• Share
  • Email
  • Embed
  • Like
  • Save
  • Private Content
Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009
 

Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009

on

  • 1,603 views

Manual for training of experts in phytomedicine 2010.

Manual for training of experts in phytomedicine 2010.

Statistics

Views

Total Views
1,603
Views on SlideShare
1,603
Embed Views
0

Actions

Likes
0
Downloads
2
Comments
0

0 Embeds 0

No embeds

Accessibility

Categories

Upload Details

Uploaded via as Adobe PDF

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

    Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009 Gradivo usposabljanje - fitomedicina 2009 Document Transcript

    • GRADIVO ZA USPOSABLJANJEPRODAJALCEV FFS IN IZVAJALCEV VARSTVA RASTLIN Ljubljana, 2009
    • Gradivo za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlinAvtorji:mag. Mateja BlažičMateja Bolčič TavčarPrimož Bukovecdr. Jernej Drofenikdr. Tanja Faturdr. Lucija Jukić SoršakMilena Koprivnikar B.dr. Mario LešnikMojca Malovrhmag. Lucija Šarcmag. Sanja VranacBert van der GEESTSlikovno gradivo: dr. Mario Lešnik, Andrej Murenc, mag. Jolanda Persolja, mag. Lucija Šarc, mag. Sanja Vranac, Wikipedia, Uradni list RS, BUL Švica (www.bul.ch).Uredila: Milena Koprivnikar B., Neža Gorenc VolkRecenzija: mag. Gabrijel SeljakIzdaja: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Einspielerjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, telefon +386 59 15 29 30, telefax 059 15 29 59, http://furs.si, e-pošta: furs.mkgp@gov.siZastopa Suzana Marolt, direktoricaNaklada: 10.000 izvodovTisk: Tiskarna SOMARU d.o.o.Ljubljana, 15. november, 2009CIP –Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana632.95GRADIVO za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin / [avtorji MatejaBlažič… [et al.]; slikovno gradivo dr. Mario Lešnik ….[et al.]; uredila Milena KoprivnikarB., Neža Gorenc V.].- Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009ISBN 978-961-92549-1-21. Blažič, Mateja, 1970 – 2. Koprivnikar Bobek, Milena24804020688 2
    • KAZALO VSEBINEUVOD ........................................................................................................................................ 61. POVZROČITELJI BOLEZNI NA RASTLINAH, ŠKODLJIVCI IN PLEVEL ................... 82. SPLOŠNO O FFS................................................................................................................. 153. VARNA UPORABA FFS IN POTENCIALNA TVEGANJA ZA ZDRAVJE LJUDI....... 27 3.1. VPLIV NA ZDRAVJE LJUDI ..................................................................................... 27 3.2. PREPREČEVANJE ZASTRUPITEV........................................................................... 30 3.3. UKREPI PRI ZASTRUPITVI ...................................................................................... 38 3.4. OSTANKI PESTICIDOV ............................................................................................. 414. VARSTVO OKOLJA IN UPORABA FFS ........................................................................ 43 4.1. TLA ............................................................................................................................... 43 4.2. VARSTVO VODA ....................................................................................................... 45 4.3. VARSTVO DIVJIH ŽIVALI IN RASTLIN................................................................. 51 4.4. VARSTVO ČEBEL IN NECILJNIH ČLENONOŽCEV ............................................ 52 4.5. ZRAK ............................................................................................................................ 53 4.6. PRAVILNO ODMERJANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV..................... 54 4.7. PREPREČEVANJE ZANAŠANJA FFS IZVEN OBMOČJA NANOSA ................... 655. SESTAVA ETIKETE Z NAVODILOM ZA UPORABO ................................................... 726. ZAKONODAJA................................................................................................................... 80 6.1. ZAKONODAJA S PODROČJA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV.................. 80 6.2. ZAKONODAJNA UREJENOST PODROČJA SKLADIŠČENJA, RAVNANJA Z ODPADNO EMABALAŽO IN ZBIRANJE ODPADKOV FFS ........................................ 877. VIRI...................................................................................................................................... 91Priloga 1: Poročilo o izpostavljenosti fitofarmacevtskemu sredstvu ....................................... 94 3
    • KAZALO SLIKSlika 1: Razdelitev herbicidov glede na čas uporabe: A-pred setvijo, B-po setvi pred vznikom,C-po vzniku .............................................................................................................................. 24gojene rastline in plevelov (A.Murenc)................................................................................... 24Slika 2: Grafični znaki (simboli) in napisi za opozarjanje na nevarnost (Ur.l. RS, št. 50/2003 zdne 29. 5. 2003)........................................................................................................................ 28Slika 3: Zaščitna obleka s kapuco za enkratno uporabo (BUL, Švica www.bul.ch) ............... 32Slika 4: Proti kemikalijam odporne nitrilne zaščitne rokavice (BUL, Švica www.bul.ch) .... 32Slika 5: Enostavna polmaska in polmaska pri kateri je možno menjati filtre (BUL, Švicawww.bul.ch) ............................................................................................................................. 33Slika 6: 1- tesno prilegajoča se zaščitna očala, 2 - očala s stransko zaščito (BUL, Švicawww.bul.ch) ............................................................................................................................. 34Slika 7: Gumijasti škornji (BUL, Švica www.bul.ch)............................................................. 34Slika 8: Spiranje oči (L.Šarc) ................................................................................................... 39Slika 9: Vidni ostanki uporabe FFS na grozdju (S.Vranac)..................................................... 42Slika 10: Shematski prikaz usode in obnašanja FFS v okolju (J.Persolja) .............................. 44Slika 11: Veliko FFS je strupenih za vodne organizme (S. Vranac)........................................ 45Slika 12: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode (VTPodV) v obdobju 2006 - 2008(MOP, ARSO, GURS) ............................................................................................................. 46Slika 13: Prikaz vodovarstvenih območij na medzrnskih vodonosnikih (hitrost pretakanjavode do 10 m/dan) (MOP, ARSO)........................................................................................... 47Slika 14: Kemijsko stanje površinskih voda v obdobju 2006 – 2008 (MOP, ARSO, GURS) 49Slika 15: Način merjenja varnostnih pasov (B. van der Geest) ............................................... 50Slika 16: Območja Natura 2000 (Zavod RS za varstvo narave) .............................................. 51Slika 17: Kranjska čebela na zlati rozgi (Wikipedia)……………………………………..… 53Slika 18: Prekomerna ali nepravilna uporaba FFS prizadene tudi neciljne organizme(S. Vranac)……………………………………………………………………………………54Slika 19: Ustrezno odmerjanje zračnega toka pri radialnih in pnevmatskih pršilnikih zusmerniki (M.Lešnik)............................................................................................................... 55Slika 20: Pršilnik z razdelilnim stolpom za zrak in s hidravlično gibljivimi usmerniki (M.Lešnik)...................................................................................................................................... 56Slika 21: Škropljenje na robnih vrstah nasadov brez ventilatorja in s prilagoditvijo orientaciješob (M.Lešnik) ......................................................................................................................... 57Slika 22: Prednosti in slabosti sodobno oblikovanih naprav za nanos FFS – zelo dobronanašanje na ciljne površine, preobsežno zanašanje v okolico in tla (M. Lešnik).................. 63Slika 23: Neposredna ogroženost izvajalca škropljenja – traktor brez kabine (M. Lešnik)..... 65Slika 25: Primerjava nekaterih tipov šob, dostopnih na slovenskem trgu: ST in TR – običajnistandardni šobi, ADI in API – šobi za zmanjševanje zanašanja z vgrajeno predkomoro, ID inAVI – antidriftni šobi, ki vsesavata zrak, IDK – kompaktna antidriftna šoba (M. Lešnik)..... 69Slika 26: Uporaba antidriftnih šob pri škropljenju v bližini stanovanjskih objektov (M.Lešnik)...................................................................................................................................... 70Slika 27: Enostransko škropljenje robnih vrst (M. Lešnik) .................................................... 71 4
    • Kratice in izrazi, pogosto uporabljeni v gradivuFFS – fitofarmacevtska sredstvaFURS – Fitosanitarna uprava Republike SlovenijeIRSKGH – Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hranoMKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoUr.l. RS – Uradni list Republike SlovenijeUL L – Uradni list Evropske skupnostiVVO – vodovarstvena območjaZFfS – Zakon o fitofarmacevtskih sredstvihKarenca - ali varnostna čakalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega tretiranja posevka alinasada do spravila pridelka. Ta čas je potreben, da se uporabljeno fitofarmacevtsko sredstvorazgradi, tako da predpisane mejne vrednosti ostankov v času spravila pridelka nisopresežene. Karenca se predpiše za vsak pripravek in vsako rastlino posebej in je določena napodlagi lastnosti fitofarmacevtskega sredstva, načina uporabe, odmerka in metabolizmarastline, zato je za različne rastline lahko različna.Delovna karenca – je čas, ki mora preteči od tretiranja posevka ali nasada do vstopa delavcevna območje tretirane površine. Določa se na podlagi ocene izpostavljenosti delavca, ki jenarejena na podlagi nevarnih lastnosti fitofarmacevtskega sredstva, načina uporabe inodmerka.Karenca zagotovljena s časom uporabe – pomeni, da je čas med uporabo sredstva inspravilom pridelka zaradi dolžine vegetacije posevka daljši od karenčne, ki bi bila predpisanaza posevek (Primer: pri uporabi herbicida ob setvi koruze je karenca določena na 63 dni. Čepridelujemo koruzo za silažo, moramo čakati, da mine najmanj 63 dni od uporabe sredstva dožetve. Če gojimo koruzo za zrnje, ki na njivi raste dlje kot 63 dni, nam za karenco ni trebaskrbeti. V tem primeru se napiše, da je karenca zagotovljena s časom uporabe).Odmerek – je predpisana količina sredstva na enoto površine (na primer v kg na hektar),določena na podlagi podatkov o učinkovitosti sredstva in podatkov o vplivih na okolje. Vnavodilu za uporabo je naveden najvišji dovoljeni odmerek sredstva in najvišje dovoljenoštevilo tretiranj.Fitotoksičnost – pomeni škodljivo (strupeno) za rastline - je lastnost fitofarmacevtskegasredstva, da povzroča na rastlinah poškodbe ali njihovo odmiranje kot stranski in neželeniučinek (sredstva so lahko fitotoksična za določene vrste rastlin ali samo za določene sorte).Morebitna fitotoksičnost sredstva za določene rastline je navedena v navodilu za uporabo.PROMOCIJSKO GRADIVO IN PREDSTAVITVE PREDSTAVNIKOVPROIZVAJALCEV FFS NA OBVEZNIH STROKOVNIH USPOSABLJANJIH POZAKONU O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH NISO DOVOLJENE! 5
