GRADIVO ZA USPOSABLJANJEPRODAJALCEV FFS IN IZVAJALCEV      VARSTVA RASTLIN          Ljubljana, 2009
Gradivo za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlinAvtorji:mag. Mateja BlažičMateja Bolčič TavčarPrimož...
KAZALO VSEBINEUVOD ..........................................................................................................
KAZALO SLIKSlika 1: Razdelitev herbicidov glede na čas uporabe: A-pred setvijo, B-po setvi pred vznikom,C-po vzniku .........
Kratice in izrazi, pogosto uporabljeni v gradivuFFS – fitofarmacevtska sredstvaFURS – Fitosanitarna uprava Republike Slove...
UVODFitofarmacevtska sredstva so snovi namenjene uničenju, zatiranju, nadzorovanju aliodganjanju škodljivih organizmov (žu...
Vse te razlike imajo neposreden vpliv na registracijo sredstev v določeni državi, zatoregistracije med državami ne morejo ...
1.  POVZROČITELJI    BOLEZNI                                    NA         RASTLINAH,ŠKODLJIVCI IN PLEVELBolezen je vsaka ...
1.2. Bolezni in poškodbe, ki jih povzročajo povzročitelji žive naraveMed povzročitelje bolezni in poškodb žive narave na r...
BakterijeBakterije so preprosti, mikroskopsko majhni, večinoma enocelični organizmi brez listnegazelenila. Od vseh do seda...
FitoplazmeFitoplazme (nekoč poimenovane mikoplazmam podobni organizmi) so zapletena skupinapovzročiteljev bolezni. Po zgra...
PršicePršice so najobsežnejša skupina (red) iz razreda pajkovcev. Skupina pršic obsega preko50.000 opisanih vrst, med kate...
PticePtice povzročajo škodo na kmetijskih površinah predvsem ob setvi in v času dozorevanjapridelkov. Direktno zatiranje p...
Poznamo še dva načina razvrščanja plevelov in sicer glede na čas vznika plevelov ter glede navrsto rastišča oziroma talni ...
2. SPLOŠNO O FFS2.1. Kaj so fitofarmacevtska sredstvaFitofarmacevtska sredstva so aktivne snovi in pripravki, ki so namenj...
Sredstva, ki jih uporabljamo nerazredčena za direktno tretiranje tal ali rastlin (gotovi pripravki):IME                   ...
Različne formulacije sredstev za posebne namene:IME                             OZNAKA     OPISPasta                      ...
Primer poimenovanja fitofarmacevtskih sredstev:Splošno ime aktivne snovi: GLIFOSAT v obliki izopropilamino soli, kar si za...
2.5. Razdelitev fitofarmacevtskih sredstev glede na področje uporabeGlede na škodljivi organizem, zoper katerega fitofarma...
Po nanosu naredijo kontaktni fungicidi oblogo na površini tretiranih rastlinskih organov. Na tanačin rastlino ali seme obv...
InsekticidiInsekticidi so kemične snovi, ki jih uporabljamo za zatiranje škodljivih žužek,najpomembnejših živalskih škodlj...
AkaricidiAkaricide uporabljamo za zatiranje škodljivih pršic. Poleg specifičnih akaricidov na pršicedelujejo tudi nekateri...
Selektivnost herbicidnega pripravka je odvisna od: morfoloških in fizioloških razlik medrastlinskimi vrstami, količine upo...
A                                     B                                    CSlika 1: Razdelitev herbicidov glede na čas up...
pomožna sredstva spadajo tudi varovala (safenerji), ki na gojeni rastlini, ki je bila tretirana,preprečijo neželene poškod...
Kolobarjenje s sredstvi, ki vsebujejo različne aktivne snovi. V praksi to pomeni, da veni rastni dobi na isti površini upo...
3. VARNA UPORABA FFS IN POTENCIALNA TVEGANJA ZAZDRAVJE LJUDI3.1. VPLIV NA ZDRAVJE LJUDIZnani, več kot 500 let stari rek šv...
T+                       T                      Xn                       Xi                        C Zelo strupeno        ...
Izpostavljenost preko kože (dermalna izpostavljenost)Koža je organ z veliko površino in nezaščitena predstavlja potencialn...
3.2. PREPREČEVANJE ZASTRUPITEVZa čimbolj varno izkoriščanje pozitivnih, uporabnih lastnosti FFS je prav gotovonajpomembnej...
Osnovne varnostne zahteve, katerim mora ustrezati osebna zaščitna oprema, da stazagotovljena varnost in zdravje uporabniko...
Zaščitno obleko čistimo po                                                             navodilih proizvajalca, zamenjamo  ...
Zaščita dihalUporaba respiratorja oz. maske za obraz je obvezna v primeru:                    navedbe na etiketi in navodi...
Zaščita očiOči so zelo občutljivi na pesticide. Med rokovanjem s FFS moramo nositi primerno zaščitoza oči. Zaščito za oči ...
Vzdrževanje kontaminirane zaščitne opremeZavedati se moramo, da pesticidi prehajajo v in skozi material osebne zaščitne op...
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009

1,754

Published on

Manual for training of experts in phytomedicine 2010.

Published in: Technology
0 Comments
1 Like
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

No Downloads
Views
Total Views
1,754
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
5
Comments
0
Likes
1
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Transcript of "Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009"

  1. 1. GRADIVO ZA USPOSABLJANJEPRODAJALCEV FFS IN IZVAJALCEV VARSTVA RASTLIN Ljubljana, 2009
  2. 2. Gradivo za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlinAvtorji:mag. Mateja BlažičMateja Bolčič TavčarPrimož Bukovecdr. Jernej Drofenikdr. Tanja Faturdr. Lucija Jukić SoršakMilena Koprivnikar B.dr. Mario LešnikMojca Malovrhmag. Lucija Šarcmag. Sanja VranacBert van der GEESTSlikovno gradivo: dr. Mario Lešnik, Andrej Murenc, mag. Jolanda Persolja, mag. Lucija Šarc, mag. Sanja Vranac, Wikipedia, Uradni list RS, BUL Švica (www.bul.ch).Uredila: Milena Koprivnikar B., Neža Gorenc VolkRecenzija: mag. Gabrijel SeljakIzdaja: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Einspielerjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, telefon +386 59 15 29 30, telefax 059 15 29 59, http://furs.si, e-pošta: furs.mkgp@gov.siZastopa Suzana Marolt, direktoricaNaklada: 10.000 izvodovTisk: Tiskarna SOMARU d.o.o.Ljubljana, 15. november, 2009CIP –Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana632.95GRADIVO za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin / [avtorji MatejaBlažič… [et al.]; slikovno gradivo dr. Mario Lešnik ….[et al.]; uredila Milena KoprivnikarB., Neža Gorenc V.].- Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009ISBN 978-961-92549-1-21. Blažič, Mateja, 1970 – 2. Koprivnikar Bobek, Milena24804020688 2
  3. 3. KAZALO VSEBINEUVOD ........................................................................................................................................ 61. POVZROČITELJI BOLEZNI NA RASTLINAH, ŠKODLJIVCI IN PLEVEL ................... 82. SPLOŠNO O FFS................................................................................................................. 153. VARNA UPORABA FFS IN POTENCIALNA TVEGANJA ZA ZDRAVJE LJUDI....... 27 3.1. VPLIV NA ZDRAVJE LJUDI ..................................................................................... 27 3.2. PREPREČEVANJE ZASTRUPITEV........................................................................... 30 3.3. UKREPI PRI ZASTRUPITVI ...................................................................................... 38 3.4. OSTANKI PESTICIDOV ............................................................................................. 414. VARSTVO OKOLJA IN UPORABA FFS ........................................................................ 43 4.1. TLA ............................................................................................................................... 43 4.2. VARSTVO VODA ....................................................................................................... 45 4.3. VARSTVO DIVJIH ŽIVALI IN RASTLIN................................................................. 51 4.4. VARSTVO ČEBEL IN NECILJNIH ČLENONOŽCEV ............................................ 52 4.5. ZRAK ............................................................................................................................ 53 4.6. PRAVILNO ODMERJANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV..................... 54 4.7. PREPREČEVANJE ZANAŠANJA FFS IZVEN OBMOČJA NANOSA ................... 655. SESTAVA ETIKETE Z NAVODILOM ZA UPORABO ................................................... 726. ZAKONODAJA................................................................................................................... 80 6.1. ZAKONODAJA S PODROČJA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV.................. 80 6.2. ZAKONODAJNA UREJENOST PODROČJA SKLADIŠČENJA, RAVNANJA Z ODPADNO EMABALAŽO IN ZBIRANJE ODPADKOV FFS ........................................ 877. VIRI...................................................................................................................................... 91Priloga 1: Poročilo o izpostavljenosti fitofarmacevtskemu sredstvu ....................................... 94 3
  4. 4. KAZALO SLIKSlika 1: Razdelitev herbicidov glede na čas uporabe: A-pred setvijo, B-po setvi pred vznikom,C-po vzniku .............................................................................................................................. 24gojene rastline in plevelov (A.Murenc)................................................................................... 24Slika 2: Grafični znaki (simboli) in napisi za opozarjanje na nevarnost (Ur.l. RS, št. 50/2003 zdne 29. 5. 2003)........................................................................................................................ 28Slika 3: Zaščitna obleka s kapuco za enkratno uporabo (BUL, Švica www.bul.ch) ............... 32Slika 4: Proti kemikalijam odporne nitrilne zaščitne rokavice (BUL, Švica www.bul.ch) .... 32Slika 5: Enostavna polmaska in polmaska pri kateri je možno menjati filtre (BUL, Švicawww.bul.ch) ............................................................................................................................. 33Slika 6: 1- tesno prilegajoča se zaščitna očala, 2 - očala s stransko zaščito (BUL, Švicawww.bul.ch) ............................................................................................................................. 34Slika 7: Gumijasti škornji (BUL, Švica www.bul.ch)............................................................. 34Slika 8: Spiranje oči (L.Šarc) ................................................................................................... 39Slika 9: Vidni ostanki uporabe FFS na grozdju (S.Vranac)..................................................... 42Slika 10: Shematski prikaz usode in obnašanja FFS v okolju (J.Persolja) .............................. 44Slika 11: Veliko FFS je strupenih za vodne organizme (S. Vranac)........................................ 45Slika 12: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode (VTPodV) v obdobju 2006 - 2008(MOP, ARSO, GURS) ............................................................................................................. 46Slika 13: Prikaz vodovarstvenih območij na medzrnskih vodonosnikih (hitrost pretakanjavode do 10 m/dan) (MOP, ARSO)........................................................................................... 47Slika 14: Kemijsko stanje površinskih voda v obdobju 2006 – 2008 (MOP, ARSO, GURS) 49Slika 15: Način merjenja varnostnih pasov (B. van der Geest) ............................................... 50Slika 16: Območja Natura 2000 (Zavod RS za varstvo narave) .............................................. 51Slika 17: Kranjska čebela na zlati rozgi (Wikipedia)……………………………………..… 53Slika 18: Prekomerna ali nepravilna uporaba FFS prizadene tudi neciljne organizme(S. Vranac)……………………………………………………………………………………54Slika 19: Ustrezno odmerjanje zračnega toka pri radialnih in pnevmatskih pršilnikih zusmerniki (M.Lešnik)............................................................................................................... 55Slika 20: Pršilnik z razdelilnim stolpom za zrak in s hidravlično gibljivimi usmerniki (M.Lešnik)...................................................................................................................................... 56Slika 21: Škropljenje na robnih vrstah nasadov brez ventilatorja in s prilagoditvijo orientaciješob (M.Lešnik) ......................................................................................................................... 57Slika 22: Prednosti in slabosti sodobno oblikovanih naprav za nanos FFS – zelo dobronanašanje na ciljne površine, preobsežno zanašanje v okolico in tla (M. Lešnik).................. 63Slika 23: Neposredna ogroženost izvajalca škropljenja – traktor brez kabine (M. Lešnik)..... 65Slika 25: Primerjava nekaterih tipov šob, dostopnih na slovenskem trgu: ST in TR – običajnistandardni šobi, ADI in API – šobi za zmanjševanje zanašanja z vgrajeno predkomoro, ID inAVI – antidriftni šobi, ki vsesavata zrak, IDK – kompaktna antidriftna šoba (M. Lešnik)..... 69Slika 26: Uporaba antidriftnih šob pri škropljenju v bližini stanovanjskih objektov (M.Lešnik)...................................................................................................................................... 70Slika 27: Enostransko škropljenje robnih vrst (M. Lešnik) .................................................... 71 4
