobilnih telefonih zlahkaprevzamejo to vlogo. Daljša in poglobljena raba tehnologije pa še vedno zahtevauporabo osebnih računalnikov. V prispevku bomo prikazali načine, kako lahkouporaba mobilnih telefonov v šoli tradicionalnim oblikam dela z učenci dodainteraktivno dimenzijo.Kaj je tako drugače, kot pred sedmimi letiSedem let je dolga doba, predvsem pri razvoju tehnologije. Leta 2004 je Tim ORileyza spreminjajočo obliko spleta prvi uporabil izraz Splet 2.0. Od takrat do danes smoosebne spletne strani zamenjali s spletniki (angl: Blog); enciklopedijo »BritannicaOnline« je zamenjala Wikipedija; taksonomijo urednikov spletišč je zamenjalooznačevanje (angl: tagging) uporabnikov – t.i. »Folksonomy«; iskanje po spletnihnaslovih je zamenjalo iskanje po ključnih besedah; prepisovanje informacij jezamenjal avtomatiziran prenos le teh (angl: Syndication); pojavil se je MySpace inpojavil se je Facebook.Mobilnim telefonom, ki poleg osnovnih funkcij telefoniranja in pisanja kratkih sporočil(Angl: SMS Short Messages Service) omogočajo uporabniku uporabo in nameščanjedodatnih aplikacij pravimo pametni telefoni. Njihov razvoj sicer sega v daljno leto1992, vendar so zagon dobili šele leta 2007, ko je Nokia izdelala telefon z vgrajenim
    • GPS sprejemnikom, fotoaparatom, brezžično povezavo in ko je Apple predstavil svojprvi iPhone. Naslednjega leta je podjetje HTC predstavilo prvi pametni telefon znameščenim odprtokodnim operacijskim sistemom Android. Apple s svojimi iPhone-ina katerih teče iOS (operacijski sistem) in Google, ki izdelovalcem mobilnih telefonovponuja svoj operacijski sistem Android, sta danes gonilni sili razvoja na tem področju.Danes lahko na svoj pametni telefon namestimo več sto tisoč različnih aplikacij, ki sovse bolj ali manj povezane s storitvami Spleta 2.0. Z njimi lahko objavljamofotografije, video posnetke, sodelujemo v razpravah, raziskujemo svojo okolico,izražamo mnenja, objavljamo svojo trenutno lokacijo …Čeprav je delež pametnih mobilnih telefonov v Sloveniji največji v srednji in vzhodniEvropi in znaša 14,2% (STA) ostane še več kot 80% običajnih mobilnih telefonov, kine ponujajo povezovanja v splet ali nalaganja poljubnih aplikacij. Prevladujoč položajobičajnih glede na pametne mobilne telefone sicer omeji uporabnost le teh vendarima velika večina običajnih mobilnih telefonov vgrajen fotoaparat z možnostjozajemanja video posnetkov, prav tako je večina povezljiva z drugimi napravami spomočjo Bluetooth povezave, kar z malo iznajdljivosti omogoča učitelju uporaboširšega nabora zanimivih aktivnosti.Stanje v razreduCelotna populacija 11 letnikov v naši šoli je opremljena z mobilnimi telefoni, kar jebistveno več kot pred petimi leti, ko je bil ta delež manj kot 50%. Delež pametnihtelefonov je 7% oz. dva učenca si lastita telefon z operacijskim sistemom Android.V učilnicah so nameščeni računalniki, povezani s projektorjem in možnostjo rabeBluetooth povezave.Bodimo družbeno aktivniRazvoj kritičnega mišljenja učencev, ki naj se razvijejo v družbeno aktivne inodgovorne državljane, je eden izmed temeljnih ciljev, ki jih razvijamo vzporedno ztradicionalnim osnovnošolskim izobraževanjem. Ure namenjene delu v razredniskupnosti oziroma »razredne ure« so čas, ko se lahko temu cilju temeljitejeposvetimo. V času predvolilne kampanje se težko izognemo sporočilom raznihpolitičnih strank, ki nagovarjajo svoje potencialne volivce, hkrati pa ta sporočiladosežejo tudi populacijo, kateri niso namenjena – učence. Pomanjkanje izkušenj in