    • UVODFitofarmacevtska sredstva so snovi namenjene uničenju, zatiranju, nadzorovanju aliodganjanju škodljivih organizmov (žuželke, pršice, glive, pleveli, glodavci ipd), ki negativnovplivajo na rast, razvoj in skladiščenje rastlin ali rastlinskih proizvodov. Izdelani so lahko naosnovi kemijskih snovi (večina FFS), mikroorganizmov in virusov ali naravnih izvlečkov.Glede na namen uporabe sredstev, zatiranje škodljivih organizmov, so temu prilagojenenjihove lastnosti.Zakaj je potrebna stroga regulacija fitofarmacevtskih sredstev:Iz načina delovanja in namena uporabe je razvidno, da imajo FFS lahko negativne vplive takona zdravje ljudi kot tudi okolje. Večinoma se uporabljajo na prostem in imajo neposredenvplive na okolje. Njihova raba lahko predstavlja razpršeni vir onesnaževanja, v čemer sebistveno razlikujejo od industrijskih kemikalij in kemikalij v gospodinjstvu, ki jih običajnouporabljamo v zaprtih prostorih (sistemih) in predstavljajo v večini primerov le točkovneobremenitve okolja ali pa se v okolje sploh ne izpuščajo.Da se potencialne negativne vplive specifične rabe FFS, njihovega delovanja in razpršenegasproščanja kemikalij v okolje zmanjša na najnižjo možno stopnjo, je nujna stroga zakonskaregulacija dajanja FFS v promet in nadzor njihove rabe.Fitofarmacevtska sredstva uporabljajo tako profesionalni kot tudi neprofesionalni uporabniki.Zaradi majhnih kmetijskih gospodarstev in velikega števila ljubiteljskih uporabnikov, kar jeza Slovenijo še posebej značilno, je krog potencialnih uporabnikov izredno širok. To pa vpraksi pomeni otežen nadzor nad pravilno uporabo FFS.Zakaj je potrebno FFS registrirati in regulirati na nacionalnem nivoju:Med uporabniki FFS se pogosto zastavlja vprašanje, zakaj obstajajo razlike med državami inpredvsem, zakaj določeno sredstvo ni registrirano v Sloveniji, v drugih državah EU pa je.Razloge za to najdemo v naslednjih razlikah med državami: • Različni škodljivi organizmi, predvsem pa različen pritisk bolezni, kar se lahko odraža v spremenjenih odmerkih ali številu tretiranj; • Različni klimatski pogoji, od povprečne letne temperature do količine padavin na površino, kar se odraža v spremenjenem obnašanju snovi v okolju. Ključna razlika je v potencialnem spiranju v podzemno vodo; • Različna izraba naravnih virov, predvsem vode, tako površinske kot tudi podzemne vode. Slednja je vir pitne vode v Sloveniji v skoraj 97 %, kar predstavlja enega od največjih deležev v Evropi; • Različna tekstura tal, ki vpliv na zadrževanje snovi v tleh; • Različne nacionalno določene mejne vrednosti pesticidov v površinski vodi in posledično različni ukrepi za zmanjšanje vnosa, • Različna kmetijska proizvodnja, • Različna struktura in število kmetijskih gospodarstev, kar ima velik vpliv na kmetijsko prakso in • Različna aplikacijska tehnika, zlasti glede na strukturo in število kmetijskih gospodarstev. 6
    • Vse te razlike imajo neposreden vpliv na registracijo sredstev v določeni državi, zatoregistracije med državami ne morejo biti enake, kot tudi niso enaki ukrepi za zmanjševanjetveganja za ljudi, predvsem pa za okolje. Določena FFS v Sloveniji niso dovoljena zaraditveganj, ki jih ne moremo omejiti na način, da bi bila sprejemljiva. To so predvsem nanaša naspiranje snovi v podzemno vodo (ključni vir pitne vode v Sloveniji!), prekomerno tveganje zaorganizme v površinskih vodah in aplikacijsko tehniko, ki je pri nas izjemo raznolika in jo jezelo težko predpisati kot pogoj za registracijo določenega sredstva (na primer posebne šobe zzmanjšanim zanašanjem).Take razlike med državami članicami se upoštevajo tudi v Evropski zakonodaji, ki predpisujepostopke za oceno in odobritev aktivnih snovi na ravni Skupnosti in nacionalne postopkeregistracije fitofarmacevtskih sredstev v državah članicah v skladu z njihovimi nacionalnimiznačilnostmi. Postopek je v Evropski skupnosti dvostopenjski: aktivne snovi odobri EvropskaKomisija za območje celotne skupnosti, fitofarmacevtska sredstva na osnovi odobrenihaktivnih snovi pa registrirajo države članice na svojih območjih ter predpišejo etiketo znavodilom za uporabo v nacionalnem, v našem primeru slovenskem jeziku.Strokovno usposabljanjeV nadaljevanju so na splošno opisana fitofarmacevtska sredstva, navedene so nekaterelastnosti, ki jih lahko imajo in vrste izpostavljenosti, ki jim je lahko podvržen uporabnik aliokolje ob nepravilni uporabi. Opisani so morebitni vplivi na zdravje ljudi in načini osebnezaščite, morebitni vpliv na okolje in živali ter načini zaščite okolja, okoliščine na kateremoramo biti pozorni ob pripravah na škropljenje ali pršenje in med samim škropljenjem alipršenjem. Vse te lastnosti in opozorila so ugotovljene v postopku registracije FFS in sonavedene zato, da se uporabnik zaščiti pred morebitnimi negativnimi vplivi, ki jih lahko imajofitofarmacevtska sredstva.Sledi opis etikete in navodila za uporabo s komentarji v oblačkih, ki poudarjajo posameznepomembnejše vsebine. Po razlagi o različnih tveganjih v prejšnjih poglavjih bo morda braleclažje razumel in povezal navedbe na etiketi in navodilu za uporabo.Na koncu je dodan še opis zakona in pravilnikov s področja fitofarmacevtskih sredstev.Opozoriti velja, da se bo Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih v letu 2010/2011 spreminjalzaradi objave nove evropske zakonodaje konec leta 2009, ki jo bo treba prenesti v slovenskipravni red.Dodano je tudi poglavje o zakonski ureditvi zbiranja odpadkov, manjka pa opis izvedbezbiranja odpadkov v praksi, kar morda velja dopolniti v ponatisu tega gradiva.Naš svet se spreminja, nova znanstvena odkritja in nove tehnične izboljšave na vseh področjihčlovekovega udejstvovanja nas silijo v nenehno izobraževanje in le z neprestanimizpopolnjevanjem ostajamo v koraku z zahtevami časa in izzivi na delovnem mestu. Ravnotako je pri fitofarmacevtskih sredstvih, zakonodaja se neprestano spreminja na svetovni inevropski ravni ter posledično tudi na nacionalni ravni, spreminja se ponudbafitofarmacevtskih sredstev, njihove lastnosti in delovanje. Spreminjajo pa se tudi zahteve trgain pojmovanje ljudi v zvezi s hrano in okoljem. Tudi uporabnik fitofarmacevtskih sredstevmora spremembe spremljati in jim slediti, se izpopolnjevati ter se venomer truditi za dobroopravljeno delo na svojem delovnem mestu – na njivi, v sadovnjaku ali v vinogradu. Namentega gradiva je dopolniti strokovno usposabljanje uporabnikov in prodajalcevfitofarmacevtskih sredstev z vsebinami, ki so bile doslej manj podrobno predstavljene. 7
    • 1. POVZROČITELJI BOLEZNI NA RASTLINAH,ŠKODLJIVCI IN PLEVELBolezen je vsaka motnja biogenih procesov (metabolizma) in anatomsko – histološke zgradberastlin, ki jo povzročijo živi in neživi dejavniki, ki slabijo življenjski potencial rastline, vkolikor ta motnja negativno vpliva na tisti del rastline, zaradi katerega jo gojimo kot kulturnorastlino.Bolezenska znamenja ali simptomi se kažejo na različne načine in so posledica procesov, kipotekajo v ali na rastlini. Delimo jih na več skupin: razbarvanja in obarvanja rastlinskih delov, uvelost rastlin, odmiranje rastlinskih organov, spreminjanje oblik, rane, izločki, navzočnost povzročitelja samega kot bolezenski znak.1.1. Bolezni, ki jih povzročajo neživi povzročiteljiNastanejo zaradi klimatskih ter talnih razmer in kot posledica prisotnosti različnih kemikalij vtleh in v zraku. Pravimo jim tudi fiziopatije.To so obolenja, ki niso prenosljiva in v velikem številu primerov ustvarjajo pogoje, ki narastlini omogočajo okužbo z boleznimi ali napad drugih škodljivih organizmov. Nekaterefiziopatije je mogoče ozdraviti ali vsaj delno omejiti potem, ko odstranimo dejavnik, ki jebolezen povzročil. Zoper tovrstne bolezni ne moremo ukrepati s kemičnimi sredstvi.Pomembno pa je, da jih ločimo od bolezni, ki jih povzročajo živi povzročitelji in se na tanačin izognemo nepotrebni uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Pogosto se v praksi dogaja, dasimptome bolezni, ki so posledica neživih povzročiteljev, zlasti pomanjkanja ali preobilicehranil ali vode v tleh, pripisujemo povzročiteljem žive narave. V nadaljevanju so naštetinajpomembnejši povzročitelji fiziopatij:Vremenske razmere: prenizke ali previsoke temperature, pomanjkanje ali preobilica svetlobe, toča, strela, veter, snežne padavine.Talne razmere: pomanjkanje ali preobilica hranil v tleh, pomanjkanje ali preobilica vode v tleh, reakcija tal (pH vrednost).Kemikalije v zraku in tleh: težke kovine, kemikalije kot posledica človekove aktivnosti, izpusti v zrak. 8
    • 1.2. Bolezni in poškodbe, ki jih povzročajo povzročitelji žive naraveMed povzročitelje bolezni in poškodb žive narave na rastlinah uvrščamo: parazitske mikroorganizme kot so glive, virusi, bakterije in fitoplazme, živalske povzročitelje kot so žuželke, pršice, ogorčice, polži, ptice, divjad, glodavci, plevele.GliveNajveč bolezni na gojenih rastlinah povzročajo glive. Glive se naseljujejo na vse vrstesamoniklih in gojenih rastlin, na katerih lahko povzročijo škodo v znatnem obsegu. Obsegškode, ki nastane zaradi okužb z glivičnimi boleznimi, je odvisen od vrste glivepovzročiteljice, vremenskih razmer (visoka temperatura in visoka relativna zračna vlaga), kipogojujejo stopnjo okužbe ter od rastlinske vrste, ki je bila okužena. Bolezni, ki jihpovzročajo glive, imenujemo mikoze.Glive gostiteljsko rastlino lahko okužijo skozi rane, listne reže ali neposredno skozinepoškodovano listno povrhnjico. Rastlinam na ta način odvzamejo vodo in hranilne snovi.Čas od vdora povzročitelja v rastlino (od okužbe) do izbruha bolezenskih znamenj imenujemoinkubacija.Bolezenska znamenja na rastlinah, ki so posledica okužbe z glivami, se najpogosteje kažejokot: razbarvanja na listih, sušenje listov in plodov, odpadanje listov in plodov, zastajanje vrasti ter splošna oslabelost rastlin.Telo glive je sestavljeno iz glivnih hif (tanke nitke), ki rastejo na vse strani in tvorijo splet hif,ki mu pravimo micelij. Miceliji nekaterih vrst gliv, med njimi so tudi pogoste povzročiteljiceglivičnih bolezni, ki jim s skupnim imenom pravimo pepelovke, rastejo na površini napadenihrastlinskih organov. S pomočjo posebnih oprijemalnih organov (apresorijev) se rastlineoprimejo in s sesalnimi organi (sesalne bradavice ali haustoriji) črpajo iz rastlinskih celichrano. Na ta način celice lahko odmrejo.Pri drugih skupinah gliv se po okužbi micelij širi znotraj organov rastline v medceličnemprostoru in v celicah. Tudi v tem primeru hife oblikujejo sesalne organe s katerimi izčrpavajookuženo rastlino. Pri nekaterih vrstah gliv (npr. glive iz rodu Plasmopara) micelij prerasterastlinsko tkivo in nato prodre skozi listne reže na spodnji strani lista, kar navzven opazimokot belo plesnivo prevleko.Glive se razmnožujejo s trosi ali sporami, ki jih lahko tudi na velike razdalje prenašajo veter,dež, žuželke ter okuženo orodje in stroji. Glivične bolezni zatiramo s fitofarmacevtskimisredstvi, ki jih imenujemo fungicidi.Primeri glivičnih bolezni rastlin: peronospora vinske trte, oidij vinske trte, jablanov škrlup, jablanova plesen, breskova kodravost, krompirjeva plesen, žitna rja, žitna pepelovka, ipd. 9