  5. 5. Kratice in izrazi, pogosto uporabljeni v gradivuFFS – fitofarmacevtska sredstvaFURS – Fitosanitarna uprava Republike SlovenijeIRSKGH – Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hranoMKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoUr.l. RS – Uradni list Republike SlovenijeUL L – Uradni list Evropske skupnostiVVO – vodovarstvena območjaZFfS – Zakon o fitofarmacevtskih sredstvihKarenca - ali varnostna čakalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega tretiranja posevka alinasada do spravila pridelka. Ta čas je potreben, da se uporabljeno fitofarmacevtsko sredstvorazgradi, tako da predpisane mejne vrednosti ostankov v času spravila pridelka nisopresežene. Karenca se predpiše za vsak pripravek in vsako rastlino posebej in je določena napodlagi lastnosti fitofarmacevtskega sredstva, načina uporabe, odmerka in metabolizmarastline, zato je za različne rastline lahko različna.Delovna karenca – je čas, ki mora preteči od tretiranja posevka ali nasada do vstopa delavcevna območje tretirane površine. Določa se na podlagi ocene izpostavljenosti delavca, ki jenarejena na podlagi nevarnih lastnosti fitofarmacevtskega sredstva, načina uporabe inodmerka.Karenca zagotovljena s časom uporabe – pomeni, da je čas med uporabo sredstva inspravilom pridelka zaradi dolžine vegetacije posevka daljši od karenčne, ki bi bila predpisanaza posevek (Primer: pri uporabi herbicida ob setvi koruze je karenca določena na 63 dni. Čepridelujemo koruzo za silažo, moramo čakati, da mine najmanj 63 dni od uporabe sredstva dožetve. Če gojimo koruzo za zrnje, ki na njivi raste dlje kot 63 dni, nam za karenco ni trebaskrbeti. V tem primeru se napiše, da je karenca zagotovljena s časom uporabe).Odmerek – je predpisana količina sredstva na enoto površine (na primer v kg na hektar),določena na podlagi podatkov o učinkovitosti sredstva in podatkov o vplivih na okolje. Vnavodilu za uporabo je naveden najvišji dovoljeni odmerek sredstva in najvišje dovoljenoštevilo tretiranj.Fitotoksičnost – pomeni škodljivo (strupeno) za rastline - je lastnost fitofarmacevtskegasredstva, da povzroča na rastlinah poškodbe ali njihovo odmiranje kot stranski in neželeniučinek (sredstva so lahko fitotoksična za določene vrste rastlin ali samo za določene sorte).Morebitna fitotoksičnost sredstva za določene rastline je navedena v navodilu za uporabo.PROMOCIJSKO GRADIVO IN PREDSTAVITVE PREDSTAVNIKOVPROIZVAJALCEV FFS NA OBVEZNIH STROKOVNIH USPOSABLJANJIH POZAKONU O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH NISO DOVOLJENE! 5
  6. 6. UVODFitofarmacevtska sredstva so snovi namenjene uničenju, zatiranju, nadzorovanju aliodganjanju škodljivih organizmov (žuželke, pršice, glive, pleveli, glodavci ipd), ki negativnovplivajo na rast, razvoj in skladiščenje rastlin ali rastlinskih proizvodov. Izdelani so lahko naosnovi kemijskih snovi (večina FFS), mikroorganizmov in virusov ali naravnih izvlečkov.Glede na namen uporabe sredstev, zatiranje škodljivih organizmov, so temu prilagojenenjihove lastnosti.Zakaj je potrebna stroga regulacija fitofarmacevtskih sredstev:Iz načina delovanja in namena uporabe je razvidno, da imajo FFS lahko negativne vplive takona zdravje ljudi kot tudi okolje. Večinoma se uporabljajo na prostem in imajo neposredenvplive na okolje. Njihova raba lahko predstavlja razpršeni vir onesnaževanja, v čemer sebistveno razlikujejo od industrijskih kemikalij in kemikalij v gospodinjstvu, ki jih običajnouporabljamo v zaprtih prostorih (sistemih) in predstavljajo v večini primerov le točkovneobremenitve okolja ali pa se v okolje sploh ne izpuščajo.Da se potencialne negativne vplive specifične rabe FFS, njihovega delovanja in razpršenegasproščanja kemikalij v okolje zmanjša na najnižjo možno stopnjo, je nujna stroga zakonskaregulacija dajanja FFS v promet in nadzor njihove rabe.Fitofarmacevtska sredstva uporabljajo tako profesionalni kot tudi neprofesionalni uporabniki.Zaradi majhnih kmetijskih gospodarstev in velikega števila ljubiteljskih uporabnikov, kar jeza Slovenijo še posebej značilno, je krog potencialnih uporabnikov izredno širok. To pa vpraksi pomeni otežen nadzor nad pravilno uporabo FFS.Zakaj je potrebno FFS registrirati in regulirati na nacionalnem nivoju:Med uporabniki FFS se pogosto zastavlja vprašanje, zakaj obstajajo razlike med državami inpredvsem, zakaj določeno sredstvo ni registrirano v Sloveniji, v drugih državah EU pa je.Razloge za to najdemo v naslednjih razlikah med državami: • Različni škodljivi organizmi, predvsem pa različen pritisk bolezni, kar se lahko odraža v spremenjenih odmerkih ali številu tretiranj; • Različni klimatski pogoji, od povprečne letne temperature do količine padavin na površino, kar se odraža v spremenjenem obnašanju snovi v okolju. Ključna razlika je v potencialnem spiranju v podzemno vodo; • Različna izraba naravnih virov, predvsem vode, tako površinske kot tudi podzemne vode. Slednja je vir pitne vode v Sloveniji v skoraj 97 %, kar predstavlja enega od največjih deležev v Evropi; • Različna tekstura tal, ki vpliv na zadrževanje snovi v tleh; • Različne nacionalno določene mejne vrednosti pesticidov v površinski vodi in posledično različni ukrepi za zmanjšanje vnosa, • Različna kmetijska proizvodnja, • Različna struktura in število kmetijskih gospodarstev, kar ima velik vpliv na kmetijsko prakso in • Različna aplikacijska tehnika, zlasti glede na strukturo in število kmetijskih gospodarstev. 6
  7. 7. Vse te razlike imajo neposreden vpliv na registracijo sredstev v določeni državi, zatoregistracije med državami ne morejo biti enake, kot tudi niso enaki ukrepi za zmanjševanjetveganja za ljudi, predvsem pa za okolje. Določena FFS v Sloveniji niso dovoljena zaraditveganj, ki jih ne moremo omejiti na način, da bi bila sprejemljiva. To so predvsem nanaša naspiranje snovi v podzemno vodo (ključni vir pitne vode v Sloveniji!), prekomerno tveganje zaorganizme v površinskih vodah in aplikacijsko tehniko, ki je pri nas izjemo raznolika in jo jezelo težko predpisati kot pogoj za registracijo določenega sredstva (na primer posebne šobe zzmanjšanim zanašanjem).Take razlike med državami članicami se upoštevajo tudi v Evropski zakonodaji, ki predpisujepostopke za oceno in odobritev aktivnih snovi na ravni Skupnosti in nacionalne postopkeregistracije fitofarmacevtskih sredstev v državah članicah v skladu z njihovimi nacionalnimiznačilnostmi. Postopek je v Evropski skupnosti dvostopenjski: aktivne snovi odobri EvropskaKomisija za območje celotne skupnosti, fitofarmacevtska sredstva na osnovi odobrenihaktivnih snovi pa registrirajo države članice na svojih območjih ter predpišejo etiketo znavodilom za uporabo v nacionalnem, v našem primeru slovenskem jeziku.Strokovno usposabljanjeV nadaljevanju so na splošno opisana fitofarmacevtska sredstva, navedene so nekaterelastnosti, ki jih lahko imajo in vrste izpostavljenosti, ki jim je lahko podvržen uporabnik aliokolje ob nepravilni uporabi. Opisani so morebitni vplivi na zdravje ljudi in načini osebnezaščite, morebitni vpliv na okolje in živali ter načini zaščite okolja, okoliščine na kateremoramo biti pozorni ob pripravah na škropljenje ali pršenje in med samim škropljenjem alipršenjem. Vse te lastnosti in opozorila so ugotovljene v postopku registracije FFS in sonavedene zato, da se uporabnik zaščiti pred morebitnimi negativnimi vplivi, ki jih lahko imajofitofarmacevtska sredstva.Sledi opis etikete in navodila za uporabo s komentarji v oblačkih, ki poudarjajo posameznepomembnejše vsebine. Po razlagi o različnih tveganjih v prejšnjih poglavjih bo morda braleclažje razumel in povezal navedbe na etiketi in navodilu za uporabo.Na koncu je dodan še opis zakona in pravilnikov s področja fitofarmacevtskih sredstev.Opozoriti velja, da se bo Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih v letu 2010/2011 spreminjalzaradi objave nove evropske zakonodaje konec leta 2009, ki jo bo treba prenesti v slovenskipravni red.Dodano je tudi poglavje o zakonski ureditvi zbiranja odpadkov, manjka pa opis izvedbezbiranja odpadkov v praksi, kar morda velja dopolniti v ponatisu tega gradiva.Naš svet se spreminja, nova znanstvena odkritja in nove tehnične izboljšave na vseh področjihčlovekovega udejstvovanja nas silijo v nenehno izobraževanje in le z neprestanimizpopolnjevanjem ostajamo v koraku z zahtevami časa in izzivi na delovnem mestu. Ravnotako je pri fitofarmacevtskih sredstvih, zakonodaja se neprestano spreminja na svetovni inevropski ravni ter posledično tudi na nacionalni ravni, spreminja se ponudbafitofarmacevtskih sredstev, njihove lastnosti in delovanje. Spreminjajo pa se tudi zahteve trgain pojmovanje ljudi v zvezi s hrano in okoljem. Tudi uporabnik fitofarmacevtskih sredstevmora spremembe spremljati in jim slediti, se izpopolnjevati ter se venomer truditi za dobroopravljeno delo na svojem delovnem mestu – na njivi, v sadovnjaku ali v vinogradu. Namentega gradiva je dopolniti strokovno usposabljanje uporabnikov in prodajalcevfitofarmacevtskih sredstev z vsebinami, ki so bile doslej manj podrobno predstavljene. 7
