Your SlideShare is downloading. ×
Active citizenship article in Slovenian
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×

Saving this for later?

Get the SlideShare app to save on your phone or tablet. Read anywhere, anytime - even offline.

Text the download link to your phone

Standard text messaging rates apply

Active citizenship article in Slovenian

177
views

Published on


0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
177
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
1
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1.   AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO  Andrej Fištravec, ZRSŠ    V  Evropi  je  postal  govor  o  »aktivnem  državljanstvu«  pogost  in  pomemben,  ker  vedno  več evropskih državljanov ne odda svojega glasu na volitvah. Nekaj povsem »običajnega« postaja, da je takšnih  »ne‐volivcev«  več  kot  polovica.    To  pomeni,  da  se  oblikuje  večina,  ki  ne  želi  sodelovati  pri upravljanju  skupnih  zadev,  ter  posledično,  da  volja  manjšine  postaja  obveza  večine.  V  nadaljevanju  to  pomeni,  da  evropski  državljani  (trendi  obnašanja  med  različnimi  starostnimi  skupinami  so  zelo podobni) s svojim delovanjem postavljajo pod vprašaj celotni koncept legitimnosti oblasti, kakor je bil utemeljen  z  meščanskimi  revolucijami  od  18.  stoletja  dalje.  Ker  je  vsaka  oblast  tudi  določen  sistem nasilja nad ljudmi – državljani,  je pomembno, da se državljani strinjamo z določeno oblastjo. Svoje strinjanje lahko pokažemo s svojim sodelovanjem v »politiki«. To je: pri urejanju skupnih zadev. Ali v oblikah  neposrednega  sodelovanja  v  »politiki«  z  volitvami  (kot  volivci  ali  kot  politiki)  ali  v  širšem pomenu besede preko različnih oblik civilno‐družbenega delovanja.     Različne  evropske  in  nacionalne  institucije  skušajo  preko  različnih  programov  spodbujati aktiven odnos državljanov do politike. Problem pa je, da vedno močnejši vzporedni (resnični?)  centri družbene moči (to je globalni kapital) za svoje delovanje ne potrebujejo aktivnih državljanov, saj smo le‐ti (kot tudi politika, ki želi delovati v javno dobro) motnja pri delovanju globalnega kapitala. Kajti interes  kapitala  ima  velikokrat  malo  skupnega  z  interesom  posameznega  državljana,  skupine državljanov ali javne politike, ki želi zadovoljevati naše skupne interese (interes profita je na primer pred interesom zdravja ali znanja ali resnice).   Kljub  velikemu  upadanju  interesa  za  politiko  v  ožjem  smislu,  je  mnogo  krepkejši  interes  za politiko v širšem smislu. Državljani smo pripravljeni sodelovati pri urejanju skupnih zadev, vendar ne na  način,  da  smo  pri  tem  izigrani.  Različne  javnomnenjske  raziskave  kažejo,  da  je  tovrstna pripravljenost  ukvarjanja  s  politiko  v  širšem  smislu  nekje  od  50  do  100  %  višja  kot  je  dejansko sodelovanje  v  političnih  procesih  v  ožjem  smislu.    Potencial  ukvarjanja  s  politiko  v  širšem  pomenu besede kaže spodnja preglednica.  1  
  • 2.    Preglednica: Vključenost v nekatere prostovoljne organizacije v Evropi (seštevek članov in delujočih članov)   Delež Slovenije Vrsta organizacije  Najmanjši delež  Najvišji delež  in drugih držav  države (v %)  države (v %)  ( v %) Športni klub, društvo ali društvo za  0–9:  20–29:  70–79: dejavnost v naravi (lovci, taborniki)  GR, PL  SI, ES, IL  NL Kulturno društvo ali skupina,  0–9:  10–19:  40–49: ljubiteljska skupina  GR, PL, PT  SI, ES, HU, IT  BE, DK, SE Verska ali cerkvena organizacija  0–9 :  10–19:  40–49:  GR, IL, IT, PL  SI,  BE,  ES,  FR,  AT  HU, PT Družabni ali mladinski klub, društvo  0–9:  10–19:  30–39: upokojencev, žensk, društvo  GR, IT, PL, PT  SI,  ES,  FI,  FR,  BE, NO, SE prijateljev  HU, IL, NL Vir:  Malnar,  B.  (2004):  Evropska  družboslovna  raziskava  2002:  zaključno  raziskovalno  poročilo.  Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Str.: 25‐28. Legenda: AT‐Avstrija, BE‐Belgija, CH‐Švica, CZ‐Češka, DE‐Nemčija, DK‐Danska, ES‐Španija, FI‐Finska, FR‐Francija, GB‐Velika Britanija, HU‐Madžarska, IE‐Irska, IL‐Izrael, IT‐Italija, LU‐Luksemburg, NL‐Nizozemska, NO‐Norveška, PL‐Poljska, PT‐Portugalska, SE‐Švedska, SI‐Slovenija.    2