    • BakterijeBakterije so preprosti, mikroskopsko majhni, večinoma enocelični organizmi brez listnegazelenila. Od vseh do sedaj znanih bakterij je le 10% takih, ki povzročajo bolezni rastlin(fitopatogene bakterije). Bolezni, ki jih povzročajo, imenujemo bakterioze. Bakterije nemorejo okužiti nepoškodovane površine rastlin. Vanjo vdrejo lahko le skozi naravne odprtinekot so listne reže in cvetovi ali skozi rane, ki nastanejo zaradi poškodb in rezi, oziroma soposledica odpadanja listja in plodov.Bolezenska znamenja, ki jih opazimo na rastlinah, ki so jih okužile bakterije so: spremembeoblike rastline, gnitje, različne pege odmrlega tkiva (nekroze) ali mastne pege, površinskiožigi, uvelost posameznih organov ali celotne rastline, izločanje smol in tekočih izcedkov terpopoln propad rastline.Vse fitopatogene bakterije so endoparaziti, kar pomeni, da se nahajajo znotraj okuženihrastlin. V primerjavi z glivičnimi boleznimi je gospodarska škoda zaradi bakterioz manjša,vendar pa bakterije povzročajo nekatere gospodarsko pomembne rastlinske bolezni, protikaterim uporaba fitofarmacevtskih sredstev ni smiselna oziroma je učinkovitostfitofarmacevtskih sredstev zoper te bolezni zelo omejena.V naravi se bakterije širijo z dežnimi kapljicami, setvenim in sadilnim materialom, s pomočjoživali in ljudi, z vetrom nekoliko manj. Do intenzivnega razvoja bakterijskih obolenj pridezlasti po poškodbah rastlinskih tkiv, ki so posledica toče in drugih neurij.Med pogostejše bakterijske bolezni uvrščamo: hrušev ožig na pečkarjih, bakterijsko uvelost inbakterijski rak paradižnika, navadno krastavost krompirja in črno nogo krompirja, koreninskirak pri sadnem drevju, trsni rak na vinski trti in še nekatere druge.VirusiVirusi so v primerjavi z bakterijami še mnogo manjši. Nimajo celične zgradbe in lastnepresnove, ne morejo samostojno prodirati v rastlinske celice in se lahko razmnožujejo le vdrugem organizmu. Življenjsko energijo gostitelja so sposobni preusmeriti v nastajanje novihvirusnih delcev. Bolezni, ki jih povzročajo imenujemo viroze. Virusi so oblikovani različno,največkrat so podobni kristalčkom.Virusne bolezni so manj pogoste v primerjavi z glivičnimi, vendar imajo pomembengospodarski pomen zaradi škode, ki jo povzročajo pri rastlinski pridelavi. Virusi se lahkoprenašajo na različne načine: z dotikom okužene in zdrave rastline, preko različnihprenašalcev (žuželke, pršice, ogorčice, čebele), s sadilnim materialom in preko človeka.Znamenja okužbe z virusi se na rastlinah kažejo kot sprememba barve, zvijanje listov,spreminjanje oblike rastlinskih delov in pritlikavost rastlin. Ker učinkovito kemično zatiranjevirusnih bolezni ni mogoče, viroze lahko le preprečujemo, tako da: uporabljamo zdrav brezvirusni semenski oziroma sadilni material, zatiramo prenašalce virusov (npr. listne uši pri pridelavi semenskega krompirja), stroje, naprave, orodja po uporabi očistimo in po potrebi tudi razkužujemo, upoštevamo kolobar, odstranjujemo okužene rastline iz matičnih in semenskih nasadov, pri pridelavi semenskega krompirja krompirjevko odstranimo in uničimo dovolj zgodaj, da se virusi ne prenesejo iz zelenih delov na gomolje. 10
    • FitoplazmeFitoplazme (nekoč poimenovane mikoplazmam podobni organizmi) so zapletena skupinapovzročiteljev bolezni. Po zgradbi so najbolj podobne bakterijam, bolezenska znamenja, ki jihpovzročajo pa bolj spominjajo na viroze. Odkrite so bile šele konec šestdesetih let 20. stoletja.Bolezni, ki jih povzročajo, se imenujejo fitoplazmoze. Fitoplazme so enoceličarjispremenljivih oblik, od okroglastih do nitastih. Ker nimajo čvrste celične stene, lahko oblikotudi menjajo in prilagajajo razmeram v življenjskem okolju. Živijo zgolj v sitastih cevehrastlin in v hemolimfi nekaterih žuželk. Tako je mogoče, da ista fitoplazma zavzame večrazličnih oblik in velikosti. Bolezenska znamenja, ki jih povzročajo na rastlinah, so zelopodobna virusnim obolenjem. Pomembna razlika med virusno in fitoplazmatsko boleznijo jev tem, da virusi naselijo skoraj vse celice okužene rastline (razen nekaterih celic rastnihvršičkov), fitoplazme pa zgolj prevajalna floemska tkiva. Enako kot viruse jih prenašamo privegetativnem razmnoževanju, ne moremo jih prenašati s semenom. Za okužbo rastline, takokot virusi, potrebujejo naravne odprtine oziroma rane. Prenašajo jih predvsem žuželke(škržati, stenice, bolšice, listne uši) in pršice. Od bolezni, ki jih povzročajo, sta najbolj znanimetličavost jablan (angleško: Apple proliferation) in propadanje hrušk (angleško: Peardecline). V zadnjih letih so se zelo razširile tudi trsne rumenice, ki jih povzročajo različnefitoplazme. Med njimi sta najpomembnejši zlata trsna rumenica in rumenica počrnelosti lesavinske trte. Na fitoplazme ne deluje nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. Najboljša zaščita jeuporaba zdravega sadilnega materiala in zatiranje prenašalcev, kjer je to mogoče.ŽuželkeŽuželke so najštevilčnejša in hkrati najpomembnejša skupina živalskih škodljivcev na gojenihrastlinah. Med najpomembnejše škodljive žuželke uvrščamo: hrošče, metulje, listne ose,dvokrilce, tripse (resarje), kaparje, listne uši, ščitkarje, škržatke in listne stenice. Pogosto soličinke bolj škodljive v primerjavi z odraslimi žuželkami.Po načinu prehranjevanja žuželke delimo na grizoče in sesajoče. Prve objedajo ali grizejorastlinske dele, kar povzroči nastanek poškodb v obliki luknjic, okenc, rovov ter objedenihlistnih robov. V kolikor ne ukrepamo dovolj hitro nekatere grizoče vrste žuželk lahkopovzročijo golobrst, kar pomeni, da žuželka obje celotno rastlino, ki ji je na razpolago.Sesajoče žuželke zabadajo ustne dele v rastlinsko tkivo in iz njega izsesavajo rastlinskesokove. Zaradi tega se rastlinski organi razbarvajo, postanejo svetlejši ali se celo kodrajo.Med grizoče žuželke uvrščamo hrošče, gosenice grizlic in metuljev ter žerke muh; medsesajoče žuželke pa listne uši, tripse, kaparje, stenice in bolšice.Žuželke delimo tudi glede na način razvoja oziroma preobrazbo. Popolno preobrazbo imajonpr. metulji. Potem, ko se iz jajčeca izleže ličinka, ta preide v stadij bube, iz katere se razvijeodrasla žuželka. Nepopolno preobrazbo poznamo npr. pri listnih ušeh. Po izleganju iz jajčecso potomci ves čas podobni odraslim žuželkam. Te vrste nimajo stadija ličinke in bube.Žuželke zatiramo s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki jim pravimo insekticidi. 11
    • PršicePršice so najobsežnejša skupina (red) iz razreda pajkovcev. Skupina pršic obsega preko50.000 opisanih vrst, med katerimi so tudi takšne, ki povzročajo škodo na rastlinah.Rastlinojede pršice imajo ustni aparat grajen tako, da omogoča bodenje in sesanje, zato sopoškodbe na rastlinah posledica izsesavanja rastlinskih sokov. Večinoma so manjše od 1 mm,zato se širijo le na krajše razdalje. Napadajo gojene rastline v zaprtih prostorih, kot tudi sadnodrevje, vinsko trto, hmelj, vrtnine in okrasne rastline na prostem. Pršice zatiramo z akaricidiali insekticidi, ki istočasno delujejo zoper žuželke in pršice.Kot škodljivci so na gojenih rastlinah najbolj znane pršice prelke. Mednje spadata npr. rdečasadna pršica, ki se najpogosteje pojavlja v sadovnjakih in vinogradih ter navadna pršica, kinapada okoli 200 različnih rastlinskih vrst.Poleg pršic prelk delajo škodo na gojenih rastlinah tudi pršice šiškarice. Te povzročajo narastlinah bodisi tvorbo šišk ali površinske poškodbe in posledično porjavelost napadenihdelov rastlin. V to skupino pršic uvrščamo pršico, ki povzroča trsno kodravost ali akarinozoin trsno listno pršico šiškarico, ki povzroča erinozo, ki delata škodo v vinogradih, terjablanovo in hruševo rjasto pršico, ki delata škodo na sadnem drevju.Poleg škodljivih pršic velja omeniti še koristne plenilske pršice iz družine Phytoseiidae. Povelikosti so podobne pršicam prelkam, a so zelo hitre in večinoma neobarvane. Te so naravnisovražniki rastlinojedih pršic, ki učinkovito omejujejo njihovo namnožitev, če jih znepremišljeno rabo fitofarmacevtskih sredstev ali drugimi ukrepi ne zatremo. Vsaka lahkodnevno izsesa tudi do 20 škodljivih pršic.PolžiPolži povzročajo škodo s strgalastim objedanjem vrtnin, poljščin in jagod. Na rastlinahizjedajo luknje, v njeni bližini pa puščajo lesketajočo se sled. Poškodbe, ki jih povzročajopolži, so ponavadi največje na mladih rastlinah, zaradi česar le-te lahko v celoti propadejo.Največ škode zaradi polžev nastane na njivskih ali vrtnih robovih, ki mejijo na travinje. Venem dnevu so polži sposobni pojesti za polovico telesne teže rastlinskih delov. Rastlinam soškodljivi predvsem polži brez hišice iz družin slinarjev in lazarjev, medtem ko vrste s hišicorastlinam niso tako nevarne. Uspešno jih zatiramo s sredstvi, ki jih imenujemo limacidi. Namanjših površinah zoper njih lahko uporabimo tudi snovi, ki povzročajo dehidracijo; sol,pepel, apno.Škodljivi sesalciSesalci se med seboj zelo razlikujejo po načinu življenja. Večinoma gre za koristne živalskevrste, nekateri med njimi pa delajo škodo na kmetijskih površinah. Med škodljive sesalceuvrščamo glodavce in divjad. Od glodavcev na prostem dela škodo predvsem voluhar vsadovnjakih ter poljske miši pri pridelovanju poljščin, medtem ko siva, črna podgana ter mišidelajo škodo v skladiščih. Škoda, ki pri tem nastane, ni zgolj neposredna. Glodavci tudionesnažujejo skladiščeno hrano in krmo z blatom in sečem, uničujejo embalažo in so lahkoprenašalci različnih bolezni.Drugo pomembno skupino škodljivih sesalcev predstavlja divjad, ki dela škodo na gojenih kottudi na samoniklih rastlinskih vrstah. Največ škode povzroča srnjad, jelenjad, divji prašič inzajci. 12