  8. 8. 1. POVZROČITELJI BOLEZNI NA RASTLINAH,ŠKODLJIVCI IN PLEVELBolezen je vsaka motnja biogenih procesov (metabolizma) in anatomsko – histološke zgradberastlin, ki jo povzročijo živi in neživi dejavniki, ki slabijo življenjski potencial rastline, vkolikor ta motnja negativno vpliva na tisti del rastline, zaradi katerega jo gojimo kot kulturnorastlino.Bolezenska znamenja ali simptomi se kažejo na različne načine in so posledica procesov, kipotekajo v ali na rastlini. Delimo jih na več skupin: razbarvanja in obarvanja rastlinskih delov, uvelost rastlin, odmiranje rastlinskih organov, spreminjanje oblik, rane, izločki, navzočnost povzročitelja samega kot bolezenski znak.1.1. Bolezni, ki jih povzročajo neživi povzročiteljiNastanejo zaradi klimatskih ter talnih razmer in kot posledica prisotnosti različnih kemikalij vtleh in v zraku. Pravimo jim tudi fiziopatije.To so obolenja, ki niso prenosljiva in v velikem številu primerov ustvarjajo pogoje, ki narastlini omogočajo okužbo z boleznimi ali napad drugih škodljivih organizmov. Nekaterefiziopatije je mogoče ozdraviti ali vsaj delno omejiti potem, ko odstranimo dejavnik, ki jebolezen povzročil. Zoper tovrstne bolezni ne moremo ukrepati s kemičnimi sredstvi.Pomembno pa je, da jih ločimo od bolezni, ki jih povzročajo živi povzročitelji in se na tanačin izognemo nepotrebni uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Pogosto se v praksi dogaja, dasimptome bolezni, ki so posledica neživih povzročiteljev, zlasti pomanjkanja ali preobilicehranil ali vode v tleh, pripisujemo povzročiteljem žive narave. V nadaljevanju so naštetinajpomembnejši povzročitelji fiziopatij:Vremenske razmere: prenizke ali previsoke temperature, pomanjkanje ali preobilica svetlobe, toča, strela, veter, snežne padavine.Talne razmere: pomanjkanje ali preobilica hranil v tleh, pomanjkanje ali preobilica vode v tleh, reakcija tal (pH vrednost).Kemikalije v zraku in tleh: težke kovine, kemikalije kot posledica človekove aktivnosti, izpusti v zrak. 8
  9. 9. 1.2. Bolezni in poškodbe, ki jih povzročajo povzročitelji žive naraveMed povzročitelje bolezni in poškodb žive narave na rastlinah uvrščamo: parazitske mikroorganizme kot so glive, virusi, bakterije in fitoplazme, živalske povzročitelje kot so žuželke, pršice, ogorčice, polži, ptice, divjad, glodavci, plevele.GliveNajveč bolezni na gojenih rastlinah povzročajo glive. Glive se naseljujejo na vse vrstesamoniklih in gojenih rastlin, na katerih lahko povzročijo škodo v znatnem obsegu. Obsegškode, ki nastane zaradi okužb z glivičnimi boleznimi, je odvisen od vrste glivepovzročiteljice, vremenskih razmer (visoka temperatura in visoka relativna zračna vlaga), kipogojujejo stopnjo okužbe ter od rastlinske vrste, ki je bila okužena. Bolezni, ki jihpovzročajo glive, imenujemo mikoze.Glive gostiteljsko rastlino lahko okužijo skozi rane, listne reže ali neposredno skozinepoškodovano listno povrhnjico. Rastlinam na ta način odvzamejo vodo in hranilne snovi.Čas od vdora povzročitelja v rastlino (od okužbe) do izbruha bolezenskih znamenj imenujemoinkubacija.Bolezenska znamenja na rastlinah, ki so posledica okužbe z glivami, se najpogosteje kažejokot: razbarvanja na listih, sušenje listov in plodov, odpadanje listov in plodov, zastajanje vrasti ter splošna oslabelost rastlin.Telo glive je sestavljeno iz glivnih hif (tanke nitke), ki rastejo na vse strani in tvorijo splet hif,ki mu pravimo micelij. Miceliji nekaterih vrst gliv, med njimi so tudi pogoste povzročiteljiceglivičnih bolezni, ki jim s skupnim imenom pravimo pepelovke, rastejo na površini napadenihrastlinskih organov. S pomočjo posebnih oprijemalnih organov (apresorijev) se rastlineoprimejo in s sesalnimi organi (sesalne bradavice ali haustoriji) črpajo iz rastlinskih celichrano. Na ta način celice lahko odmrejo.Pri drugih skupinah gliv se po okužbi micelij širi znotraj organov rastline v medceličnemprostoru in v celicah. Tudi v tem primeru hife oblikujejo sesalne organe s katerimi izčrpavajookuženo rastlino. Pri nekaterih vrstah gliv (npr. glive iz rodu Plasmopara) micelij prerasterastlinsko tkivo in nato prodre skozi listne reže na spodnji strani lista, kar navzven opazimokot belo plesnivo prevleko.Glive se razmnožujejo s trosi ali sporami, ki jih lahko tudi na velike razdalje prenašajo veter,dež, žuželke ter okuženo orodje in stroji. Glivične bolezni zatiramo s fitofarmacevtskimisredstvi, ki jih imenujemo fungicidi.Primeri glivičnih bolezni rastlin: peronospora vinske trte, oidij vinske trte, jablanov škrlup, jablanova plesen, breskova kodravost, krompirjeva plesen, žitna rja, žitna pepelovka, ipd. 9
  10. 10. BakterijeBakterije so preprosti, mikroskopsko majhni, večinoma enocelični organizmi brez listnegazelenila. Od vseh do sedaj znanih bakterij je le 10% takih, ki povzročajo bolezni rastlin(fitopatogene bakterije). Bolezni, ki jih povzročajo, imenujemo bakterioze. Bakterije nemorejo okužiti nepoškodovane površine rastlin. Vanjo vdrejo lahko le skozi naravne odprtinekot so listne reže in cvetovi ali skozi rane, ki nastanejo zaradi poškodb in rezi, oziroma soposledica odpadanja listja in plodov.Bolezenska znamenja, ki jih opazimo na rastlinah, ki so jih okužile bakterije so: spremembeoblike rastline, gnitje, različne pege odmrlega tkiva (nekroze) ali mastne pege, površinskiožigi, uvelost posameznih organov ali celotne rastline, izločanje smol in tekočih izcedkov terpopoln propad rastline.Vse fitopatogene bakterije so endoparaziti, kar pomeni, da se nahajajo znotraj okuženihrastlin. V primerjavi z glivičnimi boleznimi je gospodarska škoda zaradi bakterioz manjša,vendar pa bakterije povzročajo nekatere gospodarsko pomembne rastlinske bolezni, protikaterim uporaba fitofarmacevtskih sredstev ni smiselna oziroma je učinkovitostfitofarmacevtskih sredstev zoper te bolezni zelo omejena.V naravi se bakterije širijo z dežnimi kapljicami, setvenim in sadilnim materialom, s pomočjoživali in ljudi, z vetrom nekoliko manj. Do intenzivnega razvoja bakterijskih obolenj pridezlasti po poškodbah rastlinskih tkiv, ki so posledica toče in drugih neurij.Med pogostejše bakterijske bolezni uvrščamo: hrušev ožig na pečkarjih, bakterijsko uvelost inbakterijski rak paradižnika, navadno krastavost krompirja in črno nogo krompirja, koreninskirak pri sadnem drevju, trsni rak na vinski trti in še nekatere druge.VirusiVirusi so v primerjavi z bakterijami še mnogo manjši. Nimajo celične zgradbe in lastnepresnove, ne morejo samostojno prodirati v rastlinske celice in se lahko razmnožujejo le vdrugem organizmu. Življenjsko energijo gostitelja so sposobni preusmeriti v nastajanje novihvirusnih delcev. Bolezni, ki jih povzročajo imenujemo viroze. Virusi so oblikovani različno,največkrat so podobni kristalčkom.Virusne bolezni so manj pogoste v primerjavi z glivičnimi, vendar imajo pomembengospodarski pomen zaradi škode, ki jo povzročajo pri rastlinski pridelavi. Virusi se lahkoprenašajo na različne načine: z dotikom okužene in zdrave rastline, preko različnihprenašalcev (žuželke, pršice, ogorčice, čebele), s sadilnim materialom in preko človeka.Znamenja okužbe z virusi se na rastlinah kažejo kot sprememba barve, zvijanje listov,spreminjanje oblike rastlinskih delov in pritlikavost rastlin. Ker učinkovito kemično zatiranjevirusnih bolezni ni mogoče, viroze lahko le preprečujemo, tako da: uporabljamo zdrav brezvirusni semenski oziroma sadilni material, zatiramo prenašalce virusov (npr. listne uši pri pridelavi semenskega krompirja), stroje, naprave, orodja po uporabi očistimo in po potrebi tudi razkužujemo, upoštevamo kolobar, odstranjujemo okužene rastline iz matičnih in semenskih nasadov, pri pridelavi semenskega krompirja krompirjevko odstranimo in uničimo dovolj zgodaj, da se virusi ne prenesejo iz zelenih delov na gomolje. 10
  11. 11. FitoplazmeFitoplazme (nekoč poimenovane mikoplazmam podobni organizmi) so zapletena skupinapovzročiteljev bolezni. Po zgradbi so najbolj podobne bakterijam, bolezenska znamenja, ki jihpovzročajo pa bolj spominjajo na viroze. Odkrite so bile šele konec šestdesetih let 20. stoletja.Bolezni, ki jih povzročajo, se imenujejo fitoplazmoze. Fitoplazme so enoceličarjispremenljivih oblik, od okroglastih do nitastih. Ker nimajo čvrste celične stene, lahko oblikotudi menjajo in prilagajajo razmeram v življenjskem okolju. Živijo zgolj v sitastih cevehrastlin in v hemolimfi nekaterih žuželk. Tako je mogoče, da ista fitoplazma zavzame večrazličnih oblik in velikosti. Bolezenska znamenja, ki jih povzročajo na rastlinah, so zelopodobna virusnim obolenjem. Pomembna razlika med virusno in fitoplazmatsko boleznijo jev tem, da virusi naselijo skoraj vse celice okužene rastline (razen nekaterih celic rastnihvršičkov), fitoplazme pa zgolj prevajalna floemska tkiva. Enako kot viruse jih prenašamo privegetativnem razmnoževanju, ne moremo jih prenašati s semenom. Za okužbo rastline, takokot virusi, potrebujejo naravne odprtine oziroma rane. Prenašajo jih predvsem žuželke(škržati, stenice, bolšice, listne uši) in pršice. Od bolezni, ki jih povzročajo, sta najbolj znanimetličavost jablan (angleško: Apple proliferation) in propadanje hrušk (angleško: Peardecline). V zadnjih letih so se zelo razširile tudi trsne rumenice, ki jih povzročajo različnefitoplazme. Med njimi sta najpomembnejši zlata trsna rumenica in rumenica počrnelosti lesavinske trte. Na fitoplazme ne deluje nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. Najboljša zaščita jeuporaba zdravega sadilnega materiala in zatiranje prenašalcev, kjer je to mogoče.ŽuželkeŽuželke so najštevilčnejša in hkrati najpomembnejša skupina živalskih škodljivcev na gojenihrastlinah. Med najpomembnejše škodljive žuželke uvrščamo: hrošče, metulje, listne ose,dvokrilce, tripse (resarje), kaparje, listne uši, ščitkarje, škržatke in listne stenice. Pogosto soličinke bolj škodljive v primerjavi z odraslimi žuželkami.Po načinu prehranjevanja žuželke delimo na grizoče in sesajoče. Prve objedajo ali grizejorastlinske dele, kar povzroči nastanek poškodb v obliki luknjic, okenc, rovov ter objedenihlistnih robov. V kolikor ne ukrepamo dovolj hitro nekatere grizoče vrste žuželk lahkopovzročijo golobrst, kar pomeni, da žuželka obje celotno rastlino, ki ji je na razpolago.Sesajoče žuželke zabadajo ustne dele v rastlinsko tkivo in iz njega izsesavajo rastlinskesokove. Zaradi tega se rastlinski organi razbarvajo, postanejo svetlejši ali se celo kodrajo.Med grizoče žuželke uvrščamo hrošče, gosenice grizlic in metuljev ter žerke muh; medsesajoče žuželke pa listne uši, tripse, kaparje, stenice in bolšice.Žuželke delimo tudi glede na način razvoja oziroma preobrazbo. Popolno preobrazbo imajonpr. metulji. Potem, ko se iz jajčeca izleže ličinka, ta preide v stadij bube, iz katere se razvijeodrasla žuželka. Nepopolno preobrazbo poznamo npr. pri listnih ušeh. Po izleganju iz jajčecso potomci ves čas podobni odraslim žuželkam. Te vrste nimajo stadija ličinke in bube.Žuželke zatiramo s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki jim pravimo insekticidi. 11