    • prevzemanje mnenj iz svojega ožjega družinskega okolja je antipod kritičnegamišljenja o politiki in politikih.Z namenom spodbujanja argumentiranega dialoga, so učenci dobili navodila, da ssvojimi mobilnimi telefoni poslikajo plakate političnih strank izobešene v neposrednibližini njihove poti v šolo. Fotografije smo prenesli na računalnik v razredu s pomočjoBluetooth povezave in jih sestavili v kolaž na iTabli. Učence sem opremil z nekajosnovnimi informacijami in jih postavil v vlogo zagovornika posameznega kandidataali stranke ter jih pozval, da prepričajo še svoje sošolce.Slika 1: Iz mobilnega telefona na iTablo v minuti ali dvehNa koncu ure smo izvedli še »razredne« volitve, kjer so se že pokazali zametkidružbene angažiranosti.Še več idej, kako učence pripraviti na aktivno vključitev v družbo, lahko razredniki inostali učitelji najdejo na portalu »Aktivno državljanstvo« na naslovu:http://learningaboutpolitics.eu/sloveniansite/Interaktivno javljanje iz šolske ekskurzijeNajbolj obiskani del šolske spletne strani so različne fotogalerije, kjer lahko staršiopazujejo svoje otroke vpete v šolske aktivnosti. Tudi fotografije iz šolskih ekskurzij,ki jih običajno objavimo dan ali dva po dogodku samem, so med bolj želenimivsebinami naše spletne strani. Konec prejšnjega šolskega leta smo se odločili, dastaršem ponudimo fotografije aktivnosti učencev na šolski ekskurziji z samonekajminutno zakasnitvijo, hkrati pa te slike objavljamo na t.i. virtualnem zemljevidu.
    • Tako so starši lahko ne samo videli kaj se dogaja z njihovimi otroci ampak tudi kje sele ti trenutno nahajajo.Slika 2: Interaktivni zemljevid, ki je nastajal v realnem časuTehnično smo to izpeljali s pomočjo pametnega telefona in storitvijo spleta 2.0 Picasaspletni albumi. Fotografije posnete s mobilnim telefonom so z v mobilni aparatvgrajenim GPS sprejemnikom opremljene tudi z geografskim položajem (angl.GeoTag) v trenutku fotografiranja, nato pa s pomočjo povezave 3G (povezava, kinam omogoča hitro uporabo spleta v omrežju mobilnih operaterjev) naložene vspletni album Picasa. Na šolsko spletno stran (glej: http://goo.gl/DWVJB) smo vgradilidiaprojekcijo teh fotografij. Starši so bili o možnem načinu spremljanja obveščeni,tako da smo ta dan beležili bistveno povečano število obiskov na šolski spletni strani.Morebitna opremljenost več učencev s pametnimi telefoni in skupna raba spletnegaalbuma je lahko osnova zanimivih foto poročil dela na terenu ali interaktivnegaspletnega zemljevida aktivnosti. Primer takšne aktivnosti najdete tudi na portalu»Aktivno državljanstvo« v prispevku »Parkirišča za invalide« (glej:  http://goo.gl/PHWLT).Vsi smo snemalci, režiserji in scenaristiObdelava in montaža digitalnih video posnetkov je običajno zamudno in zahtevnoopravilo. Video moramo posneti, ga prenesti na osebni računalnik, morebitiprekodirati v ustrezen format, kadre obrezati, sestaviti, dodati uvodne in odjavnešpice, izdelati sestavljen video in ga objaviti – bodisi na klasičnem mediju bodisi v
    • spletu. S prihodom pametnih mobilnih telefonov in njihove tesne naveze s storitvamispleta 2.0 je objava video posnetkov bistveno poenostavljena, saj lahko videoposnetek ustvarimo na mobilnem telefonu in ga neposredno objavimo v kateri izmedstoritev za izmenjavo video vsebin. Tako objavljeni posnetki so običajno sestavljenisamo iz enega kadra hkrati pa tudi slabše posneti, saj mobilni telefoni ne ponujajooptične stabilizacije slike med snemanjem (glej: http://youtu.be/K9jqD3llokI inhttp://youtu.be/-IZArUmO8x8). Spletišče YouTube ponuja nabor spletnih orodij skaterimi tudi video posnetke iz mobilnega telefona sestavimo v niz kadrov, umirimosliko, dodamo uvodne in odjavne špice, ustvarimo podnapise, obrežemo kadre,dodamo učinke in izdelek objavimo neposredno na njihovem portalu zgolj z uporabobrskalnika.Slika 3: Orodje za osnovne popravke video posnetkovEnostavnost rabe urejevalnika video posnetkov v oblaku smo uporabili za izdelavokratkega predstavitvenega filma o zbiralni akciji v kateri je sodelovala šola. Učenci sobrez predhodnega znanja in izkušenj dela s katerim izmed klasičnih programov zanelinearno video montažo izdelali ter objavili vsak svoj kratek predstavitveni video veni šolski uri (glej: http://youtu.be/phStHBGYCnI).