    • PticePtice povzročajo škodo na kmetijskih površinah predvsem ob setvi in v času dozorevanjapridelkov. Direktno zatiranje ptic je prepovedano, dovoljena je le uporaba sredstev zazastraševanje in mehanskih odvračal (npr. mreže). Med njimi obstajajo tudi vrste (npr. vrane),ki v določenem obdobju povzročajo škodo na kmetijskih pridelkih, kasneje pa se hranijo zrastlinskimi škodljivci. Škode zaradi ptic so praviloma bolj lokalnega značaja in so velikokratposledica prerazmnožitve. Na sadnem drevju in vinski trti škodo pogosto delajo škorci in šoje,pri pridelovanju poljščin pa vrane, golobi in fazani.PlevelV ožjem smislu, so plevelne rastline tiste rastline, ki povzročajo velike izgube pridelkagojenih rastlin, škode od njih so očitne in preprosto merljive.Plevelne vrste povzročajo škodo gojenim rastlinam na različne načine: gojeni rastlini jemljejo življenjski prostor, svetlobo, hranilne snovi in vodo v tleh, kar posledično znižuje pridelek, znižujejo kakovost pridelka, otežujejo oskrbo posevka in spravilo pridelka, so prenašalci ali vmesni gostitelji različnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, nekatere plevelne vrste so strupne za živino in ljudi.Plevelne rastline razvrščamo po različnih kriterijih.Glede na življenjsko dobo ločimo: enoletne plevele, dvoletne plevele, večletne plevele.Po načinu razmnoževanja plevele delimo na: semenske plevele, ki se razmnožujejo izključno s semeni, koreninske plevele, ki se razmnožujejo vegetativno z nadzemnimi ali podzemnimi živicami ali s čebulicami in gomolji.Glede na morfološke lastnosti plevele delimo na: ozkolistne plevele (trave, šaši in druge enokaličnice), širokolistne plevele.Po združbah z gojenimi rastlinami oziroma glede na življenjski prostor plevele delimo na: njivske plevele, ki se razvijajo v žitih (jarih in ozimnih) ter v okopavinah, travniške plevele, ki so se specializirali za rast na travnikih in pašnikih, ruderalne plevele, ki uspevajo na rastiščih, ki so nastala zaradi delovanja človeka in niso namenjena za pridelavo gojenih rastlin (cestni robovi, brežine, odlagališča…). 13
    • Poznamo še dva načina razvrščanja plevelov in sicer glede na čas vznika plevelov ter glede navrsto rastišča oziroma talni tip, ki jim ustreza.Med najpogostejše vzroke za prekomeren pojav plevelov na kmetijskih površinah uvrščamo: preozek kolobar, gojenje kmetijske rastline v monokulturi, kar pomeni, da jo na isti površini gojimo več let zaporedoma, uporabo herbicidov z istim mehanizmom delovanja na isti površini več let zaporedoma, razmere v tleh (zakisana tla, prekomerna količina vlage v tleh, visoka vsebnost apna), pomanjkljivo oskrbo tal, pretirano gnojenje, zlati previsoko vsebnost dušika v tleh, strnišča, ki ostanejo po spravilu pridelka neobdelana ali neposejana do naslednje rastne dobe. 14
    • 2. SPLOŠNO O FFS2.1. Kaj so fitofarmacevtska sredstvaFitofarmacevtska sredstva so aktivne snovi in pripravki, ki so namenjeni za: varstvo rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi oziroma za preprečevanje delovanja škodljivih organizmov; vpliv na življenjske procese rastlin, drugače kot s hranili; ohranjanje rastlinskih proizvodov, če niso predmet drugih predpisov; zatiranje nezaželenih rastlin ali delov rastlin; zadrževanje ali preprečevanje nezaželene rasti rastlinAktivna snov ali učinkovina je glavna sestavina pripravka in deluje na ciljni organizem.Pripravek vsebuje eno ali več aktivnih snovi, njihov delež v sredstvu pa je različen. Aktivnesnovi, ki jih danes uporabljamo v praksi, so večinoma laboratorijsko sintetizirane.Dodatki ali polnila ne delujejo na ciljni organizem. Aktivni snovi so dodane z namenom, dase izboljša njena učinkovitost, obenem omogočajo enakomernejšo razporeditev aktivne snoviter dobro omočenje škropljene površine. Preprečijo tudi poškodbe na tretiranih rastlinah.Dodatki tudi olajšajo odmerjanje pripravka in omogočajo lažjo pripravo škropilne brozge. Kotdodatki se uporabljajo razredčila, topila, emulgatorji, močila, veziva in barvila.Obstajajo tudi sredstva, kot je npr. bakrov sulfat, ki vsebuje zgolj aktivno snov brez dodatkov.2.2. Formulacije fitofarmacevtskih sredstevKer so aktivne snovi v svoji izvirni obliki za neposreden nanos večinoma neuporabne, jih jepotrebno oblikovati v uporabno obliko ali formulacijo, kar dosežemo z dodajanjem različnihneaktivnih snovi oziroma dodatkov. Formulacija fitofarmacevtskega sredstva je mešanica eneali več aktivnih snovi ter dodatkov, pripravljena v obliki, da je z njim mogoče učinkovitotehnično čim bolj enostavno ter za uporabnika in okolje varno zatirati ciljne organizme. Takopripravljenim fitofarmacevtskim sredstvom pravimo pripravki.Pri izdelavi sredstev je potrebno dobro poznavati tako fizikalno kemične lastnosti aktivnesnovi kot lastnosti dodatkov, obenem je potrebno upoštevati tudi namembnost sredstva.Sredstva, ki so namenjeni varstvu živil, morajo vsebovati drugačna razredčila kot sredstva, kiso namenjeni tretiranju živih rastlin. Sistemična oziroma kurativna sredstva morajo vsebovatidrugačne dodatke kot preventivna. Pri izdelavi sredstev je potrebno poznati tudi združljivostaktivne snovi in neaktivnih dodatkovFormulacije fitofarmacevtskih sredstev so po mednarodnem kodnem sistemu za formulacijepesticidov razdeljene v sedem obsežnih skupin. Sistem je postavljen delno na podlagi načinarabe (koncentrati za redčenje, sredstva za neposredno rabo itn.), delno pa na podlagi fizikalneoblike formulacije (raztopina, suspenzija, emulzija itn.). Poimenovanje formulacij jeprevedeno tudi v slovenščino. V nadaljevanju so navedene nekatere pomembnejše formulacijefitofarmacevtskih sredstev. 15
    • Sredstva, ki jih uporabljamo nerazredčena za direktno tretiranje tal ali rastlin (gotovi pripravki):IME OZNAKA OPISDruge tekočine AL Druge tekočine, ki se uporabljajo nerazredčene.Prašivo DP Uporabljamo ga za prašenje. Delež aktivne snovi je v prašivih zelo majhen; navadno 1 do 5%, redkeje 10 ali 20%Zrnina (granulat) GR Pripravek v obliki zrn določene velikosti. Večinoma gre za talne insekticide.Tekočina UL Posebna formulacija, ki se uporablja brez razredčitve v zelo majhnih odmerkih s posebnimi mikrorazpršili.za aplikacijo ULVKoncentrati, ki jih je treba pred uporabo razredčiti z vodo:IME OZNAKA OPISKapsulirana suspenzija CS Obstojna suspenzija mikrokapsul velikosti 5 do 20 µm, ki jo navadno pred uporabo razredčimo z vodo.Disperzijski koncentrat DC Homogena tekoča formulacija, ki se kot trdna disperzija uporablja po razredčitvi z vodo.Koncentrat za emulzijo EC Homogena tekoča formulacija, ki po razredčitvi z vodo oblikuje tekočo emulzijo.Koncentrirana emulzija EW Aktivna snov je raztopljena v organski tekočini in razpršena v obliki kapljic v vodi.Koncentrirana suspenzija SC Obstojna suspenzija ene ali več aktivnih snovi v tekočini, ki lahko vsebuje še druge raztopljene aktivne snovi in jo pred uporabo redčimo z vodo.Vodotopna zrnca SG Formulacija v obliki zrnc, ki se v vodi raztopijo; pri tem nastane prava raztopina aktivne snovi.Vodotopni koncentrat SL Tekoča homogena formulacija, ki po razredčitvi z vodo oblikuje pravo raztopino aktivne snovi.Vodotopni prašek SP Formulacija v obliki praška, ki po razredčitvi z vodo oblikuje pravo raztopino aktivne snovi.Močljivi prašek WP Formulacija v obliki praška, ki po razredčitvi z vodo tvori suspenzijo.Močljiva zrnca WG Formulacija v obliki zrnc, ki po razredčitvi z vodo tvori suspenzijo.Sredstva za nanašanje na seme:IME OZNAKA OPISKoncentrirana suspenzija za tretiranje semena FS Uporablja se za mokro tretiranje semena v razredčeni ali nerazredčeni obliki.Močljiv prašek za vlažno tretiranje semena WS Prašek za pripravo goste vodne suspenzije za vlažno tretiranje semena.Raztopina za tretiranje semena LS Raztopina v razredčeni ali nerazredčeni obliki se uporablja za mokro tretiranje semena.Emulzija za tretiranje semena ES Emulzija v razredčeni ali nerazredčeni obliki se uporablja za mokro tretiranje semena. 16
    • Različne formulacije sredstev za posebne namene:IME OZNAKA OPISPasta (PA) Sredstvo, ki po aplikaciji oblikuje tanko prevleko.Zrnasta vaba (GB) Posebna oblika vabe.Pripravek za sproščanje plina (GE) Pripravek, ki pri kemični reakciji ob določenih pogojih sprošča plin.Razpršilo (AE) Gotova formulacija v obliki tekočine za razprševanje.Žitna vaba (AB) Ponavadi v to skupino spadajo vabe za glodavce.Gotova vaba (RB) Pripravek oblikovan kot vaba, z namenom, da ga glodavci použijejo.2.3. Poimenovanje fitofarmacevtskih sredstevAktivna snov, ki je sestavina sredstva, ima opredeljeno natančno kemično sestavo inpripadajočo strukturno formulo, na kateri temelji kemično ime za aktivno snov. Kemičnaimena zaradi zapletenosti niso primerna za splošno uporabo in jih uporabljamo zgolj vznanstvene namene. Iz tega razloga v praksi aktivno snov poimenujemo s splošnim alitrivialnim imenom (angleško: common name), ki nadomešča natančno kemično ime in gavsaki aktivni snovi dodeli mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO).Pripravek je poimenovano s trgovskim imenom, ki ga zanj izbere proizvajalec. Trgovsko imeje praviloma zaščiteno in za uporabnika najbolj razpoznavno. Kratice in številke, ki sledijotrgovskemu imenu, navadno označujejo vrsto formulacije in vsebnost aktivne snovi. Vtekočih sredstvih je vsebnost aktivne snovi večinoma podana v enoti g/L sredstva, v močljivihpraških, zrninah in prašivih pa je vsebnost aktivne snovi podana v procentih ali v g/kgsredstva. V nadaljevanju sta navedena dva primera označevanja vrste formulacije in vsebnostiaktivne snovi.»Sredstvo 200 SC«Formulacija v obliki koncentrirane suspenzije, ki vsebuje 200 g aktivne snovi na litersredstva.»Sredstvo 5 GR«Formulacija v obliki zrnine, ki vsebuje 5% aktivne snovi.Zgolj na osnovi trgovskega imena ni mogoče ugotoviti, katero aktivno snov pripravekvsebuje. Pripravki z različnimi trgovskimi imeni lahko vsebujejo isto aktivno snov, pri čemerje potrebno biti pozoren na njeno vsebnost. V praksi poznamo primere, ko se pripravkirazličnih proizvajalcev ki vsebujejo isto aktivno snov razlikujejo v njeni vsebnosti, zaradičesar se predpisani odmerki zoper določen škodljivi organizem med seboj razlikujejo. 17