  12. 12. PršicePršice so najobsežnejša skupina (red) iz razreda pajkovcev. Skupina pršic obsega preko50.000 opisanih vrst, med katerimi so tudi takšne, ki povzročajo škodo na rastlinah.Rastlinojede pršice imajo ustni aparat grajen tako, da omogoča bodenje in sesanje, zato sopoškodbe na rastlinah posledica izsesavanja rastlinskih sokov. Večinoma so manjše od 1 mm,zato se širijo le na krajše razdalje. Napadajo gojene rastline v zaprtih prostorih, kot tudi sadnodrevje, vinsko trto, hmelj, vrtnine in okrasne rastline na prostem. Pršice zatiramo z akaricidiali insekticidi, ki istočasno delujejo zoper žuželke in pršice.Kot škodljivci so na gojenih rastlinah najbolj znane pršice prelke. Mednje spadata npr. rdečasadna pršica, ki se najpogosteje pojavlja v sadovnjakih in vinogradih ter navadna pršica, kinapada okoli 200 različnih rastlinskih vrst.Poleg pršic prelk delajo škodo na gojenih rastlinah tudi pršice šiškarice. Te povzročajo narastlinah bodisi tvorbo šišk ali površinske poškodbe in posledično porjavelost napadenihdelov rastlin. V to skupino pršic uvrščamo pršico, ki povzroča trsno kodravost ali akarinozoin trsno listno pršico šiškarico, ki povzroča erinozo, ki delata škodo v vinogradih, terjablanovo in hruševo rjasto pršico, ki delata škodo na sadnem drevju.Poleg škodljivih pršic velja omeniti še koristne plenilske pršice iz družine Phytoseiidae. Povelikosti so podobne pršicam prelkam, a so zelo hitre in večinoma neobarvane. Te so naravnisovražniki rastlinojedih pršic, ki učinkovito omejujejo njihovo namnožitev, če jih znepremišljeno rabo fitofarmacevtskih sredstev ali drugimi ukrepi ne zatremo. Vsaka lahkodnevno izsesa tudi do 20 škodljivih pršic.PolžiPolži povzročajo škodo s strgalastim objedanjem vrtnin, poljščin in jagod. Na rastlinahizjedajo luknje, v njeni bližini pa puščajo lesketajočo se sled. Poškodbe, ki jih povzročajopolži, so ponavadi največje na mladih rastlinah, zaradi česar le-te lahko v celoti propadejo.Največ škode zaradi polžev nastane na njivskih ali vrtnih robovih, ki mejijo na travinje. Venem dnevu so polži sposobni pojesti za polovico telesne teže rastlinskih delov. Rastlinam soškodljivi predvsem polži brez hišice iz družin slinarjev in lazarjev, medtem ko vrste s hišicorastlinam niso tako nevarne. Uspešno jih zatiramo s sredstvi, ki jih imenujemo limacidi. Namanjših površinah zoper njih lahko uporabimo tudi snovi, ki povzročajo dehidracijo; sol,pepel, apno.Škodljivi sesalciSesalci se med seboj zelo razlikujejo po načinu življenja. Večinoma gre za koristne živalskevrste, nekateri med njimi pa delajo škodo na kmetijskih površinah. Med škodljive sesalceuvrščamo glodavce in divjad. Od glodavcev na prostem dela škodo predvsem voluhar vsadovnjakih ter poljske miši pri pridelovanju poljščin, medtem ko siva, črna podgana ter mišidelajo škodo v skladiščih. Škoda, ki pri tem nastane, ni zgolj neposredna. Glodavci tudionesnažujejo skladiščeno hrano in krmo z blatom in sečem, uničujejo embalažo in so lahkoprenašalci različnih bolezni.Drugo pomembno skupino škodljivih sesalcev predstavlja divjad, ki dela škodo na gojenih kottudi na samoniklih rastlinskih vrstah. Največ škode povzroča srnjad, jelenjad, divji prašič inzajci. 12
  13. 13. PticePtice povzročajo škodo na kmetijskih površinah predvsem ob setvi in v času dozorevanjapridelkov. Direktno zatiranje ptic je prepovedano, dovoljena je le uporaba sredstev zazastraševanje in mehanskih odvračal (npr. mreže). Med njimi obstajajo tudi vrste (npr. vrane),ki v določenem obdobju povzročajo škodo na kmetijskih pridelkih, kasneje pa se hranijo zrastlinskimi škodljivci. Škode zaradi ptic so praviloma bolj lokalnega značaja in so velikokratposledica prerazmnožitve. Na sadnem drevju in vinski trti škodo pogosto delajo škorci in šoje,pri pridelovanju poljščin pa vrane, golobi in fazani.PlevelV ožjem smislu, so plevelne rastline tiste rastline, ki povzročajo velike izgube pridelkagojenih rastlin, škode od njih so očitne in preprosto merljive.Plevelne vrste povzročajo škodo gojenim rastlinam na različne načine: gojeni rastlini jemljejo življenjski prostor, svetlobo, hranilne snovi in vodo v tleh, kar posledično znižuje pridelek, znižujejo kakovost pridelka, otežujejo oskrbo posevka in spravilo pridelka, so prenašalci ali vmesni gostitelji različnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, nekatere plevelne vrste so strupne za živino in ljudi.Plevelne rastline razvrščamo po različnih kriterijih.Glede na življenjsko dobo ločimo: enoletne plevele, dvoletne plevele, večletne plevele.Po načinu razmnoževanja plevele delimo na: semenske plevele, ki se razmnožujejo izključno s semeni, koreninske plevele, ki se razmnožujejo vegetativno z nadzemnimi ali podzemnimi živicami ali s čebulicami in gomolji.Glede na morfološke lastnosti plevele delimo na: ozkolistne plevele (trave, šaši in druge enokaličnice), širokolistne plevele.Po združbah z gojenimi rastlinami oziroma glede na življenjski prostor plevele delimo na: njivske plevele, ki se razvijajo v žitih (jarih in ozimnih) ter v okopavinah, travniške plevele, ki so se specializirali za rast na travnikih in pašnikih, ruderalne plevele, ki uspevajo na rastiščih, ki so nastala zaradi delovanja človeka in niso namenjena za pridelavo gojenih rastlin (cestni robovi, brežine, odlagališča…). 13
  14. 14. Poznamo še dva načina razvrščanja plevelov in sicer glede na čas vznika plevelov ter glede navrsto rastišča oziroma talni tip, ki jim ustreza.Med najpogostejše vzroke za prekomeren pojav plevelov na kmetijskih površinah uvrščamo: preozek kolobar, gojenje kmetijske rastline v monokulturi, kar pomeni, da jo na isti površini gojimo več let zaporedoma, uporabo herbicidov z istim mehanizmom delovanja na isti površini več let zaporedoma, razmere v tleh (zakisana tla, prekomerna količina vlage v tleh, visoka vsebnost apna), pomanjkljivo oskrbo tal, pretirano gnojenje, zlati previsoko vsebnost dušika v tleh, strnišča, ki ostanejo po spravilu pridelka neobdelana ali neposejana do naslednje rastne dobe. 14
  15. 15. 2. SPLOŠNO O FFS2.1. Kaj so fitofarmacevtska sredstvaFitofarmacevtska sredstva so aktivne snovi in pripravki, ki so namenjeni za: varstvo rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi oziroma za preprečevanje delovanja škodljivih organizmov; vpliv na življenjske procese rastlin, drugače kot s hranili; ohranjanje rastlinskih proizvodov, če niso predmet drugih predpisov; zatiranje nezaželenih rastlin ali delov rastlin; zadrževanje ali preprečevanje nezaželene rasti rastlinAktivna snov ali učinkovina je glavna sestavina pripravka in deluje na ciljni organizem.Pripravek vsebuje eno ali več aktivnih snovi, njihov delež v sredstvu pa je različen. Aktivnesnovi, ki jih danes uporabljamo v praksi, so večinoma laboratorijsko sintetizirane.Dodatki ali polnila ne delujejo na ciljni organizem. Aktivni snovi so dodane z namenom, dase izboljša njena učinkovitost, obenem omogočajo enakomernejšo razporeditev aktivne snoviter dobro omočenje škropljene površine. Preprečijo tudi poškodbe na tretiranih rastlinah.Dodatki tudi olajšajo odmerjanje pripravka in omogočajo lažjo pripravo škropilne brozge. Kotdodatki se uporabljajo razredčila, topila, emulgatorji, močila, veziva in barvila.Obstajajo tudi sredstva, kot je npr. bakrov sulfat, ki vsebuje zgolj aktivno snov brez dodatkov.2.2. Formulacije fitofarmacevtskih sredstevKer so aktivne snovi v svoji izvirni obliki za neposreden nanos večinoma neuporabne, jih jepotrebno oblikovati v uporabno obliko ali formulacijo, kar dosežemo z dodajanjem različnihneaktivnih snovi oziroma dodatkov. Formulacija fitofarmacevtskega sredstva je mešanica eneali več aktivnih snovi ter dodatkov, pripravljena v obliki, da je z njim mogoče učinkovitotehnično čim bolj enostavno ter za uporabnika in okolje varno zatirati ciljne organizme. Takopripravljenim fitofarmacevtskim sredstvom pravimo pripravki.Pri izdelavi sredstev je potrebno dobro poznavati tako fizikalno kemične lastnosti aktivnesnovi kot lastnosti dodatkov, obenem je potrebno upoštevati tudi namembnost sredstva.Sredstva, ki so namenjeni varstvu živil, morajo vsebovati drugačna razredčila kot sredstva, kiso namenjeni tretiranju živih rastlin. Sistemična oziroma kurativna sredstva morajo vsebovatidrugačne dodatke kot preventivna. Pri izdelavi sredstev je potrebno poznati tudi združljivostaktivne snovi in neaktivnih dodatkovFormulacije fitofarmacevtskih sredstev so po mednarodnem kodnem sistemu za formulacijepesticidov razdeljene v sedem obsežnih skupin. Sistem je postavljen delno na podlagi načinarabe (koncentrati za redčenje, sredstva za neposredno rabo itn.), delno pa na podlagi fizikalneoblike formulacije (raztopina, suspenzija, emulzija itn.). Poimenovanje formulacij jeprevedeno tudi v slovenščino. V nadaljevanju so navedene nekatere pomembnejše formulacijefitofarmacevtskih sredstev. 15
  16. 16. Sredstva, ki jih uporabljamo nerazredčena za direktno tretiranje tal ali rastlin (gotovi pripravki):IME OZNAKA OPISDruge tekočine AL Druge tekočine, ki se uporabljajo nerazredčene.Prašivo DP Uporabljamo ga za prašenje. Delež aktivne snovi je v prašivih zelo majhen; navadno 1 do 5%, redkeje 10 ali 20%Zrnina (granulat) GR Pripravek v obliki zrn določene velikosti. Večinoma gre za talne insekticide.Tekočina UL Posebna formulacija, ki se uporablja brez razredčitve v zelo majhnih odmerkih s posebnimi mikrorazpršili.za aplikacijo ULVKoncentrati, ki jih je treba pred uporabo razredčiti z vodo:IME OZNAKA OPISKapsulirana suspenzija CS Obstojna suspenzija mikrokapsul velikosti 5 do 20 µm, ki jo navadno pred uporabo razredčimo z vodo.Disperzijski koncentrat DC Homogena tekoča formulacija, ki se kot trdna disperzija uporablja po razredčitvi z vodo.Koncentrat za emulzijo EC Homogena tekoča formulacija, ki po razredčitvi z vodo oblikuje tekočo emulzijo.Koncentrirana emulzija EW Aktivna snov je raztopljena v organski tekočini in razpršena v obliki kapljic v vodi.Koncentrirana suspenzija SC Obstojna suspenzija ene ali več aktivnih snovi v tekočini, ki lahko vsebuje še druge raztopljene aktivne snovi in jo pred uporabo redčimo z vodo.Vodotopna zrnca SG Formulacija v obliki zrnc, ki se v vodi raztopijo; pri tem nastane prava raztopina aktivne snovi.Vodotopni koncentrat SL Tekoča homogena formulacija, ki po razredčitvi z vodo oblikuje pravo raztopino aktivne snovi.Vodotopni prašek SP Formulacija v obliki praška, ki po razredčitvi z vodo oblikuje pravo raztopino aktivne snovi.Močljivi prašek WP Formulacija v obliki praška, ki po razredčitvi z vodo tvori suspenzijo.Močljiva zrnca WG Formulacija v obliki zrnc, ki po razredčitvi z vodo tvori suspenzijo.Sredstva za nanašanje na seme:IME OZNAKA OPISKoncentrirana suspenzija za tretiranje semena FS Uporablja se za mokro tretiranje semena v razredčeni ali nerazredčeni obliki.Močljiv prašek za vlažno tretiranje semena WS Prašek za pripravo goste vodne suspenzije za vlažno tretiranje semena.Raztopina za tretiranje semena LS Raztopina v razredčeni ali nerazredčeni obliki se uporablja za mokro tretiranje semena.Emulzija za tretiranje semena ES Emulzija v razredčeni ali nerazredčeni obliki se uporablja za mokro tretiranje semena. 16
  17. 17. Različne formulacije sredstev za posebne namene:IME OZNAKA OPISPasta (PA) Sredstvo, ki po aplikaciji oblikuje tanko prevleko.Zrnasta vaba (GB) Posebna oblika vabe.Pripravek za sproščanje plina (GE) Pripravek, ki pri kemični reakciji ob določenih pogojih sprošča plin.Razpršilo (AE) Gotova formulacija v obliki tekočine za razprševanje.Žitna vaba (AB) Ponavadi v to skupino spadajo vabe za glodavce.Gotova vaba (RB) Pripravek oblikovan kot vaba, z namenom, da ga glodavci použijejo.2.3. Poimenovanje fitofarmacevtskih sredstevAktivna snov, ki je sestavina sredstva, ima opredeljeno natančno kemično sestavo inpripadajočo strukturno formulo, na kateri temelji kemično ime za aktivno snov. Kemičnaimena zaradi zapletenosti niso primerna za splošno uporabo in jih uporabljamo zgolj vznanstvene namene. Iz tega razloga v praksi aktivno snov poimenujemo s splošnim alitrivialnim imenom (angleško: common name), ki nadomešča natančno kemično ime in gavsaki aktivni snovi dodeli mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO).Pripravek je poimenovano s trgovskim imenom, ki ga zanj izbere proizvajalec. Trgovsko imeje praviloma zaščiteno in za uporabnika najbolj razpoznavno. Kratice in številke, ki sledijotrgovskemu imenu, navadno označujejo vrsto formulacije in vsebnost aktivne snovi. Vtekočih sredstvih je vsebnost aktivne snovi večinoma podana v enoti g/L sredstva, v močljivihpraških, zrninah in prašivih pa je vsebnost aktivne snovi podana v procentih ali v g/kgsredstva. V nadaljevanju sta navedena dva primera označevanja vrste formulacije in vsebnostiaktivne snovi.»Sredstvo 200 SC«Formulacija v obliki koncentrirane suspenzije, ki vsebuje 200 g aktivne snovi na litersredstva.»Sredstvo 5 GR«Formulacija v obliki zrnine, ki vsebuje 5% aktivne snovi.Zgolj na osnovi trgovskega imena ni mogoče ugotoviti, katero aktivno snov pripravekvsebuje. Pripravki z različnimi trgovskimi imeni lahko vsebujejo isto aktivno snov, pri čemerje potrebno biti pozoren na njeno vsebnost. V praksi poznamo primere, ko se pripravkirazličnih proizvajalcev ki vsebujejo isto aktivno snov razlikujejo v njeni vsebnosti, zaradičesar se predpisani odmerki zoper določen škodljivi organizem med seboj razlikujejo. 17