    • Slika 4: Nelinearna video montaža v oblakuDokumentarni potencial pametnih telefonov je velik, saj je njihova raba enostavna,orodja spleta 2.0 pa dovolj zmogljiva za izdelavo všečnega izdelka.Mobilni telefon kot glasovalni sistemKlasični frontalni pouk bolj ali manj uspešno preganjamo iz naših učilnic že skoraj stolet (Kubale) saj spada med t.i. neaktivne učne oblike. Ena izmed možnosti zaaktiviranje učencev v takšnih učnih situacijah je uporaba glasovalnega sistema, ki obustrezni rabi učence aktivira, učitelja pa sili v dinamičen in interaktiven pouk. Nakupglasovalnega sistema je za šolo običajno strošek, ki ga zaradi pomanjkanja izkušenjtežko opravičijo. Pametni telefoni lahko glasovalne naprave ne samo nadomestijoampak tudi nadgradijo. Povezanost v splet in vgrajen spletni brskalnik omogočatauporabo poljubnih spletnih anket oziroma vprašalnikov kar na mobilnih telefonih.Učencem zgolj podamo URL naslov vprašalnika, ki ga vpišejo v brskalnik, odgovorijona vprašanja in svoj odgovor oddajo. Vpis URL naslova lahko nadomestimo z objavoustrezne QR kode, ki jo vsi pametni telefoni samodejno pretvorijo v URL naslov, takodobimo glasovalne naprave, kjer nam vsi učenci brez zamudnega vpisovanja naslovain z le nekaj kliki posredujejo povratno informacijo. Njihovi odzivi so nam dostopnitakoj in jih uporabimo pri nadaljevanju učne ure.Slika 5: S skeniranjem QR kode nadomestimo vpisovanje URL naslovaPri pouku matematike smo v prejšnjem šolskem letu uporabili ta način aktivacijeučencev osmih razredov saj smo vse ure matematike gostovali v računalniški učilnici– namesto pametnih telefonov smo uporabili osebne računalnike. Vprašalnik (glej:http://goo.gl/DOMI1), izdelan v storitvi Google Dokumenti nam poleg odgovorovizbirnega tipa omogoča tudi vpis besedila, tako da pri zbiranju povratnih informacijnismo več omejeni samo na vprašanja izbirnega tipa.
    • Slika 6: Vprašanje zapišemo na tablo, odgovore zberemo v elektronski pregledniciRazširjenost pametnih telefonov še ni takšna, da bi lahko ta način zbiranja odzivovizvedli v klasični učilnici vendar pričakujemo, da bo to izvedljivo v naslednjih letih.Kako bomo interaktivni jutriDelež učencev tretjega triletja v osnovni šoli, ki imajo in uporabljajo mobilni telefon, ježe danes takšen, da lahko brez slabe vesti načrtujemo aktivnosti za uporabo le tehpri pouku. Z naraščanjem deleža pametnih telefonov pričakujemo naslednjo(r)evolucijo uporabe tehnologije pri pouku, vendar pa to ni edina pot, ki se v zadnjihletih hitro razvija. Tablični računalniki, ki so zmagoviti pohod pričeli komaj leta 2010 zizdajo iPad-a, združujejo vse lastnosti pametnih telefonov in le tem dodajajo večji, nadotik občutljiv zaslon. Kaj bodo učenci uporabljali jutri - Pametni mobilni telefon,tablični ali osebni računalnik? Najbrž kar vse: Pri delu na terenu bodo uporabljalipametni mobilni telefon, v razredu bodo brskali po e-učbeniku na tabličnemračunalniku, osebni računalnik pa bo ostal rezerviran za zahtevnejša opravila.Bomo strogo prepovedali tudi uporabo tabličnih računalnikov, ko jih bodo učencipričeli prinašati k pouku?Viri 1. Poročilo: Apek (2011): Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2011. Ljubljana (Junij, 2011) 2. Članek: Filipčič, M. (2011): Projektni blog, Zbornik SirIKT 2011 3. Knjiga: Kubale, V. (2001): Skupinska učna oblika, Samozaložba, Maribor 4. Spletna stran: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pametni_telefon (December, 2011) 5. Spletna stran: http://sl.wikipedia.org/wiki/IPad (December, 2011) 6. Spletna stran: http://goo.gl/NY4Cu (December, 2011) 7. Kazenski zakonik RS - Uradni list RS, št. 63/94