    • Primer poimenovanja fitofarmacevtskih sredstev:Splošno ime aktivne snovi: GLIFOSAT v obliki izopropilamino soli, kar si zapomnimobistveno lažje kot:Kemično ime po IUPAC: N-(phosphononethyl)glycine-isopropylamine (1:1)Trgovsko ime: V Sloveniji so v prodaji pripravki različnih proizvajalcev, to so Boom efekt,Roundup Ultra, Clinic 360 SL in Dominator Ultra 360 SL, ki vsebujejo GLIFOSAT v oblikiizopropilamino soli kot aktivno snov.Pri vsakdanji rabi se večinoma uporablja trgovska imena pripravkov, medtem ko se pristrokovni rabi uporablja tudi splošna imena aktivnih snovi.2.4. Pomembnejši pojmi o načinu delovanja fitofarmacevtskih sredstevSpekter delovanja: zajema vse škodljive organizme, zoper katere sredstvo učinkovito deluje.Dotikalno (kontaktno) delovanje: Sredstva po nanosu ne prodrejo v notranjost rastline, ampaknaredijo zgolj oblogo na njeni površini.Sistemično delovanje: Sredstva (sistemiki) po tretiranju prodrejo skozi zelene dele rastline aliskozi korenine, odvisno od načina tretiranja ter se bolj ali manj enakomerno razporedijo ponotranjosti rastline. Na ta način dosežejo tudi tiste dele rastline, na katere sredstvo ni biloneposredno naneseno. Med dotikalnim in sistemičnim delovanjem obstajajo tudi nekateri takoimenovani »vmesni načini delovanja«. Označujemo jih z izrazi, kot so lokosistemičnodelovanje, globinsko delovanje ali polsistemično delovanje.Lokosistemično / globinsko / polsistemično delovanje: Po nanosu sredstvo prodre zgolj vnekaj zgornjih plasti celic poškropljenih delov rastline. Globlje v rastlino prodre le manjšidelež sredstva. V tem območju je porazdelitev počasna in ne poteka po prevodnem sistemurastline.Mezositemično delovanje: Po nanosu na rastlino aktivna snov postopoma prodira skozisredino lista proti drugi, netretirani strani lista. Temu načinu prenašanja aktivne snovipravimo tudi translaminarno delovanje. Del aktivne snovi, ki je ostal vezan v voščeniprevleki, se z izparevanjem premešča na bližnje dele rastline, ki morda sploh niso bilipoškropljeni in jih na ta način zavaruje.Kumulativno delovanje: Sredstvo prične delovati šele po nakopičenju ustrezne količine vtelesu škodljivega organizma, kot posledica večkratnega uživanja.Selektivno delovanje: Sredstvo izbirno učinkuje, kar pomeni, da deluje samo na nekatereškodljive ali druge neciljne organizme, druge pa pušča ali pa nanje le malo deluje (različnipleveli, povzročitelji bolezni, žuželke, pršice,….). Selektivnost ali izbirnost je odvisna odštevilnih dejavnikov, ki so zlasti pomembni pri herbicidih, manj pa pri ostalih skupinahfitofarmacevtskih sredstev. 18
    • 2.5. Razdelitev fitofarmacevtskih sredstev glede na področje uporabeGlede na škodljivi organizem, zoper katerega fitofarmacevtsko sredstvo učinkuje, ločimonaslednje skupine sredstev: fungicidi - za zatiranje povzročiteljev glivičnih bolezni, baktericidi - za zatiranje povzročiteljev bakterijskih bolezni, insekticidi - za zatiranje škodljivih žuželk, akaricidi - za zatiranje škodljivih pršic, limacidi - za zatiranje polžev, nematocidi - za zatiranje škodljivih ogorčic, herbicidi - za zatiranje plevela, in drugi …Poleg sredstev, s katerimi škodljive organizme zatiramo, poznamo tudi sredstva, ki le-teodvračajo. Imenujemo jih odvračala ali repelenti. Med fitofarmacevtska sredstva uvrščamotudi rastne regulatorje, ki vplivajo na življenjske procese v gojeni rastlini in je ne zavarujejopred škodljivimi organizmi. K fitofarmacevtskim sredstvom prištevamo tudi pomožnasredstva, ki ne delujejo neposredno zoper škodljive organizme, pač pa izboljšujejo delovanjeaktivnih snovi v sredstvu, kateremu jih dodajamo (na primer izboljšajo oprijemljivost,absorbcijo, …).FungicidiFungicidi so kemične snovi za zatiranje povzročiteljev glivičnih bolezni. Uporabljamo jih za: zatiranje glivičnih bolezni na nadzemnih delih gojene rastline, razkuževanje semen in rastlinskih delov, ki so namenjeni vegetativnemu razmnoževanju, razkuževanje tal pred talnimi parazitskimi glivami.Fungicidi delujejo na glive povzročiteljice rastlinskih bolezni tako, da onemogočijo delovanjeencimov, ki sodelujejo v ključnih procesih v celici, kot so dihanje, celična delitev ter sintezaaminokislin, proteinov, lipidov in ergosterola. Temu pa sledi propad glive.Glede na način prodiranja v organe tretirane rastline ločimo: sistemične fungicide, kontaktne ali dotikalne fungicide, fungicide z globinskim (polsistemičnim ali lokosistemičnim) delovanjem.Glede na to, na kateri stopnji razvoja glivične bolezni v gojeni rastlini fungicid lahko zadržinjen nadaljnji razvoj, jih delimo na: preventivne, kurativne, eradikativne. 19
    • Po nanosu naredijo kontaktni fungicidi oblogo na površini tretiranih rastlinskih organov. Na tanačin rastlino ali seme obvarujejo pred okužbo z glivično boleznijo, vendar le pod pogojem,da je sredstvo naneseno na rastlino ali seme, preden tja pridejo spore gliv in pričnejo kaliti. Priuporabi kontaktnih fungicidov veljajo določene zakonitosti, ki jih moramo nujno upoštevati,sicer je njihova učinkovitost omejena: Uporabljamo jih le preprečevalno. Po okužbi kontaktni fungicidi povzročiteljev ne zatrejo več ali jih zatrejo v neznatnem obsegu. Fungicidna obloga mora biti čimbolj enakomerno porazdeljena po površini rastline, saj le na ta način dosežemo dobro učinkovitost pripravka. Rastlinskih delov, ki so zrasli na novo po tretiranju, kontaktni fungicidi ne zavarujejo. Velika pomanjkljivost kontaktnih fungicidov je, da so izpostavljeni okoljskim vplivom, med katerimi je vsekakor najpomembnejše izpiranje z dežjem. 25 mm padavin in več fungicidno oblogo izpere do take mere, da ne zagotavlja ustrezne zaščite občutljivih organov rastline, zato je škropljenje potrebno ponoviti. Škropljenja s kontaktnimi fungicidi je potrebno izvajati pogosteje kot škropljenja s sistemiki. Škropljenje običajno ponovimo v roku od 6 do 10 dni po prejšnjem. Časovni razmak prilagajamo pritisku bolezni oziroma vremenskim razmeram.Sistemični fungicidi po tretiranju prodrejo v zelene dele rastline ali skozi korenine, odvisnood načina nanašanja in se enakomerno razporedijo po notranjosti rastline. Na ta načinfungicidna snov doseže tudi tiste dele rastline, na katere sredstvo ni bilo neposrednonaneseno. Prenos in razporeditev aktivne snovi znotraj rastline je odvisna od vrste aktivnesnovi, vremenskih razmer ter fiziološkega stanja rastline ter razvojnega stadija rastline.Sistemiki imajo prednost pred kontaktnimi fungicidi tudi glede obstojnosti. Ko enkratprodrejo v rastlino, za kar potrebujejo do dve uri, niso več podvrženi izpiranju. V rastliniostanejo aktivni od enega do dveh tednov, zato z njimi rastline tretiramo redkeje kot skontaktnimi fungicidi.Pri fungicidih poznamo še tri načine delovanja, ki so povezani s stopnjo okužbe z zajedavskoglivo, povzročiteljico bolezni: Preprečevalno ali preventivno delovanje: Sredstvo nanesemo na rastline preden se izvrši okužba, pri čemer obloga na površini rastline prepreči kalitev spor gliv in nadaljnji razvoj bolezni. Kurativno delovanje: Po uspeli okužbi sredstvo ustavi nadaljnji razvoj micelija glive, pod pogojem, da smo ga nanesli največ 3 do 5 dni potem, ko je prišlo do okužbe (odvisno od vrste aktivne snovi). Eradikativno delovanje: Gre za sredstva z zelo intenzivnim kurativnim delovanjem, ki popolnoma uničijo povzročitelja bolezni, pod pogojem, da ga uporabimo dovolj hitro po nastali okužbi.Glede na način prodiranja v organe tretirane rastline in glede na stopnjo okužbe v gojenirastlini se fungicidi med seboj dopolnjujejo. Praviloma je preventivno delovanje bolj izraženopri kontaktnih fungicidi (npr. fungicidi iz skupine ditiokarbamatov), lahko pa preventivnodelujejo tudi sistemiki, ki imajo praviloma dobro izraženo sistemično in v nekaterih primerihtudi eradikativno delovanje. Splošnega pravila v tem primeru ni, zato je pri izboru fungicidovpotrebno natančno prebrati navodila za uporabo, kjer so načini delovanja natančno opisani. 20
    • InsekticidiInsekticidi so kemične snovi, ki jih uporabljamo za zatiranje škodljivih žužek,najpomembnejših živalskih škodljivcev rastlin.Po načinu prodiranja v organe tretirane rastline, insekticide tako kot fungicide delimo na: sistemične insekticide, kontaktne ali dotikalne insekticide, insekticide z globinskim delovanjem.Sistemični insekticidi prodrejo v rastlino z različno hitrostjo in se po njej porazdelijo prekoprevodnega sistema v vse dele rastline. Pri sistemičnih insekticidih ni potrebno, da žuželkoškropilna brozga direktno zadene.Dotikalni insekticidi ne prodrejo v rastlino ampak po nanosu na njeni površini tvorijo oblogo,zato je zaželeno, da žuželko s škropilno brozgo zadenemo že med škropljenjem. Škodljivažuželka pa lahko pride v stik z dotikalnim insekticidom tudi preko ostankov škropiva napovršini rastline.Insekticidi lahko vstopijo v telo žuželke preko prebavil, dihalnih poti ali skozi kutikulo. Gledena način vstopa v telo žuželke ločimo: želodčne ali digestivne insekticide, kontaktne ali dotikalne insekticide, dihalne ali inhalacijske insekticide.Želodčni ali digestivni insekticidi začno delovati v želodcu ali črevesju žuželke po sesanju aliobjedanju rastline, na katero so bili predhodno naneseni. S kontaktnimi ali dotikalniminsekticidi žuželka pride v stik neposredno ob tretiranju, potem ko jo zadene škropilni curekali s premikanjem po tretirani površini rastline. Dihalni ali inhalacijski insekticidi pa vstopijov telo žuželke preko vdihanega zraka. Pri večini insekticidov se načini delovanja na žuželkemed seboj prepletajo. Večinoma imajo insekticidi dva načina delovanja, pri čemer je eden odnačinov delovanja bolj izražen od drugega.Insekticide delimo tudi glede na razvojni stadij žuželke na katerega delujejo. Ločimoinsekticide, ki delujejo na: jajčeca (ovicidi), ličinke (larvicidi), odrasle žuželke (adulticidi).Tudi po delovanju na razvojni stadij se insekticidi med seboj dopolnjujejo. Kadaruporabljamo sredstva z delovanjem na posamezen razvojni stadij žuželke, je potrebno časuporabe natančno določiti, sicer bo učinek insekticida pod pričakovanji.Podobno kot fungicidi se tudi insekticidi glede na način vstopa v rastlino, način delovanja nažuželko ter glede na delovanje na razvojni stadij žuželke med seboj dopolnjujejo. Tudi v temprimeru splošnega pravila ni. Na splošno velja le, da imajo dotikalni insekticidi bolj izraženokontaktno delovanje na žuželke (npr. insekticidi iz skupine piretroidov), sistemični pa boljizraženo delovanje preko prebavil (npr. insekticidi iz skupine neonikotinoidov). 21