  18. 18. Primer poimenovanja fitofarmacevtskih sredstev:Splošno ime aktivne snovi: GLIFOSAT v obliki izopropilamino soli, kar si zapomnimobistveno lažje kot:Kemično ime po IUPAC: N-(phosphononethyl)glycine-isopropylamine (1:1)Trgovsko ime: V Sloveniji so v prodaji pripravki različnih proizvajalcev, to so Boom efekt,Roundup Ultra, Clinic 360 SL in Dominator Ultra 360 SL, ki vsebujejo GLIFOSAT v oblikiizopropilamino soli kot aktivno snov.Pri vsakdanji rabi se večinoma uporablja trgovska imena pripravkov, medtem ko se pristrokovni rabi uporablja tudi splošna imena aktivnih snovi.2.4. Pomembnejši pojmi o načinu delovanja fitofarmacevtskih sredstevSpekter delovanja: zajema vse škodljive organizme, zoper katere sredstvo učinkovito deluje.Dotikalno (kontaktno) delovanje: Sredstva po nanosu ne prodrejo v notranjost rastline, ampaknaredijo zgolj oblogo na njeni površini.Sistemično delovanje: Sredstva (sistemiki) po tretiranju prodrejo skozi zelene dele rastline aliskozi korenine, odvisno od načina tretiranja ter se bolj ali manj enakomerno razporedijo ponotranjosti rastline. Na ta način dosežejo tudi tiste dele rastline, na katere sredstvo ni biloneposredno naneseno. Med dotikalnim in sistemičnim delovanjem obstajajo tudi nekateri takoimenovani »vmesni načini delovanja«. Označujemo jih z izrazi, kot so lokosistemičnodelovanje, globinsko delovanje ali polsistemično delovanje.Lokosistemično / globinsko / polsistemično delovanje: Po nanosu sredstvo prodre zgolj vnekaj zgornjih plasti celic poškropljenih delov rastline. Globlje v rastlino prodre le manjšidelež sredstva. V tem območju je porazdelitev počasna in ne poteka po prevodnem sistemurastline.Mezositemično delovanje: Po nanosu na rastlino aktivna snov postopoma prodira skozisredino lista proti drugi, netretirani strani lista. Temu načinu prenašanja aktivne snovipravimo tudi translaminarno delovanje. Del aktivne snovi, ki je ostal vezan v voščeniprevleki, se z izparevanjem premešča na bližnje dele rastline, ki morda sploh niso bilipoškropljeni in jih na ta način zavaruje.Kumulativno delovanje: Sredstvo prične delovati šele po nakopičenju ustrezne količine vtelesu škodljivega organizma, kot posledica večkratnega uživanja.Selektivno delovanje: Sredstvo izbirno učinkuje, kar pomeni, da deluje samo na nekatereškodljive ali druge neciljne organizme, druge pa pušča ali pa nanje le malo deluje (različnipleveli, povzročitelji bolezni, žuželke, pršice,….). Selektivnost ali izbirnost je odvisna odštevilnih dejavnikov, ki so zlasti pomembni pri herbicidih, manj pa pri ostalih skupinahfitofarmacevtskih sredstev. 18
  19. 19. 2.5. Razdelitev fitofarmacevtskih sredstev glede na področje uporabeGlede na škodljivi organizem, zoper katerega fitofarmacevtsko sredstvo učinkuje, ločimonaslednje skupine sredstev: fungicidi - za zatiranje povzročiteljev glivičnih bolezni, baktericidi - za zatiranje povzročiteljev bakterijskih bolezni, insekticidi - za zatiranje škodljivih žuželk, akaricidi - za zatiranje škodljivih pršic, limacidi - za zatiranje polžev, nematocidi - za zatiranje škodljivih ogorčic, herbicidi - za zatiranje plevela, in drugi …Poleg sredstev, s katerimi škodljive organizme zatiramo, poznamo tudi sredstva, ki le-teodvračajo. Imenujemo jih odvračala ali repelenti. Med fitofarmacevtska sredstva uvrščamotudi rastne regulatorje, ki vplivajo na življenjske procese v gojeni rastlini in je ne zavarujejopred škodljivimi organizmi. K fitofarmacevtskim sredstvom prištevamo tudi pomožnasredstva, ki ne delujejo neposredno zoper škodljive organizme, pač pa izboljšujejo delovanjeaktivnih snovi v sredstvu, kateremu jih dodajamo (na primer izboljšajo oprijemljivost,absorbcijo, …).FungicidiFungicidi so kemične snovi za zatiranje povzročiteljev glivičnih bolezni. Uporabljamo jih za: zatiranje glivičnih bolezni na nadzemnih delih gojene rastline, razkuževanje semen in rastlinskih delov, ki so namenjeni vegetativnemu razmnoževanju, razkuževanje tal pred talnimi parazitskimi glivami.Fungicidi delujejo na glive povzročiteljice rastlinskih bolezni tako, da onemogočijo delovanjeencimov, ki sodelujejo v ključnih procesih v celici, kot so dihanje, celična delitev ter sintezaaminokislin, proteinov, lipidov in ergosterola. Temu pa sledi propad glive.Glede na način prodiranja v organe tretirane rastline ločimo: sistemične fungicide, kontaktne ali dotikalne fungicide, fungicide z globinskim (polsistemičnim ali lokosistemičnim) delovanjem.Glede na to, na kateri stopnji razvoja glivične bolezni v gojeni rastlini fungicid lahko zadržinjen nadaljnji razvoj, jih delimo na: preventivne, kurativne, eradikativne. 19
  20. 20. Po nanosu naredijo kontaktni fungicidi oblogo na površini tretiranih rastlinskih organov. Na tanačin rastlino ali seme obvarujejo pred okužbo z glivično boleznijo, vendar le pod pogojem,da je sredstvo naneseno na rastlino ali seme, preden tja pridejo spore gliv in pričnejo kaliti. Priuporabi kontaktnih fungicidov veljajo določene zakonitosti, ki jih moramo nujno upoštevati,sicer je njihova učinkovitost omejena: Uporabljamo jih le preprečevalno. Po okužbi kontaktni fungicidi povzročiteljev ne zatrejo več ali jih zatrejo v neznatnem obsegu. Fungicidna obloga mora biti čimbolj enakomerno porazdeljena po površini rastline, saj le na ta način dosežemo dobro učinkovitost pripravka. Rastlinskih delov, ki so zrasli na novo po tretiranju, kontaktni fungicidi ne zavarujejo. Velika pomanjkljivost kontaktnih fungicidov je, da so izpostavljeni okoljskim vplivom, med katerimi je vsekakor najpomembnejše izpiranje z dežjem. 25 mm padavin in več fungicidno oblogo izpere do take mere, da ne zagotavlja ustrezne zaščite občutljivih organov rastline, zato je škropljenje potrebno ponoviti. Škropljenja s kontaktnimi fungicidi je potrebno izvajati pogosteje kot škropljenja s sistemiki. Škropljenje običajno ponovimo v roku od 6 do 10 dni po prejšnjem. Časovni razmak prilagajamo pritisku bolezni oziroma vremenskim razmeram.Sistemični fungicidi po tretiranju prodrejo v zelene dele rastline ali skozi korenine, odvisnood načina nanašanja in se enakomerno razporedijo po notranjosti rastline. Na ta načinfungicidna snov doseže tudi tiste dele rastline, na katere sredstvo ni bilo neposrednonaneseno. Prenos in razporeditev aktivne snovi znotraj rastline je odvisna od vrste aktivnesnovi, vremenskih razmer ter fiziološkega stanja rastline ter razvojnega stadija rastline.Sistemiki imajo prednost pred kontaktnimi fungicidi tudi glede obstojnosti. Ko enkratprodrejo v rastlino, za kar potrebujejo do dve uri, niso več podvrženi izpiranju. V rastliniostanejo aktivni od enega do dveh tednov, zato z njimi rastline tretiramo redkeje kot skontaktnimi fungicidi.Pri fungicidih poznamo še tri načine delovanja, ki so povezani s stopnjo okužbe z zajedavskoglivo, povzročiteljico bolezni: Preprečevalno ali preventivno delovanje: Sredstvo nanesemo na rastline preden se izvrši okužba, pri čemer obloga na površini rastline prepreči kalitev spor gliv in nadaljnji razvoj bolezni. Kurativno delovanje: Po uspeli okužbi sredstvo ustavi nadaljnji razvoj micelija glive, pod pogojem, da smo ga nanesli največ 3 do 5 dni potem, ko je prišlo do okužbe (odvisno od vrste aktivne snovi). Eradikativno delovanje: Gre za sredstva z zelo intenzivnim kurativnim delovanjem, ki popolnoma uničijo povzročitelja bolezni, pod pogojem, da ga uporabimo dovolj hitro po nastali okužbi.Glede na način prodiranja v organe tretirane rastline in glede na stopnjo okužbe v gojenirastlini se fungicidi med seboj dopolnjujejo. Praviloma je preventivno delovanje bolj izraženopri kontaktnih fungicidi (npr. fungicidi iz skupine ditiokarbamatov), lahko pa preventivnodelujejo tudi sistemiki, ki imajo praviloma dobro izraženo sistemično in v nekaterih primerihtudi eradikativno delovanje. Splošnega pravila v tem primeru ni, zato je pri izboru fungicidovpotrebno natančno prebrati navodila za uporabo, kjer so načini delovanja natančno opisani. 20
  21. 21. InsekticidiInsekticidi so kemične snovi, ki jih uporabljamo za zatiranje škodljivih žužek,najpomembnejših živalskih škodljivcev rastlin.Po načinu prodiranja v organe tretirane rastline, insekticide tako kot fungicide delimo na: sistemične insekticide, kontaktne ali dotikalne insekticide, insekticide z globinskim delovanjem.Sistemični insekticidi prodrejo v rastlino z različno hitrostjo in se po njej porazdelijo prekoprevodnega sistema v vse dele rastline. Pri sistemičnih insekticidih ni potrebno, da žuželkoškropilna brozga direktno zadene.Dotikalni insekticidi ne prodrejo v rastlino ampak po nanosu na njeni površini tvorijo oblogo,zato je zaželeno, da žuželko s škropilno brozgo zadenemo že med škropljenjem. Škodljivažuželka pa lahko pride v stik z dotikalnim insekticidom tudi preko ostankov škropiva napovršini rastline.Insekticidi lahko vstopijo v telo žuželke preko prebavil, dihalnih poti ali skozi kutikulo. Gledena način vstopa v telo žuželke ločimo: želodčne ali digestivne insekticide, kontaktne ali dotikalne insekticide, dihalne ali inhalacijske insekticide.Želodčni ali digestivni insekticidi začno delovati v želodcu ali črevesju žuželke po sesanju aliobjedanju rastline, na katero so bili predhodno naneseni. S kontaktnimi ali dotikalniminsekticidi žuželka pride v stik neposredno ob tretiranju, potem ko jo zadene škropilni curekali s premikanjem po tretirani površini rastline. Dihalni ali inhalacijski insekticidi pa vstopijov telo žuželke preko vdihanega zraka. Pri večini insekticidov se načini delovanja na žuželkemed seboj prepletajo. Večinoma imajo insekticidi dva načina delovanja, pri čemer je eden odnačinov delovanja bolj izražen od drugega.Insekticide delimo tudi glede na razvojni stadij žuželke na katerega delujejo. Ločimoinsekticide, ki delujejo na: jajčeca (ovicidi), ličinke (larvicidi), odrasle žuželke (adulticidi).Tudi po delovanju na razvojni stadij se insekticidi med seboj dopolnjujejo. Kadaruporabljamo sredstva z delovanjem na posamezen razvojni stadij žuželke, je potrebno časuporabe natančno določiti, sicer bo učinek insekticida pod pričakovanji.Podobno kot fungicidi se tudi insekticidi glede na način vstopa v rastlino, način delovanja nažuželko ter glede na delovanje na razvojni stadij žuželke med seboj dopolnjujejo. Tudi v temprimeru splošnega pravila ni. Na splošno velja le, da imajo dotikalni insekticidi bolj izraženokontaktno delovanje na žuželke (npr. insekticidi iz skupine piretroidov), sistemični pa boljizraženo delovanje preko prebavil (npr. insekticidi iz skupine neonikotinoidov). 21