    • AkaricidiAkaricide uporabljamo za zatiranje škodljivih pršic. Poleg specifičnih akaricidov na pršicedelujejo tudi nekateri insekticidi s stranskim akaricidnim učinkom. Akaricidi, ki so na voljona trgu, ne delujejo enako učinkovito zoper pršice šiškarice in pršice prelke. Iz tega razloga jeizbor akaricida potrebno prilagoditi vrsti pršice, ki jo nameravamo zatirati. Glede na načinvstopa v rastlino ter v pršico in glede na razvojni stadij pršice, ki ga zatira, je razdelitevakaricidov enaka kot razdelitev insekticidov.LimacidiLimacidi so kemične snovi za zatiranje škodljivih polžev v obliki vab, ki vsebujejo aktivnosnov, s katero se polž zastrupi. Polže načelom lahko zatiramo tudi s snovmi, ki iz njihpotegnejo vodo (dehidrirajo), ko sta npr. apno in sol.NematocidiNematocidi so kemične snovi za zatiranje škodljivih ogorčic ali nematod. V Sloveniji imamotrenutno zoper nematode registrirano samo eno sredstvo na osnovi aktivne snovi dazomet, kiima omejeno uporabo.Odvračala ali repelentiOdvračala so kemična sredstva, ki so namenjena odvračanju škodljivih organizmov, kot sodivjad, ptice in glodavci. Uporabljamo jih v obliki past za premazovanje rastlin, kot tekočeformulacije, ki jih uporabljamo razredčene ali nerazredčene za škropljenje gojenih rastlin terkot formulacije namenjene tretiranju semena.HerbicidiHerbicidi so kemične snovi, namenjene zatiranju nezaželenih rastlin, večinoma plevelov.Uporabljamo jih v posevkih kmetijskih rastlin, v trajnih nasadih, v drevesnicah ter zauničevanje nezaželenega rastja na nekmetijskih zemljiščih.Pri njihovi rabi je nujno upoštevati pravilo, ki pravi, da zaradi neustrezne uporabe herbicidaoziroma neupoštevanja navodil za uporabo, herbicid poškoduje ali celo uniči tudi gojenerastline. Tako kot ostale skupne fitofarmacevtskih sredstev, herbicide delimo po številnihkriterijih, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju.Glede na spekter rastlin, zoper katere herbicid učinkuje, ločimo neselektivne in selektivneherbicide. Prvi učinkujejo zoper vse rastline, ki so bile tretirane (npr. pripravki na osnoviglifosata), drugi pa le na nekatere rastlinske vrste.Izraz selektivnost herbicida se nanaša na gojeno rastlino in predstavlja lastnost kemičneučinkovine, da v mešanem sestoju plevelov in gojenih rastlin ob aplikaciji poškoduje plevele,na gojeno rastlino pa nima zaznavnih učinkov, ki bi omejili njeno rast in kakovost. 22
    • Selektivnost herbicidnega pripravka je odvisna od: morfoloških in fizioloških razlik medrastlinskimi vrstami, količine uporabljenega herbicida, razvojnega stadija rastline v časutretiranja, vremena in tipa tal ter načina nanosa. Uporabniki morajo nujno upoštevati pravilo,da s povišanjem odmerka herbicida in z neupoštevanjem načina uporabe lahko spremenimoselektivni herbicid v totalnega.Po načinu vstopanja v notranjost rastline ločimo: sistemične ali herbicide, ki se premeščajo v rastlini, dotikalne ali kontaktne herbicide.Sistemični herbicidi po nanosu prodrejo v rastlino bodisi skozi korenine, nadzemne organe alipo obeh poteh. Po prevodnem sistemu nato potujejo v vse dele rastline, tudi tiste, ki jih sškropljenjem nismo dosegli. Odvisno od vrste aktivne snovi se le-ta lahko giblje po rastlini vobe smeri, nekatere pa zgolj v eno smer (ali navzgor – akropetalno ali navzdol – bazipetalno).V mnogih primerih mesto delovanja herbicida ni enako mestu vstopa herbicida v rastlino.Dotikalni ali kontaktni herbicidi ne prodrejo v notranjost rastline ampak povzročijo odmiranjetistih rastlinskih delov, ki so bili direktno poškropljeni. Učinkovitost tovrstnih herbicidov jeodvisna od deleža poškropljene površine plevela. V kolikor je poškropljena površina dovoljvelika, celotna rastlina propade, v nasprotnem primeru se pleveli po tretiranju lahko obnovijo(regenerirajo).Po načinu uporabe oziroma glede na mesto vstopa v rastlino ločimo dve skupini herbicidov: listne ali foliarne herbicide, talne herbicide.Listne ali foliarne herbicide rastlina po nanosu sprejme skozi liste in ostale zelene dele.Posevki, tretirani zgolj z listnimi herbicidi, ki ne delujejo preko tal, so pred pleveli zavarovanile za krajši čas. Ker pleveli praviloma vznikajo postopoma, obstaja velika verjetnost, da se boposevek naknadno zopet zaplevelil.Talni herbicidi delujejo preko korenin ali hipokotilnega dela vznikajočih plevelnih rastlin,najpogosteje pa delujejo kot zaviralci kalitve plevelov, kar pomeni da vstopijo v kaleče seme.V tleh ostanejo aktivni daljše časovno obdobje, zato jim pravimo tudi rezidualni herbicidi.Prav zaradi rezidualnega učinka posevek zavarujejo pred naknadnim vznikom plevela. Zaradidolgotrajnega delovanja so ti herbicidi z vidika varovanja okolja manj primerni.Nekatere aktivne snovi lahko vstopajo v rastlino preko listja in preko tal. Ta lastnost je zvidika praktične uporabnosti herbicida še posebej dobra, saj je čas delovanja herbicida takopodaljšan.Glede na čas uporabe herbicide delimo v tri osnovne skupine: herbicidi, ki jih uporabljamo pred setvijo gojene rastline in pred vznikom plevelov (angleško poimenovanje presowing), herbicidi, ki jih uporabljamo po setvi vendar pred vznikom gojene rastline in pred vznikom plevelov (angleško poimenovanje preemergence), herbicidi, ki jih uporabljamo po vzniku gojene rastline in po vzniku plevelov (angleško poimenovanje postemergence). 23
    • A B CSlika 1: Razdelitev herbicidov glede na čas uporabe: A-pred setvijo, B-po setvi pred vznikom, C-po vzniku gojene rastline in plevelov (A.Murenc)Prva dva načina tretiranja izvajamo pred vznikom gojene rastline. V nekaterih primerih jepotrebno herbicide, ki jih uporabljamo pred vznikom, zadelati v tla ali inkorporirati.Inkorporacija je nujna pri tistih herbicidih, ki razpadejo pod vplivom sončne svetlobe(fotorazgradnja) oziroma pri herbicidih, ki za dobro delovanje potrebujejo več vlage. Podatek,ali je herbicide potrebno inkorporirati v tla, je vedno naveden na navodilu za uporabo.Tretiranje po vzniku poteka, ko so tako pleveli kot tudi gojene rastline že vznikli, zato izbiroherbicida prilagodimo plevelni sestavi in zapleveljenosti, kar pri tretiranju pred vznikom nimogoče. Tudi čas tretiranja prilagodimo razvojnemu stadiju plevelov ob upoštevanjurazvojnega stadija gojene rastline, da se izognemo fitotoksičnosti herbicida.V skupino herbicidov, ki jih uporabljamo po vzniku, uvrščamo tudi tiste, s katerimi škropimo»pod list posevka«. Ta način je uporaben pri pridelovanju vrtnin, ki jih vzgajamo iz sadik.Rastlinski rastni regulatorjiMed fitofarmacevtska sredstva uvrščamo tudi rastlinske rastne regulatorje, ki rastlin nezavarujejo pred škodljivimi organizmi, niti ne služijo za njihovo prehrano, ampak v rastlinahuravnavajo nekatere življenjske procese. V skupino fitofarmacevtskih sredstev jih uvrščamozato, ker je njihov način uporabe zelo podoben uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Procesi, kijih lahko uravnavamo z regulatorji, so naslednji: redčenje cvetov in plodov sadnega drevja,utrjevanje bili in poganjkov žit oziroma preprečevanje poleganja žit, pospeševanjeukoreninjanja potaknjencev okrasnih rastlin, pospeševanje dozorevanja sadja, preprečevanjekaljenja gomoljev krompirja, reguliranje časa cvetenja in cvetnega nastavka okrasnih rastlin.Pomožna sredstvaK fitofarmacevtskim sredstvom prištevamo tudi pomožna sredstva ki ne neposredno nedelujejo zoper škodljive organizme, pač pa izboljšujejo delovanje aktivne snovi v sredstvupotem, ko jih dodamo škropilni brozgi. V nekaterih primerih, zlasti pri herbicidih, so tasredstva že sestavni del formulacije, imenujemo jih dodatki. Sicer pa imajo taki dodatkinajpomembnejšo vlogo pri izboljšanju učinkovanja herbicidov.Skupina pomožnih sredstev obsega kemične snovi z različnimi učinki. Med drugim so tosredstva, ki zmanjšujejo površinsko napetost na listju, kar omogoči, da škropilna brozga boljeomoči listno površino. Sredstva s takšnim načinom delovanja poimenujemo omočila. Med 24
    • pomožna sredstva spadajo tudi varovala (safenerji), ki na gojeni rastlini, ki je bila tretirana,preprečijo neželene poškodbe (fitotoksičnost). V skupino dodatkov uvrščamo tudi sinergiste,ki povečajo učinkovitost aktivne snovi zoper ciljni organizem.2.6. Rezistenca (odpornost)Rezistenca je pojav, ko se v populaciji škodljivih organizmov (žuželke, glive, pleveli, pršice)pojavijo osebki, ki brez škode prenesejo koncentracijo aktivnih snovi, ki na večino drugihosebkov iste vrste delujejo. V naravnem okolju jo opazimo po tem, da se fitofarmacevtskemusredstvu ali več fitofarmacevtskim sredstvom z enakim mehanizmom delovanja zmanjšaučinkovitost, kljub temu, da so bili uporabljeni v skladu z navodilom za uporabo. Ob tem jepotrebno prej izključiti tudi vse druge negativne vplive (način skladiščenja in aplikacije), ki bipotencialno lahko vplivali na učinkovitost sredstva.Razvoj rezistence je posledica naravne selekcije. V vsaki populaciji škodljivega organizma jedoločeno število osebkov, ki nosijo gene za odpornost na aktivno snov z določenimmehanizmom delovanja. Ti osebki zaradi te lastnosti preživijo zatiranje s to snovjo. Prinadaljnji večkratni uporabi te iste aktivne snovi oziroma aktivnih snovi z enakimmehanizmom delovanja se oblikuje populacija osebkov, ki so na to aktivno snov odporni.Odporne populacije s to aktivno snovjo ni mogoče več zatreti.Na hitrost nastanka rezistence vplivajo številni dejavniki, pri čemer je potrebno upoštevatinekatere posebnosti, ki so vezane na nastanek rezistence pri posamezni skupinifitofarmacevtskih sredstev. Dejavniki tveganja za nastanek rezistence so naslednji: Vrsta škodljivega organizma. Pri žuželkah in pršicah so pomembni dejavniki, ki vplivajo na razvoj rezistence številčnost ene generacije, dolžina razmnoževalnega ciklusa, število generacij v eni rastni dobi. Pri glivah je poleg števila generacij v rastni dobi potrebno upoštevati še sposobnost produkcije spor in obliko razmnoževanja (spolno ali nespolno), pri zatiranju plevelov pa količino proizvedenega semena ter njihovo življenjsko dobo. Dedna sposobnost škodljivega organizma, da postane odporen na določeno aktivno snov ter število osebkov v populaciji, ki so že v naprej odporni na določeno aktivno snov. Število tretiranj v rastni dobi ter njihove časovne razporeditve, gojenje rastline v monokulturi (npr. koruza) ter v zaprtem prostoru. Vrsta aktivne snovi, njen mehanizem delovanja ter obstojnost v naravnem okolju.Posamezen škodljivi organizem je lahko odporen zgolj na eno aktivno snov. Lahko pa jeodporen na več aktivnih snovi, ki pripadajo isti kemični skupini. V tem primeru govorimo oodpornosti na kemično skupino. Škodljivi organizem lahko razvije odpornost na več aktivnihsnovi, ki pripadajo različnim kemičnim skupinam, kar označujemo kot multirezistenco.Obstaja tudi možnost, da škodljivi organizem razvije rezistenco na različne aktivne snovi izrazličnih kemičnih skupin, ki pa imajo enak ali zelo podoben način delovanja. Takratgovorimo o navzkrižni rezistenci.Razvoju rezistence se ni mogoče povsem izogniti, lahko pa njen pojav vsaj upočasnimo zupoštevanjem ukrepov, ki skupaj tvorijo t.i. antirezistenčno strategijo. Ta obsega naslednjeukrepe: 25