  22. 22. AkaricidiAkaricide uporabljamo za zatiranje škodljivih pršic. Poleg specifičnih akaricidov na pršicedelujejo tudi nekateri insekticidi s stranskim akaricidnim učinkom. Akaricidi, ki so na voljona trgu, ne delujejo enako učinkovito zoper pršice šiškarice in pršice prelke. Iz tega razloga jeizbor akaricida potrebno prilagoditi vrsti pršice, ki jo nameravamo zatirati. Glede na načinvstopa v rastlino ter v pršico in glede na razvojni stadij pršice, ki ga zatira, je razdelitevakaricidov enaka kot razdelitev insekticidov.LimacidiLimacidi so kemične snovi za zatiranje škodljivih polžev v obliki vab, ki vsebujejo aktivnosnov, s katero se polž zastrupi. Polže načelom lahko zatiramo tudi s snovmi, ki iz njihpotegnejo vodo (dehidrirajo), ko sta npr. apno in sol.NematocidiNematocidi so kemične snovi za zatiranje škodljivih ogorčic ali nematod. V Sloveniji imamotrenutno zoper nematode registrirano samo eno sredstvo na osnovi aktivne snovi dazomet, kiima omejeno uporabo.Odvračala ali repelentiOdvračala so kemična sredstva, ki so namenjena odvračanju škodljivih organizmov, kot sodivjad, ptice in glodavci. Uporabljamo jih v obliki past za premazovanje rastlin, kot tekočeformulacije, ki jih uporabljamo razredčene ali nerazredčene za škropljenje gojenih rastlin terkot formulacije namenjene tretiranju semena.HerbicidiHerbicidi so kemične snovi, namenjene zatiranju nezaželenih rastlin, večinoma plevelov.Uporabljamo jih v posevkih kmetijskih rastlin, v trajnih nasadih, v drevesnicah ter zauničevanje nezaželenega rastja na nekmetijskih zemljiščih.Pri njihovi rabi je nujno upoštevati pravilo, ki pravi, da zaradi neustrezne uporabe herbicidaoziroma neupoštevanja navodil za uporabo, herbicid poškoduje ali celo uniči tudi gojenerastline. Tako kot ostale skupne fitofarmacevtskih sredstev, herbicide delimo po številnihkriterijih, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju.Glede na spekter rastlin, zoper katere herbicid učinkuje, ločimo neselektivne in selektivneherbicide. Prvi učinkujejo zoper vse rastline, ki so bile tretirane (npr. pripravki na osnoviglifosata), drugi pa le na nekatere rastlinske vrste.Izraz selektivnost herbicida se nanaša na gojeno rastlino in predstavlja lastnost kemičneučinkovine, da v mešanem sestoju plevelov in gojenih rastlin ob aplikaciji poškoduje plevele,na gojeno rastlino pa nima zaznavnih učinkov, ki bi omejili njeno rast in kakovost. 22
  23. 23. Selektivnost herbicidnega pripravka je odvisna od: morfoloških in fizioloških razlik medrastlinskimi vrstami, količine uporabljenega herbicida, razvojnega stadija rastline v časutretiranja, vremena in tipa tal ter načina nanosa. Uporabniki morajo nujno upoštevati pravilo,da s povišanjem odmerka herbicida in z neupoštevanjem načina uporabe lahko spremenimoselektivni herbicid v totalnega.Po načinu vstopanja v notranjost rastline ločimo: sistemične ali herbicide, ki se premeščajo v rastlini, dotikalne ali kontaktne herbicide.Sistemični herbicidi po nanosu prodrejo v rastlino bodisi skozi korenine, nadzemne organe alipo obeh poteh. Po prevodnem sistemu nato potujejo v vse dele rastline, tudi tiste, ki jih sškropljenjem nismo dosegli. Odvisno od vrste aktivne snovi se le-ta lahko giblje po rastlini vobe smeri, nekatere pa zgolj v eno smer (ali navzgor – akropetalno ali navzdol – bazipetalno).V mnogih primerih mesto delovanja herbicida ni enako mestu vstopa herbicida v rastlino.Dotikalni ali kontaktni herbicidi ne prodrejo v notranjost rastline ampak povzročijo odmiranjetistih rastlinskih delov, ki so bili direktno poškropljeni. Učinkovitost tovrstnih herbicidov jeodvisna od deleža poškropljene površine plevela. V kolikor je poškropljena površina dovoljvelika, celotna rastlina propade, v nasprotnem primeru se pleveli po tretiranju lahko obnovijo(regenerirajo).Po načinu uporabe oziroma glede na mesto vstopa v rastlino ločimo dve skupini herbicidov: listne ali foliarne herbicide, talne herbicide.Listne ali foliarne herbicide rastlina po nanosu sprejme skozi liste in ostale zelene dele.Posevki, tretirani zgolj z listnimi herbicidi, ki ne delujejo preko tal, so pred pleveli zavarovanile za krajši čas. Ker pleveli praviloma vznikajo postopoma, obstaja velika verjetnost, da se boposevek naknadno zopet zaplevelil.Talni herbicidi delujejo preko korenin ali hipokotilnega dela vznikajočih plevelnih rastlin,najpogosteje pa delujejo kot zaviralci kalitve plevelov, kar pomeni da vstopijo v kaleče seme.V tleh ostanejo aktivni daljše časovno obdobje, zato jim pravimo tudi rezidualni herbicidi.Prav zaradi rezidualnega učinka posevek zavarujejo pred naknadnim vznikom plevela. Zaradidolgotrajnega delovanja so ti herbicidi z vidika varovanja okolja manj primerni.Nekatere aktivne snovi lahko vstopajo v rastlino preko listja in preko tal. Ta lastnost je zvidika praktične uporabnosti herbicida še posebej dobra, saj je čas delovanja herbicida takopodaljšan.Glede na čas uporabe herbicide delimo v tri osnovne skupine: herbicidi, ki jih uporabljamo pred setvijo gojene rastline in pred vznikom plevelov (angleško poimenovanje presowing), herbicidi, ki jih uporabljamo po setvi vendar pred vznikom gojene rastline in pred vznikom plevelov (angleško poimenovanje preemergence), herbicidi, ki jih uporabljamo po vzniku gojene rastline in po vzniku plevelov (angleško poimenovanje postemergence). 23
  24. 24. A B CSlika 1: Razdelitev herbicidov glede na čas uporabe: A-pred setvijo, B-po setvi pred vznikom, C-po vzniku gojene rastline in plevelov (A.Murenc)Prva dva načina tretiranja izvajamo pred vznikom gojene rastline. V nekaterih primerih jepotrebno herbicide, ki jih uporabljamo pred vznikom, zadelati v tla ali inkorporirati.Inkorporacija je nujna pri tistih herbicidih, ki razpadejo pod vplivom sončne svetlobe(fotorazgradnja) oziroma pri herbicidih, ki za dobro delovanje potrebujejo več vlage. Podatek,ali je herbicide potrebno inkorporirati v tla, je vedno naveden na navodilu za uporabo.Tretiranje po vzniku poteka, ko so tako pleveli kot tudi gojene rastline že vznikli, zato izbiroherbicida prilagodimo plevelni sestavi in zapleveljenosti, kar pri tretiranju pred vznikom nimogoče. Tudi čas tretiranja prilagodimo razvojnemu stadiju plevelov ob upoštevanjurazvojnega stadija gojene rastline, da se izognemo fitotoksičnosti herbicida.V skupino herbicidov, ki jih uporabljamo po vzniku, uvrščamo tudi tiste, s katerimi škropimo»pod list posevka«. Ta način je uporaben pri pridelovanju vrtnin, ki jih vzgajamo iz sadik.Rastlinski rastni regulatorjiMed fitofarmacevtska sredstva uvrščamo tudi rastlinske rastne regulatorje, ki rastlin nezavarujejo pred škodljivimi organizmi, niti ne služijo za njihovo prehrano, ampak v rastlinahuravnavajo nekatere življenjske procese. V skupino fitofarmacevtskih sredstev jih uvrščamozato, ker je njihov način uporabe zelo podoben uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Procesi, kijih lahko uravnavamo z regulatorji, so naslednji: redčenje cvetov in plodov sadnega drevja,utrjevanje bili in poganjkov žit oziroma preprečevanje poleganja žit, pospeševanjeukoreninjanja potaknjencev okrasnih rastlin, pospeševanje dozorevanja sadja, preprečevanjekaljenja gomoljev krompirja, reguliranje časa cvetenja in cvetnega nastavka okrasnih rastlin.Pomožna sredstvaK fitofarmacevtskim sredstvom prištevamo tudi pomožna sredstva ki ne neposredno nedelujejo zoper škodljive organizme, pač pa izboljšujejo delovanje aktivne snovi v sredstvupotem, ko jih dodamo škropilni brozgi. V nekaterih primerih, zlasti pri herbicidih, so tasredstva že sestavni del formulacije, imenujemo jih dodatki. Sicer pa imajo taki dodatkinajpomembnejšo vlogo pri izboljšanju učinkovanja herbicidov.Skupina pomožnih sredstev obsega kemične snovi z različnimi učinki. Med drugim so tosredstva, ki zmanjšujejo površinsko napetost na listju, kar omogoči, da škropilna brozga boljeomoči listno površino. Sredstva s takšnim načinom delovanja poimenujemo omočila. Med 24
  25. 25. pomožna sredstva spadajo tudi varovala (safenerji), ki na gojeni rastlini, ki je bila tretirana,preprečijo neželene poškodbe (fitotoksičnost). V skupino dodatkov uvrščamo tudi sinergiste,ki povečajo učinkovitost aktivne snovi zoper ciljni organizem.2.6. Rezistenca (odpornost)Rezistenca je pojav, ko se v populaciji škodljivih organizmov (žuželke, glive, pleveli, pršice)pojavijo osebki, ki brez škode prenesejo koncentracijo aktivnih snovi, ki na večino drugihosebkov iste vrste delujejo. V naravnem okolju jo opazimo po tem, da se fitofarmacevtskemusredstvu ali več fitofarmacevtskim sredstvom z enakim mehanizmom delovanja zmanjšaučinkovitost, kljub temu, da so bili uporabljeni v skladu z navodilom za uporabo. Ob tem jepotrebno prej izključiti tudi vse druge negativne vplive (način skladiščenja in aplikacije), ki bipotencialno lahko vplivali na učinkovitost sredstva.Razvoj rezistence je posledica naravne selekcije. V vsaki populaciji škodljivega organizma jedoločeno število osebkov, ki nosijo gene za odpornost na aktivno snov z določenimmehanizmom delovanja. Ti osebki zaradi te lastnosti preživijo zatiranje s to snovjo. Prinadaljnji večkratni uporabi te iste aktivne snovi oziroma aktivnih snovi z enakimmehanizmom delovanja se oblikuje populacija osebkov, ki so na to aktivno snov odporni.Odporne populacije s to aktivno snovjo ni mogoče več zatreti.Na hitrost nastanka rezistence vplivajo številni dejavniki, pri čemer je potrebno upoštevatinekatere posebnosti, ki so vezane na nastanek rezistence pri posamezni skupinifitofarmacevtskih sredstev. Dejavniki tveganja za nastanek rezistence so naslednji: Vrsta škodljivega organizma. Pri žuželkah in pršicah so pomembni dejavniki, ki vplivajo na razvoj rezistence številčnost ene generacije, dolžina razmnoževalnega ciklusa, število generacij v eni rastni dobi. Pri glivah je poleg števila generacij v rastni dobi potrebno upoštevati še sposobnost produkcije spor in obliko razmnoževanja (spolno ali nespolno), pri zatiranju plevelov pa količino proizvedenega semena ter njihovo življenjsko dobo. Dedna sposobnost škodljivega organizma, da postane odporen na določeno aktivno snov ter število osebkov v populaciji, ki so že v naprej odporni na določeno aktivno snov. Število tretiranj v rastni dobi ter njihove časovne razporeditve, gojenje rastline v monokulturi (npr. koruza) ter v zaprtem prostoru. Vrsta aktivne snovi, njen mehanizem delovanja ter obstojnost v naravnem okolju.Posamezen škodljivi organizem je lahko odporen zgolj na eno aktivno snov. Lahko pa jeodporen na več aktivnih snovi, ki pripadajo isti kemični skupini. V tem primeru govorimo oodpornosti na kemično skupino. Škodljivi organizem lahko razvije odpornost na več aktivnihsnovi, ki pripadajo različnim kemičnim skupinam, kar označujemo kot multirezistenco.Obstaja tudi možnost, da škodljivi organizem razvije rezistenco na različne aktivne snovi izrazličnih kemičnih skupin, ki pa imajo enak ali zelo podoben način delovanja. Takratgovorimo o navzkrižni rezistenci.Razvoju rezistence se ni mogoče povsem izogniti, lahko pa njen pojav vsaj upočasnimo zupoštevanjem ukrepov, ki skupaj tvorijo t.i. antirezistenčno strategijo. Ta obsega naslednjeukrepe: 25
  26. 26. Kolobarjenje s sredstvi, ki vsebujejo različne aktivne snovi. V praksi to pomeni, da veni rastni dobi na isti površini uporabljamo različna sredstva, ki vsebujejo aktivnesnovi z različnim načinom delovanja in pripadajo različnim kemičnim skupinam.Kolobarjenje s različnimi pripravki, ki se razlikujejo zgolj po trgovskem imenu,aktivna snov pa je ista, ni ustrezno.Sredstva uporabljamo zgolj v predpisanih odmerkih v skladu z navodili za uporabo.Uporaba višjih, zlasti pa manjših odmerkov v primerjavi s predpisanim povečatveganje za razvoj rezistence.Upoštevamo najvišje dovoljeno število tretiranj v rastni dobi v skladu z navedbo nanavodilu za uporabo. Pri tem upoštevamo, da se število tretiranj ne nanaša napripravek, ampak na aktivne snovi z istim mehanizmom delovanja.Nikoli ne škropimo »na pamet«. Kjer je to mogoče, škropimo v skladu z napovedjoopazovalno napovedovalne službe oziroma upoštevamo pragove škodljivosti zaposamezni škodljivi organizem. 26
  27. 27. 3. VARNA UPORABA FFS IN POTENCIALNA TVEGANJA ZAZDRAVJE LJUDI3.1. VPLIV NA ZDRAVJE LJUDIZnani, več kot 500 let stari rek švicarskega zdravnika Paracelzusa: »Vse je strup, nič nineškodljivo, le odmerek loči zdravilo od strupa,« še toliko bolj velja za FFS, saj je njihovnamen prav škodovati določenim živim organizmom, pri tem pa vedno obstaja možnostškodljivega učinka tudi za ljudi. Človek je lahko izpostavljen FFS bodisi preko prehranskeverige bodisi pri proizvodnji, pripravi in uporabi FFS. V procesu razvoja in postopkihpridobitve dovoljenja za uporabo vsakega FFS so obvezne tudi številne preiskave in preskusi,ki do določene mere pokažejo morebitne škodljive učinke na ne ciljne organizme, iz katerihposredno sklepamo tudi na potencialno škodljive učinke posameznega FFS za človeka. Naosnovi preskusov na poskusnih živalih in spoznanj so FFS ustrezno razvrščena in označena znamenom, da uporabnike opozorijo na možne nevarnosti, ki jih predstavlja posamezno FFS.FFS ob pravilni uporabi sama po sebi ne bi smela predstavljati nevarnosti za zdravje ljudi. Doprekomerne izpostavljenosti pride zlasti, kadar se ne držimo dosledno vseh predpisanihnavodil o shranjevanju, pripravi, uporabi FFS ter v primerih, ko gre za namerno zastrupitev.Precej je tudi nenamernih nesreč, ki so večinoma posledica neupoštevanja navodilshranjevanja FFS, žrtve le-tega so pogosto otroci in starostniki.O zastrupitvi s FFS govorimo, kadar FFS povzroči kemično okvaro organizma. Ločimoakutno zastrupitev, znaki in simptomi se pojavijo po enkratni, krajši (sekunde, minute aliure) izpostavljenosti kemikaliji ter kronično zastrupitev, pri kateri se znaki in simptomipojavijo po dolgotrajni (več tednov, mescev, let) ali po ponavljajoči se izpostavljenostikemikaliji. Vsaka izpostavljenost še ne pomeni nujno tudi zastrupitev, zato raje govorimo otveganju, ki ga izpostavljenost kemikaliji predstavlja za zdravje človeka. Tveganje = nevarnost (lastnost snovi) × izpostavljenost (količina, način in čas)3.1.1. NevarnostNevarnost je lastnost snovi, da povzroči škodljivi učinek.Glede na nevarne lastnosti za zdravje ljudi FFS delimo na: zdravju škodljiva (oznaka Xn in napis »Zdravju škodljivo«), strupena (oznaka T in napis »Strupeno«) in zelo strupena (oznaka T+ in napis »Zelo strupeno«); povzročajo poškodbe različnih organov in organskih sistemov (jetra, ledvice, živčevje, endokrini sistem, kosti) po zaužitju, vdihavanju ali stiku s kožo, dražilna: (oznaka Xi in napis »Dražilno«) povzročajo draženje oziroma vnetje kože, draženje in solzenje oči ter kihanje, kašelj, dušenje zaradi draženja dihal (nos, sapnik, pljuča); povzročajo alergijsko reakcijo, jedka: (oznaka C in napis »Jedko«); povzročajo razjede oziroma opekline kože in sluznic.Za zdravje so nevarna tudi sredstva, ki so označena kot vnetljiva, oksidativna ineksplozivna. 27
  28. 28. T+ T Xn Xi C Zelo strupeno Strupeno Zdravju Dražilno Jedko škodljivo O E F+ F N Oksidativno Eksplozivno Zelo lahko Lahko Okolju vnetljivo vnetljivo nevarnoSlika 2: Grafični znaki (simboli) in napisi za opozarjanje na nevarnost (Ur.l. RS, št. 50/2003 z dne 29. 5. 2003)Pri ponavljajoči se izpostavljenosti lahko, poleg že omenjenih učinkov, obstaja tudi nevarnostpojava raka (rakotvornost), nastanka poškodb genskega materiala (mutagenost) ter učinki naplodnost in razvoj zarodka v maternici (strupenost za razmnoževanje).Strupenost FFS je odvisna tudi od vrste in oblike pripravka; sredstva v obliki praškov (WP) inemulzij (EC) so bolj nevarna od granulatov (WG) in vodnih emulzij (SC), toksičnost FFSpoveča prisotnost organskih topil in drugih dodatkov (surfaktantov). Pomemben je tudi časizpostavljenosti kemikalijam ter ali gre za enkratno ali ponavljajočo se izpostavljenost.Potencialna nevarnost, ki jo za zdravje ljudi lahko predstavlja posamezno fitofarmacevtskosredstvo, je prikazana na etiketi z ustreznim simbolom in označevalnimi črkami (npr. Xi).Poleg tega so na etiketi navedeni tudi opozorilni, t.im. standardni R stavki (npr. »Draži oči«)in obvestilni, t.im. standardni S stavki (npr. »Preprečiti stik z očmi«). FFS imajo priloženanavodila za uporabo, ki vsebujejo tudi navodilo o uporabi potrebne osebne zaščitne opreme.Dodatne informacije o nevarnostih, ki jih za zdravje predstavlja FFS, lahko najdete vvarnostnem listu, ki ga dobite pri prodajalcu FFS.3.1.2. IzpostavljenostDo pojava znakov zastrupitve s FFS pride le, če je organizem izpostavljen zadostni količiniFFS (odmerek) in na način, s katerim FFS lahko vstopi v organizem (stik s kožo oziromasluznicami, vdihovanje, zaužitje). Pomemben je čas izpostavljenosti kemikalijam ter ali gre zaenkratno ali ponavljajočo se izpostavljenost.Stopnja zastrupitve je deloma odvisna tudi od občutljivosti izpostavljenega, njegovegazdravstvenega stanja, morebitnih prejšnjih bolezni in fizične aktivnosti v časuizpostavljenosti. Za FFS so praviloma bolj občutljivi otroci in starejši ljudje. Posebnaprevidnost pri delu s FFS velja za nosečnice in doječe matere, saj nekatera FFS lahko okvarijoplod ali pa se izločajo v materino mleko. 28
  29. 29. Izpostavljenost preko kože (dermalna izpostavljenost)Koža je organ z veliko površino in nezaščitena predstavlja potencialno pomembno vstopnomesto za FFS. Zgornja plast kože – epidermis, je praktično neprekrvljena, kar sicer močnozmanjša absorpcijsko sposobnost kože. Spodnje plasti kože pa zaradi celičnih struktur boljeprepuščajo v maščobi topne snovi. Nekatera FFS vsebujejo učinkovine, ki so nevarne in sedobro absorbirajo skozi kožo v krvni obtok (npr. organofosforne spojine), zato predstavljajovisoko tveganje za pojav sistemskih znakov zastrupitve še zlasti pri neustreznem rokovanju.Prehod FFS skozi spodnje plasti kože pospešijo tudi organska topila, ki so še vedno pogostasestavina FFS. Zaradi visoke vsebnosti aktivne snovi so uporabniki FFS najbolj izpostavljenimed pripravo, mešanjem in polnjenjem škropilne brozge. Med samo aplikacijo FFS jekoncentracija aktivne snovi sicer manjša, a je čas izpostavljenosti ponavadi daljši. Povečanotveganje za zastrupitev je tudi takrat, ko FFS pride v stik z vneto ali poškodovano kožo(nezaščitene rane, odrgnine). Nekatera FFS lahko kožo trajno poškodujejo. To so sredstva, kiob ponavljajočem se stiku razmaščujejo zgornji, zaščitni sloj kože in povzročajo dermatitis.Jedki pripravki pa lahko že ob enkratnem stiku povzročijo hude poškodbe tkiva.Izpostavljenost FFS preko dihal (inhalatorna izpostavljenost)Dihala so pomembno vstopno mesto za FFS v človeški organizem. Plini, hlapi in pare topil,aerosoli (razpršeni trdni in tekoči delci) lahko, odvisno od velikosti, prodirajo globoko vdihalne poti in se hitro absorbirajo. Dihala so v največji meri izpostavljena pri uporabi lahkohlapnih ali prašnatih FFS, tako med pripravo škropilne brozge kot med tretiranjem.Zelo nevarno je mešanje FFS v obliki močljivih praškov, zato moramo dihala pri temprimerno zaščititi. Pri uporabi opreme z visokim pritiskom ali opreme za zamegljevanje jemožnost vdihavanja FFS večja v primerjavi z uporabo opreme z manjšim pritiskom, kjer jevečina ustvarjenih kapljic prevelikih, da bi se prenašale po zraku in tako prešle v dihala.Veliko FFS na zraku hlapi, odvisno od temperature okolja. Zelo nevarni so fumiganti(sredstva za zaplinjanje). Večje tveganja za zastrupitev s FFS predstavlja delo v zaprtihprostorih, kjer ni zadostne izmenjave zraka in pri višjih temperaturah (nad 30 °C). Privdihavanju nekaterih FFS lahko pride tudi do poškodb nosu, grla in pljučnega tkiva.Izpostavljenost FFS preko ust (oralna izpostavljenost)Do zaužitja FFS lahko pride nenamerno, največkrat zaradi shranjevanja ostankov pripravkovFFS v neoriginalni embalaži (npr. posodah za hrano, pijačo, …) ali namerno kot poskussamomora. Zaradi nepravilnega shranjevanja FFS (nezaklenjene omare, FFS v posodah zahrano in pijačo, itd.) so največkrat žrtve zaužitja FFS ravno otroci. Uporabniki, ki rokujejo sFFS ali s FFS kontaminirano opremo za tretiranje, največkrat zaužijejo prekomerne količineFFS, ker si pred obrokom ali kajenjem ne umijejo rok. Do zaužitja FFS lahko pride tudi medčiščenjem šobe škropilnice s pihanjem (šoba je v bližini ust). 29
  30. 30. 3.2. PREPREČEVANJE ZASTRUPITEVZa čimbolj varno izkoriščanje pozitivnih, uporabnih lastnosti FFS je prav gotovonajpomembnejše znanje uporabnikov o varnem ravnanju z nevarnimi snovmi. Pri delu s FFSmoramo upoštevati vse preventivne ukrepe z namenom, da preprečimo škodljivo delovanjeFFS ali zastrupitev. Ob pravilni uporabi in ob upoštevanju vseh navodil FFS ne bi smelapredstavljati večjega tveganja za zdravje ljudi. Po podatkih iz Registra posvetov Centra zazastrupitve sta v preteklih dveh letih za več kot polovico zastrupitev s FFS kriva nepravilnoshranjevanje in nepravilna uporaba; preko prehranske verige tovrstnih akutnih zastrupitev vCentru nimajo registriranih. V več kot polovici obravnavanih zastrupitev s FFS je bil vzrokzaužitje. V teh primerih ne gre le za namerno zaužitje (poskus samomora), temveč tudi zaslučajne nesreče, predvsem zaradi neustreznega shranjevanja FFS oziroma zaužitja meddelom s FFS. Kljub opozorilom, da FFS hranimo izven dosega otrok, tiste z nevarnimilastnostmi pa celo zaklenjene, so žrtve nepravilnega shranjevanja predvsem otroci. Pogosto jevzrok za zastrupitev tudi shranjevanje FFS v neoriginalni embalaži; shranjevanje pripravkovoziroma njihovih ostankov v plastenkah ali steklenicah pijač je zato nedopustno. Pri samiuporabi pripravka sta kot način izpostavljenosti največkrat zabeležena vdihavanje in stik skožo. Določeno tveganje za zastrupitev s FFS predstavljata tudi neupoštevanje delovnekarence in karence za uporabo živil. Ob upoštevanju obvestilnih stavkov in splošnih navodilza rokovanje s FFS, ki natančno navajajo, v kakšnih pogojih lahko uporabljamo in katerozaščitno opremo (zaščitne rokavice, zaščito za obraz/oči, zaščitno obleko, obutev) moramouporabljati pri delu s posameznim FFS ter česa med delom ne smemo početi (jesti, piti,kaditi,…), je tveganje za zastrupitev zelo majhno.3.2.1. Osebna zaščitna opremaPri preprečevanju oz. zmanjševanju izpostavljenosti FFS in s tem v izogib pojava zastrupitevsmo se osredotočili na tri skupine ljudi, ki imajo opravka s FFS: uporabnika (meša škropilnobrozgo, polni škropilnico in tretira posevek), delavca (opravlja dela na tretirani površini aliobjektu) in naključno prisotno osebo (slučajno prisotna na tretiranem območju). Varnouporabo FFS z vidika uporabnika in delavca omogoča uporaba primernih osebnih zaščitnihsredstev, ki so navedena v navodilih za uporabo FFS.Osebno zaščitno opremo, ki se uporablja pri rokovanju in nanašanju FFS sestavljajo: zaščitnaobleka (delovni kombinezon, dvodelna obleka, obleka odporna proti kemikalijam),predpasnik, rokavice, težki čevlji/gumijasti škornji, ščitniki za obraz, tesno prilegajočazaščitna očala, pokrivalo in poseben respirator oz. maska. Na navodilih za uporabo mora bitinavedeno, iz kakšnega materiala naj bo osebna zaščitna oprema, ki jo lahko uporabljamo. Čematerial zaščitne opreme ni posebej naveden, je potrebno o tem povprašati proizvajalca / aliuvoznika FFS ali pa proizvajalca ali uvoznika osebne zaščitne opreme. Trpežnost materialaosebne zaščitne opreme (npr. plastike, gume) lahko preverimo tako, da na del opreme zlijemoFFS in ga pustimo toliko časa, kolikor nameravamo imeti oblečeno osebno zaščitno opremo.Plastični in gumijasti materiali so odporni proti FFS na suhi ali vodni osnovi. Osebno zaščitnoopremo ne smemo uporabiti, če na testiranem delu, politem s FFS, opazimo eno ali večsprememb: spremembo barve, povečano mehkost/upogljivost, poroznost, nabreklost,mehurčke, material se začne topiti ali postane želatinast, neupogljiv ali lomljiv. 30