    • Kolobarjenje s sredstvi, ki vsebujejo različne aktivne snovi. V praksi to pomeni, da veni rastni dobi na isti površini uporabljamo različna sredstva, ki vsebujejo aktivnesnovi z različnim načinom delovanja in pripadajo različnim kemičnim skupinam.Kolobarjenje s različnimi pripravki, ki se razlikujejo zgolj po trgovskem imenu,aktivna snov pa je ista, ni ustrezno.Sredstva uporabljamo zgolj v predpisanih odmerkih v skladu z navodili za uporabo.Uporaba višjih, zlasti pa manjših odmerkov v primerjavi s predpisanim povečatveganje za razvoj rezistence.Upoštevamo najvišje dovoljeno število tretiranj v rastni dobi v skladu z navedbo nanavodilu za uporabo. Pri tem upoštevamo, da se število tretiranj ne nanaša napripravek, ampak na aktivne snovi z istim mehanizmom delovanja.Nikoli ne škropimo »na pamet«. Kjer je to mogoče, škropimo v skladu z napovedjoopazovalno napovedovalne službe oziroma upoštevamo pragove škodljivosti zaposamezni škodljivi organizem. 26
    • 3. VARNA UPORABA FFS IN POTENCIALNA TVEGANJA ZAZDRAVJE LJUDI3.1. VPLIV NA ZDRAVJE LJUDIZnani, več kot 500 let stari rek švicarskega zdravnika Paracelzusa: »Vse je strup, nič nineškodljivo, le odmerek loči zdravilo od strupa,« še toliko bolj velja za FFS, saj je njihovnamen prav škodovati določenim živim organizmom, pri tem pa vedno obstaja možnostškodljivega učinka tudi za ljudi. Človek je lahko izpostavljen FFS bodisi preko prehranskeverige bodisi pri proizvodnji, pripravi in uporabi FFS. V procesu razvoja in postopkihpridobitve dovoljenja za uporabo vsakega FFS so obvezne tudi številne preiskave in preskusi,ki do določene mere pokažejo morebitne škodljive učinke na ne ciljne organizme, iz katerihposredno sklepamo tudi na potencialno škodljive učinke posameznega FFS za človeka. Naosnovi preskusov na poskusnih živalih in spoznanj so FFS ustrezno razvrščena in označena znamenom, da uporabnike opozorijo na možne nevarnosti, ki jih predstavlja posamezno FFS.FFS ob pravilni uporabi sama po sebi ne bi smela predstavljati nevarnosti za zdravje ljudi. Doprekomerne izpostavljenosti pride zlasti, kadar se ne držimo dosledno vseh predpisanihnavodil o shranjevanju, pripravi, uporabi FFS ter v primerih, ko gre za namerno zastrupitev.Precej je tudi nenamernih nesreč, ki so večinoma posledica neupoštevanja navodilshranjevanja FFS, žrtve le-tega so pogosto otroci in starostniki.O zastrupitvi s FFS govorimo, kadar FFS povzroči kemično okvaro organizma. Ločimoakutno zastrupitev, znaki in simptomi se pojavijo po enkratni, krajši (sekunde, minute aliure) izpostavljenosti kemikaliji ter kronično zastrupitev, pri kateri se znaki in simptomipojavijo po dolgotrajni (več tednov, mescev, let) ali po ponavljajoči se izpostavljenostikemikaliji. Vsaka izpostavljenost še ne pomeni nujno tudi zastrupitev, zato raje govorimo otveganju, ki ga izpostavljenost kemikaliji predstavlja za zdravje človeka. Tveganje = nevarnost (lastnost snovi) × izpostavljenost (količina, način in čas)3.1.1. NevarnostNevarnost je lastnost snovi, da povzroči škodljivi učinek.Glede na nevarne lastnosti za zdravje ljudi FFS delimo na: zdravju škodljiva (oznaka Xn in napis »Zdravju škodljivo«), strupena (oznaka T in napis »Strupeno«) in zelo strupena (oznaka T+ in napis »Zelo strupeno«); povzročajo poškodbe različnih organov in organskih sistemov (jetra, ledvice, živčevje, endokrini sistem, kosti) po zaužitju, vdihavanju ali stiku s kožo, dražilna: (oznaka Xi in napis »Dražilno«) povzročajo draženje oziroma vnetje kože, draženje in solzenje oči ter kihanje, kašelj, dušenje zaradi draženja dihal (nos, sapnik, pljuča); povzročajo alergijsko reakcijo, jedka: (oznaka C in napis »Jedko«); povzročajo razjede oziroma opekline kože in sluznic.Za zdravje so nevarna tudi sredstva, ki so označena kot vnetljiva, oksidativna ineksplozivna. 27
    • T+ T Xn Xi C Zelo strupeno Strupeno Zdravju Dražilno Jedko škodljivo O E F+ F N Oksidativno Eksplozivno Zelo lahko Lahko Okolju vnetljivo vnetljivo nevarnoSlika 2: Grafični znaki (simboli) in napisi za opozarjanje na nevarnost (Ur.l. RS, št. 50/2003 z dne 29. 5. 2003)Pri ponavljajoči se izpostavljenosti lahko, poleg že omenjenih učinkov, obstaja tudi nevarnostpojava raka (rakotvornost), nastanka poškodb genskega materiala (mutagenost) ter učinki naplodnost in razvoj zarodka v maternici (strupenost za razmnoževanje).Strupenost FFS je odvisna tudi od vrste in oblike pripravka; sredstva v obliki praškov (WP) inemulzij (EC) so bolj nevarna od granulatov (WG) in vodnih emulzij (SC), toksičnost FFSpoveča prisotnost organskih topil in drugih dodatkov (surfaktantov). Pomemben je tudi časizpostavljenosti kemikalijam ter ali gre za enkratno ali ponavljajočo se izpostavljenost.Potencialna nevarnost, ki jo za zdravje ljudi lahko predstavlja posamezno fitofarmacevtskosredstvo, je prikazana na etiketi z ustreznim simbolom in označevalnimi črkami (npr. Xi).Poleg tega so na etiketi navedeni tudi opozorilni, t.im. standardni R stavki (npr. »Draži oči«)in obvestilni, t.im. standardni S stavki (npr. »Preprečiti stik z očmi«). FFS imajo priloženanavodila za uporabo, ki vsebujejo tudi navodilo o uporabi potrebne osebne zaščitne opreme.Dodatne informacije o nevarnostih, ki jih za zdravje predstavlja FFS, lahko najdete vvarnostnem listu, ki ga dobite pri prodajalcu FFS.3.1.2. IzpostavljenostDo pojava znakov zastrupitve s FFS pride le, če je organizem izpostavljen zadostni količiniFFS (odmerek) in na način, s katerim FFS lahko vstopi v organizem (stik s kožo oziromasluznicami, vdihovanje, zaužitje). Pomemben je čas izpostavljenosti kemikalijam ter ali gre zaenkratno ali ponavljajočo se izpostavljenost.Stopnja zastrupitve je deloma odvisna tudi od občutljivosti izpostavljenega, njegovegazdravstvenega stanja, morebitnih prejšnjih bolezni in fizične aktivnosti v časuizpostavljenosti. Za FFS so praviloma bolj občutljivi otroci in starejši ljudje. Posebnaprevidnost pri delu s FFS velja za nosečnice in doječe matere, saj nekatera FFS lahko okvarijoplod ali pa se izločajo v materino mleko. 28
    • Izpostavljenost preko kože (dermalna izpostavljenost)Koža je organ z veliko površino in nezaščitena predstavlja potencialno pomembno vstopnomesto za FFS. Zgornja plast kože – epidermis, je praktično neprekrvljena, kar sicer močnozmanjša absorpcijsko sposobnost kože. Spodnje plasti kože pa zaradi celičnih struktur boljeprepuščajo v maščobi topne snovi. Nekatera FFS vsebujejo učinkovine, ki so nevarne in sedobro absorbirajo skozi kožo v krvni obtok (npr. organofosforne spojine), zato predstavljajovisoko tveganje za pojav sistemskih znakov zastrupitve še zlasti pri neustreznem rokovanju.Prehod FFS skozi spodnje plasti kože pospešijo tudi organska topila, ki so še vedno pogostasestavina FFS. Zaradi visoke vsebnosti aktivne snovi so uporabniki FFS najbolj izpostavljenimed pripravo, mešanjem in polnjenjem škropilne brozge. Med samo aplikacijo FFS jekoncentracija aktivne snovi sicer manjša, a je čas izpostavljenosti ponavadi daljši. Povečanotveganje za zastrupitev je tudi takrat, ko FFS pride v stik z vneto ali poškodovano kožo(nezaščitene rane, odrgnine). Nekatera FFS lahko kožo trajno poškodujejo. To so sredstva, kiob ponavljajočem se stiku razmaščujejo zgornji, zaščitni sloj kože in povzročajo dermatitis.Jedki pripravki pa lahko že ob enkratnem stiku povzročijo hude poškodbe tkiva.Izpostavljenost FFS preko dihal (inhalatorna izpostavljenost)Dihala so pomembno vstopno mesto za FFS v človeški organizem. Plini, hlapi in pare topil,aerosoli (razpršeni trdni in tekoči delci) lahko, odvisno od velikosti, prodirajo globoko vdihalne poti in se hitro absorbirajo. Dihala so v največji meri izpostavljena pri uporabi lahkohlapnih ali prašnatih FFS, tako med pripravo škropilne brozge kot med tretiranjem.Zelo nevarno je mešanje FFS v obliki močljivih praškov, zato moramo dihala pri temprimerno zaščititi. Pri uporabi opreme z visokim pritiskom ali opreme za zamegljevanje jemožnost vdihavanja FFS večja v primerjavi z uporabo opreme z manjšim pritiskom, kjer jevečina ustvarjenih kapljic prevelikih, da bi se prenašale po zraku in tako prešle v dihala.Veliko FFS na zraku hlapi, odvisno od temperature okolja. Zelo nevarni so fumiganti(sredstva za zaplinjanje). Večje tveganja za zastrupitev s FFS predstavlja delo v zaprtihprostorih, kjer ni zadostne izmenjave zraka in pri višjih temperaturah (nad 30 °C). Privdihavanju nekaterih FFS lahko pride tudi do poškodb nosu, grla in pljučnega tkiva.Izpostavljenost FFS preko ust (oralna izpostavljenost)Do zaužitja FFS lahko pride nenamerno, največkrat zaradi shranjevanja ostankov pripravkovFFS v neoriginalni embalaži (npr. posodah za hrano, pijačo, …) ali namerno kot poskussamomora. Zaradi nepravilnega shranjevanja FFS (nezaklenjene omare, FFS v posodah zahrano in pijačo, itd.) so največkrat žrtve zaužitja FFS ravno otroci. Uporabniki, ki rokujejo sFFS ali s FFS kontaminirano opremo za tretiranje, največkrat zaužijejo prekomerne količineFFS, ker si pred obrokom ali kajenjem ne umijejo rok. Do zaužitja FFS lahko pride tudi medčiščenjem šobe škropilnice s pihanjem (šoba je v bližini ust). 29
    • 3.2. PREPREČEVANJE ZASTRUPITEVZa čimbolj varno izkoriščanje pozitivnih, uporabnih lastnosti FFS je prav gotovonajpomembnejše znanje uporabnikov o varnem ravnanju z nevarnimi snovmi. Pri delu s FFSmoramo upoštevati vse preventivne ukrepe z namenom, da preprečimo škodljivo delovanjeFFS ali zastrupitev. Ob pravilni uporabi in ob upoštevanju vseh navodil FFS ne bi smelapredstavljati večjega tveganja za zdravje ljudi. Po podatkih iz Registra posvetov Centra zazastrupitve sta v preteklih dveh letih za več kot polovico zastrupitev s FFS kriva nepravilnoshranjevanje in nepravilna uporaba; preko prehranske verige tovrstnih akutnih zastrupitev vCentru nimajo registriranih. V več kot polovici obravnavanih zastrupitev s FFS je bil vzrokzaužitje. V teh primerih ne gre le za namerno zaužitje (poskus samomora), temveč tudi zaslučajne nesreče, predvsem zaradi neustreznega shranjevanja FFS oziroma zaužitja meddelom s FFS. Kljub opozorilom, da FFS hranimo izven dosega otrok, tiste z nevarnimilastnostmi pa celo zaklenjene, so žrtve nepravilnega shranjevanja predvsem otroci. Pogosto jevzrok za zastrupitev tudi shranjevanje FFS v neoriginalni embalaži; shranjevanje pripravkovoziroma njihovih ostankov v plastenkah ali steklenicah pijač je zato nedopustno. Pri samiuporabi pripravka sta kot način izpostavljenosti največkrat zabeležena vdihavanje in stik skožo. Določeno tveganje za zastrupitev s FFS predstavljata tudi neupoštevanje delovnekarence in karence za uporabo živil. Ob upoštevanju obvestilnih stavkov in splošnih navodilza rokovanje s FFS, ki natančno navajajo, v kakšnih pogojih lahko uporabljamo in katerozaščitno opremo (zaščitne rokavice, zaščito za obraz/oči, zaščitno obleko, obutev) moramouporabljati pri delu s posameznim FFS ter česa med delom ne smemo početi (jesti, piti,kaditi,…), je tveganje za zastrupitev zelo majhno.3.2.1. Osebna zaščitna opremaPri preprečevanju oz. zmanjševanju izpostavljenosti FFS in s tem v izogib pojava zastrupitevsmo se osredotočili na tri skupine ljudi, ki imajo opravka s FFS: uporabnika (meša škropilnobrozgo, polni škropilnico in tretira posevek), delavca (opravlja dela na tretirani površini aliobjektu) in naključno prisotno osebo (slučajno prisotna na tretiranem območju). Varnouporabo FFS z vidika uporabnika in delavca omogoča uporaba primernih osebnih zaščitnihsredstev, ki so navedena v navodilih za uporabo FFS.Osebno zaščitno opremo, ki se uporablja pri rokovanju in nanašanju FFS sestavljajo: zaščitnaobleka (delovni kombinezon, dvodelna obleka, obleka odporna proti kemikalijam),predpasnik, rokavice, težki čevlji/gumijasti škornji, ščitniki za obraz, tesno prilegajočazaščitna očala, pokrivalo in poseben respirator oz. maska. Na navodilih za uporabo mora bitinavedeno, iz kakšnega materiala naj bo osebna zaščitna oprema, ki jo lahko uporabljamo. Čematerial zaščitne opreme ni posebej naveden, je potrebno o tem povprašati proizvajalca / aliuvoznika FFS ali pa proizvajalca ali uvoznika osebne zaščitne opreme. Trpežnost materialaosebne zaščitne opreme (npr. plastike, gume) lahko preverimo tako, da na del opreme zlijemoFFS in ga pustimo toliko časa, kolikor nameravamo imeti oblečeno osebno zaščitno opremo.Plastični in gumijasti materiali so odporni proti FFS na suhi ali vodni osnovi. Osebno zaščitnoopremo ne smemo uporabiti, če na testiranem delu, politem s FFS, opazimo eno ali večsprememb: spremembo barve, povečano mehkost/upogljivost, poroznost, nabreklost,mehurčke, material se začne topiti ali postane želatinast, neupogljiv ali lomljiv. 30