  31. 31. Osnovne varnostne zahteve, katerim mora ustrezati osebna zaščitna oprema, da stazagotovljena varnost in zdravje uporabnikov, določa Pravilnik o osebni varovalni opremi(Ur.l. RS, št. 29/2005 Spremembe: Ur.l. RS, št. 23/2006). Pravilnik deli osebno zaščitnoopremo v tri kategorije: Kategorija I (preprosta): Proizvajalec opreme predvideva, da uporabnik lahko sam oceni stopnjo zagotovljenega varovanja pred minimalnimi tveganji in katerih učinke lahko uporabnik varno in pravočasno ugotovi (varovanje pred mehanskim delovanjem, čistilnimi sredstvi, soncem in podobno). Tovrstna zaščitna oprema ni primerna za delo s FFS. Kategorija II (navadna): je v Pravilniku opredeljena kot tista, ki ne spada v kategorijo I ali III. Osebno zaščitno opremo kategorije II je treba uporabljati pri rokovanju z večino fitofarmacevtskih sredstev, razen strupenih in zelo strupenih, kot je navedeno pri Kategoriji III. Kategorija III (zahtevna): Namenjena za varovanje pred smrtnimi nevarnostmi ali pred nevarnostmi, ki lahko resno in nepopravljivo poškodujejo zdravje in katerih takojšnjih učinkov, ki jih predvideva načrtovalec, uporabnik ne more pravočasno ugotoviti. Ta kategorija zajema med drugimi tudi filtrirne dihalne naprave za varovanje pred aerosoli in osebno varovalno opremo, ki omogoča le omejeno varovanje pred škodljivimi kemičnimi snovmi ali ionizirajočim sevanjem. Osebno zaščitno opremo kategorije III je potrebno uporabljati pri rokovanju s strupenimi in zelo strupenimi FFS.Proizvajalec mora z oznako CE (in številko kategorije) označiti vsak kos osebne varovalneopreme in s tem potrditi, da je osebna varovalna oprema izdelana v skladu z določili tegapravilnika.Zaščita telesaPrimerno zaščito telesa zagotovimo z nošenjem več plasti oblačil. Zaščitna obleka je lahko izbombaža, mora biti večplastna in narejena iz čvrstega materiala primerne gostote. Pod njomoramo vedno nositi dolge hlače in majico z dolgimi rokavi. Zaščitna obleka mora bitiohlapna in se ne sme preveč dotikati oblačil. To omogoči, da se med oblačili in zaščitnoobleko ustvari zračna meja, ki zmanjša neposredni kontakt telesa s FFS. Zaščitna obleka jelahko v obliki kombinezona (enodelna) ali pa sestavljena iz dveh delov. V primeru, danamesto kombinezona uporabljamo zaščitno obleko iz dveh delov, moramo vedno nositizgornji del obleke čez hlače. Če je uporabljeno FFS močno ali zmerno strupeno, moramonositi zaščitno obleko odporno na kemikalije in vodo. Če take obleke nimamo, moramo medmešanjem in pripravo škropilne brozge nositi predpasnik, ki je odporen na kemikalije. Kerobičajni kombinezoni navadno ne nudijo dovolj zaščite, je uporaba predpasnika zelopriporočljiva tudi med delom s škropilno brozgo. Predpasnik mora segati od vratu do kolen.Le tega ne smemo nositi, ko delamo okoli strojev, ki ga lahko zagrabijo. Zavedati se moramo,da bombaž in platno težje operemo, saj zelo rada vpijata pesticide, četudi v obliki suheformulacije; iz usnja pa celo ni mogoče popolnoma odstraniti vpojenih pesticidov. Oblačila,odporna na kemikalije, so lahko zelo vroča, zato je zelo pomembno, da se uporabnik FFSizogne vročinskemu stresu (delo opravljamo v hladnejšem času dneva, med delom večpočivamo, zaradi potenja je potrebno med počitkom več piti, ob slabem počutju pa takojprenehati z delom). Pri uporabi nekaterih pesticidov, kot so fumiganti (sredstva zazaplinjevanje, ne smemo nositi osebne zaščitne opreme, ki je odporna na kemikalije (potrebnaposebna zaščitna oprema!), zato je potrebno vedno prebrati navodila za uporabo posameznegaFFS. 31
  32. 32. Zaščitno obleko čistimo po navodilih proizvajalca, zamenjamo jo z novo, ko je močno obrabljena in/ali se pojavijo raztrganine in luknje. Onesnaženo zaščitno obleko, ki jo zavržemo, moramo predhodno zapakirati v plastično vrečo.Slika 3: Zaščitna obleka s kapuco za enkratno uporabo (BUL, Švica www.bul.ch)Zaščita glaveNikoli ne smemo uporabljati klobukov ali rokavic, narejenih iz materialov, ki vpijajo snovi,npr. bombaž, usnje ali platno. Za dobro zaščito vratu in glave moramo uporabljati pokrivala,ki so odporna na kemikalije (npr. plastificiran klobuk s širokimi krajci). Pokrivala moramooprati v topli milnati vodi takoj po uporabi. Nekatera zaščitna oblačila / kombinezoni imajo žepritrjeno kapuco. Če kapuce ne uporabljamo, jo moramo zviti ob vratu, da preprečimonabiranje FFS.Zaščita rokZa primerno zaščito rok je potrebno nositi rokavice, odporne proti kemikalijam (ne prepuščajovode, mineralnega olja in organskih topil). Priporočena je uporaba nitrilnih gumijastihrokavic, v primeru rokovanja s FFS na osnovi organskih topil pa se priporoča, da prirokovanju s takim pripravkom uporabimo še dodatne, tanjše nitrilne rokavice pod temi.Dolžina rokavic naj sega vsaj do polovice razdalje do komolca. Tako preprečimo, da bi FFStekla po rokavu v rokavice. Rokave moramo potegniti čez rokavice in jih zapeti, če ne delamo nad glavo. V primeru, ko delamo nad glavo, rokavicam naredimo zavihek in jih potegnemo čez rokave. Rokavice moramo nositi od trenutka, ko začnemo delati s FFS (rokovanje s pripravkom, priprava škropilne brozge, polnjenje rezervoarja, tretiranje s FFS), pa do konca dela s FFS. Nato rokavice še na rokah operemo pod vodo. Priporočamo, da se pri delu uporabljajo rokavice s certifikatom inSlika 4: Proti kemikalijam odporne nitrilne zaščitne oznakami CE o skladnosti, ki jihrokavice (BUL, Švica www.bul.ch) uvrščamo v kategorijo II in III. 32
  33. 33. Zaščita dihalUporaba respiratorja oz. maske za obraz je obvezna v primeru: navedbe na etiketi in navodilih za uporabo, navedbe opozorilnih stavkov: izogibati se vdihavanju prahu, hlapov ali meglic, FFS je označeno kot zdravju škodljivo, strupene ali zelo strupeno pri vdihavanju, FFS lahko povzroča draženje dihal ali preobčutljivostno reakcijo pri vdihavanju, tretiranja v zaprtih prostorih, npr. rastlinjakih, pri rokovanju s tretiranim semenom. Slika 5: Enostavna polmaska in polmaska pri kateri je možno menjati filtre (BUL, Švica www.bul.ch)Vrsta maske je določena na podlagi strupenosti FFS, mesta aplikacije in drugih dejavnikov.Pri tretiranju s FFS je priporočljiva uporaba mask s filtri. Na razpolago imamo maske v oblikipolmask, ki pokrivajo nos in usta, in celoobrazne maske, ki pokrivajo nos, usta, lica in oči. Zapravilno uporabo in vzdrževanje maske mora uporabnik upoštevati priložena navodilaproizvajalca, in preveriti življenjsko dobo filtrov. Uporabljajmo filtre s srednjo zmogljivostjoujetja (oznake: P2, FFP2), v določenih primerih pa z visoko zmogljivostjo ujetja (oznake: P3,FFP3). Med samo aplikacijo FFS ne smemo uporabljati mask, ki so namenjene lepreprečevanju vstopa prahu do dihal, saj nas te ne ščitijo pred hlapi. Za FFS, ki se uporabljajov obliki vodne raztopine ali pa so po fizikalnih lastnostih lahkohlapna, uporabljajmokombinirana cedila (ločljivi del maske) z vložkom (patrono) za odstranjevanje delcev(predfilter) in ogljene filtre z aktivno polnitvijo. Hitrost nasičenja filtrov je odvisna odkoncentracije hlapov in pogostosti uporabe maske. Ko pride do nasičenja filtrov, jih jepotrebno zamenjati. Če opazimo, da med uporabo maske prihaja do oteženega dihanja ali dapri nošenju maske vohamo FFS, moramo nemudoma zamenjati filtre. Filtre moramo obveznozamenjati najmanj 1-krat na leto, pri pogostejši uporabi večkrat. Ko kupujemo filtre, moramobiti pozorni, da so le ti odobreni za uporabo s FFS ali hlapi organskih mešanic. Po končaniuporabi maske moramo le to očistiti po navodilih proizvajalca. Očiščeno masko moramohraniti v hladnem, čistem in suhem prostoru. Priporočljivo je, da jo hranimo zapakirano vplastični vrečki; tako ji podaljšamo življenjsko dobo. Za bolj zahtevne uporabnike so še navoljo respiratorji s filtrirnim kanistrom, ventilatorski respiratorji in sistemi z dovajanjemzraka.Oznake polobraznih mask:FF – polobrazne maske-polmaske,FFP – polmaske za varovanje pred delci,S – maske za trde delce in aerosole,SL – maske za trde delce in tekoče aerosole. 33
  34. 34. Zaščita očiOči so zelo občutljivi na pesticide. Med rokovanjem s FFS moramo nositi primerno zaščitoza oči. Zaščito za oči sestavljajo tesno prilegajoča se očala, ki predstavljajo najboljšo zaščitooči, očala s stransko zaščito in ščitnik za obraz. Enako dobro zaščito za oči nudi tudiceloobrazna maska. Če tesno prilegajoča se očala nosimo s pol masko, moramo izbrati taka,da se bodo prilegala polmaski. Med rokovanjem s FFS ne smemo nositi kontaktnih leč brezdobre zaščite oči. Med mešanjem FFS lahko uporabljamo ščitnik za obraz, ki poleg oči varujevečji del obraza pred neposrednimi pljuski/brizgi FFS. Ščitnik za obraz nosimo kot dodatnozaščito med mešanjem vedno, ko imamo opravka s strupenimi FFS. Med aplikacijo FFS straktorjem z odprto kabino ali med aplikacijo v zaprtih prostorih, ko smo izpostavljenipesticidnemu pršcu/megli, je potrebno nositi tesno prilegajoča se očala, ki v takih primerihnudijo najboljšo zaščito. Očala in ščitnik za obraz operemo v topli milnati vodi takoj pouporabi. Slika 6: 1- tesno prilegajoča se zaščitna očala, 2 - očala s stransko zaščito (BUL, Švica www.bul.ch)Zaščita spodnjega dela nogObutev mora biti odporna na kemikalije, še posebej takrat, ko imamo opravka skoncentriranimi pripravki FFS (npr. med pripravo škropilne brozge, ko je nevarnost razlitjanajvečja). Med pripravo škropilne brozge lahko nosimo čevlje ali škornje, odporne nakemikalije, ali pa varovalo za čevlje. Da zmanjšamo izpostavljenost nog med aplikacijo FFS,moramo hlačnice nositi čez škornje, saj le tako lahko preprečimo, da se FFS ne bi cedila ponogi in nabirala v škornjih. Pred sezutjem moramo zunanjo stran obuval primerno očistiti.Slika 7: Gumijasti škornji (BUL, Švica www.bul.ch) 34
  35. 35. Vzdrževanje kontaminirane zaščitne opremeZavedati se moramo, da pesticidi prehajajo v in skozi material osebne zaščitne opreme, doklerizvor FFS ni odstranjen. Spiranje osebne zaščitne opreme pod čisto vodo po vsaki uporabipodaljša življenjsko dobo le te. Pri odstranjevanju osebne zaščitne opreme moramo biti zelopozorni, da se zgornji (kontaminirani) del oblačil ne dotakne nezaščitenih predelov kože. Zoblačili, ki jih nosimo pod zaščitno obleko, moramo ravnati, kot da so kontaminirana. Zato jenajbolje, da oblačila prijemljemo z rokavicami in jih do pranja hranimo v plastični vreči.Obleke operemo po vsaki uporabi (dnevno), ločeno od ostalega perila. Postopek pranja obleknaj bo sledeč: predhodno spiranje ali namakanje v topli vodi, obleke nato operemo znajmočnejšim pralnim sredstvom pri največji porabi vode in najdaljšim časom pranja. Čeocenimo, da je bila obleka močno kontaminirana, postopek ponovimo. Obleke sušimo naprostem. Po končanem pranju kontaminiranih oblek moramo praviloma očistiti pralni strojtako, da ponovno zaženemo program pranja z uporabo detergenta (brez perila v pralnemstroju). Če oblek ne peremo sami, moramo osebo, ki smo ji izročili kontaminirana oblačila zapranje, obvestiti o zgoraj omenjenem postopku pranja. 35

×