    • Osnovne varnostne zahteve, katerim mora ustrezati osebna zaščitna oprema, da stazagotovljena varnost in zdravje uporabnikov, določa Pravilnik o osebni varovalni opremi(Ur.l. RS, št. 29/2005 Spremembe: Ur.l. RS, št. 23/2006). Pravilnik deli osebno zaščitnoopremo v tri kategorije: Kategorija I (preprosta): Proizvajalec opreme predvideva, da uporabnik lahko sam oceni stopnjo zagotovljenega varovanja pred minimalnimi tveganji in katerih učinke lahko uporabnik varno in pravočasno ugotovi (varovanje pred mehanskim delovanjem, čistilnimi sredstvi, soncem in podobno). Tovrstna zaščitna oprema ni primerna za delo s FFS. Kategorija II (navadna): je v Pravilniku opredeljena kot tista, ki ne spada v kategorijo I ali III. Osebno zaščitno opremo kategorije II je treba uporabljati pri rokovanju z večino fitofarmacevtskih sredstev, razen strupenih in zelo strupenih, kot je navedeno pri Kategoriji III. Kategorija III (zahtevna): Namenjena za varovanje pred smrtnimi nevarnostmi ali pred nevarnostmi, ki lahko resno in nepopravljivo poškodujejo zdravje in katerih takojšnjih učinkov, ki jih predvideva načrtovalec, uporabnik ne more pravočasno ugotoviti. Ta kategorija zajema med drugimi tudi filtrirne dihalne naprave za varovanje pred aerosoli in osebno varovalno opremo, ki omogoča le omejeno varovanje pred škodljivimi kemičnimi snovmi ali ionizirajočim sevanjem. Osebno zaščitno opremo kategorije III je potrebno uporabljati pri rokovanju s strupenimi in zelo strupenimi FFS.Proizvajalec mora z oznako CE (in številko kategorije) označiti vsak kos osebne varovalneopreme in s tem potrditi, da je osebna varovalna oprema izdelana v skladu z določili tegapravilnika.Zaščita telesaPrimerno zaščito telesa zagotovimo z nošenjem več plasti oblačil. Zaščitna obleka je lahko izbombaža, mora biti večplastna in narejena iz čvrstega materiala primerne gostote. Pod njomoramo vedno nositi dolge hlače in majico z dolgimi rokavi. Zaščitna obleka mora bitiohlapna in se ne sme preveč dotikati oblačil. To omogoči, da se med oblačili in zaščitnoobleko ustvari zračna meja, ki zmanjša neposredni kontakt telesa s FFS. Zaščitna obleka jelahko v obliki kombinezona (enodelna) ali pa sestavljena iz dveh delov. V primeru, danamesto kombinezona uporabljamo zaščitno obleko iz dveh delov, moramo vedno nositizgornji del obleke čez hlače. Če je uporabljeno FFS močno ali zmerno strupeno, moramonositi zaščitno obleko odporno na kemikalije in vodo. Če take obleke nimamo, moramo medmešanjem in pripravo škropilne brozge nositi predpasnik, ki je odporen na kemikalije. Kerobičajni kombinezoni navadno ne nudijo dovolj zaščite, je uporaba predpasnika zelopriporočljiva tudi med delom s škropilno brozgo. Predpasnik mora segati od vratu do kolen.Le tega ne smemo nositi, ko delamo okoli strojev, ki ga lahko zagrabijo. Zavedati se moramo,da bombaž in platno težje operemo, saj zelo rada vpijata pesticide, četudi v obliki suheformulacije; iz usnja pa celo ni mogoče popolnoma odstraniti vpojenih pesticidov. Oblačila,odporna na kemikalije, so lahko zelo vroča, zato je zelo pomembno, da se uporabnik FFSizogne vročinskemu stresu (delo opravljamo v hladnejšem času dneva, med delom večpočivamo, zaradi potenja je potrebno med počitkom več piti, ob slabem počutju pa takojprenehati z delom). Pri uporabi nekaterih pesticidov, kot so fumiganti (sredstva zazaplinjevanje, ne smemo nositi osebne zaščitne opreme, ki je odporna na kemikalije (potrebnaposebna zaščitna oprema!), zato je potrebno vedno prebrati navodila za uporabo posameznegaFFS. 31
    • Zaščitno obleko čistimo po navodilih proizvajalca, zamenjamo jo z novo, ko je močno obrabljena in/ali se pojavijo raztrganine in luknje. Onesnaženo zaščitno obleko, ki jo zavržemo, moramo predhodno zapakirati v plastično vrečo.Slika 3: Zaščitna obleka s kapuco za enkratno uporabo (BUL, Švica www.bul.ch)Zaščita glaveNikoli ne smemo uporabljati klobukov ali rokavic, narejenih iz materialov, ki vpijajo snovi,npr. bombaž, usnje ali platno. Za dobro zaščito vratu in glave moramo uporabljati pokrivala,ki so odporna na kemikalije (npr. plastificiran klobuk s širokimi krajci). Pokrivala moramooprati v topli milnati vodi takoj po uporabi. Nekatera zaščitna oblačila / kombinezoni imajo žepritrjeno kapuco. Če kapuce ne uporabljamo, jo moramo zviti ob vratu, da preprečimonabiranje FFS.Zaščita rokZa primerno zaščito rok je potrebno nositi rokavice, odporne proti kemikalijam (ne prepuščajovode, mineralnega olja in organskih topil). Priporočena je uporaba nitrilnih gumijastihrokavic, v primeru rokovanja s FFS na osnovi organskih topil pa se priporoča, da prirokovanju s takim pripravkom uporabimo še dodatne, tanjše nitrilne rokavice pod temi.Dolžina rokavic naj sega vsaj do polovice razdalje do komolca. Tako preprečimo, da bi FFStekla po rokavu v rokavice. Rokave moramo potegniti čez rokavice in jih zapeti, če ne delamo nad glavo. V primeru, ko delamo nad glavo, rokavicam naredimo zavihek in jih potegnemo čez rokave. Rokavice moramo nositi od trenutka, ko začnemo delati s FFS (rokovanje s pripravkom, priprava škropilne brozge, polnjenje rezervoarja, tretiranje s FFS), pa do konca dela s FFS. Nato rokavice še na rokah operemo pod vodo. Priporočamo, da se pri delu uporabljajo rokavice s certifikatom inSlika 4: Proti kemikalijam odporne nitrilne zaščitne oznakami CE o skladnosti, ki jihrokavice (BUL, Švica www.bul.ch) uvrščamo v kategorijo II in III. 32
    • Zaščita dihalUporaba respiratorja oz. maske za obraz je obvezna v primeru: navedbe na etiketi in navodilih za uporabo, navedbe opozorilnih stavkov: izogibati se vdihavanju prahu, hlapov ali meglic, FFS je označeno kot zdravju škodljivo, strupene ali zelo strupeno pri vdihavanju, FFS lahko povzroča draženje dihal ali preobčutljivostno reakcijo pri vdihavanju, tretiranja v zaprtih prostorih, npr. rastlinjakih, pri rokovanju s tretiranim semenom. Slika 5: Enostavna polmaska in polmaska pri kateri je možno menjati filtre (BUL, Švica www.bul.ch)Vrsta maske je določena na podlagi strupenosti FFS, mesta aplikacije in drugih dejavnikov.Pri tretiranju s FFS je priporočljiva uporaba mask s filtri. Na razpolago imamo maske v oblikipolmask, ki pokrivajo nos in usta, in celoobrazne maske, ki pokrivajo nos, usta, lica in oči. Zapravilno uporabo in vzdrževanje maske mora uporabnik upoštevati priložena navodilaproizvajalca, in preveriti življenjsko dobo filtrov. Uporabljajmo filtre s srednjo zmogljivostjoujetja (oznake: P2, FFP2), v določenih primerih pa z visoko zmogljivostjo ujetja (oznake: P3,FFP3). Med samo aplikacijo FFS ne smemo uporabljati mask, ki so namenjene lepreprečevanju vstopa prahu do dihal, saj nas te ne ščitijo pred hlapi. Za FFS, ki se uporabljajov obliki vodne raztopine ali pa so po fizikalnih lastnostih lahkohlapna, uporabljajmokombinirana cedila (ločljivi del maske) z vložkom (patrono) za odstranjevanje delcev(predfilter) in ogljene filtre z aktivno polnitvijo. Hitrost nasičenja filtrov je odvisna odkoncentracije hlapov in pogostosti uporabe maske. Ko pride do nasičenja filtrov, jih jepotrebno zamenjati. Če opazimo, da med uporabo maske prihaja do oteženega dihanja ali dapri nošenju maske vohamo FFS, moramo nemudoma zamenjati filtre. Filtre moramo obveznozamenjati najmanj 1-krat na leto, pri pogostejši uporabi večkrat. Ko kupujemo filtre, moramobiti pozorni, da so le ti odobreni za uporabo s FFS ali hlapi organskih mešanic. Po končaniuporabi maske moramo le to očistiti po navodilih proizvajalca. Očiščeno masko moramohraniti v hladnem, čistem in suhem prostoru. Priporočljivo je, da jo hranimo zapakirano vplastični vrečki; tako ji podaljšamo življenjsko dobo. Za bolj zahtevne uporabnike so še navoljo respiratorji s filtrirnim kanistrom, ventilatorski respiratorji in sistemi z dovajanjemzraka.Oznake polobraznih mask:FF – polobrazne maske-polmaske,FFP – polmaske za varovanje pred delci,S – maske za trde delce in aerosole,SL – maske za trde delce in tekoče aerosole. 33
    • Zaščita očiOči so zelo občutljivi na pesticide. Med rokovanjem s FFS moramo nositi primerno zaščitoza oči. Zaščito za oči sestavljajo tesno prilegajoča se očala, ki predstavljajo najboljšo zaščitooči, očala s stransko zaščito in ščitnik za obraz. Enako dobro zaščito za oči nudi tudiceloobrazna maska. Če tesno prilegajoča se očala nosimo s pol masko, moramo izbrati taka,da se bodo prilegala polmaski. Med rokovanjem s FFS ne smemo nositi kontaktnih leč brezdobre zaščite oči. Med mešanjem FFS lahko uporabljamo ščitnik za obraz, ki poleg oči varujevečji del obraza pred neposrednimi pljuski/brizgi FFS. Ščitnik za obraz nosimo kot dodatnozaščito med mešanjem vedno, ko imamo opravka s strupenimi FFS. Med aplikacijo FFS straktorjem z odprto kabino ali med aplikacijo v zaprtih prostorih, ko smo izpostavljenipesticidnemu pršcu/megli, je potrebno nositi tesno prilegajoča se očala, ki v takih primerihnudijo najboljšo zaščito. Očala in ščitnik za obraz operemo v topli milnati vodi takoj pouporabi. Slika 6: 1- tesno prilegajoča se zaščitna očala, 2 - očala s stransko zaščito (BUL, Švica www.bul.ch)Zaščita spodnjega dela nogObutev mora biti odporna na kemikalije, še posebej takrat, ko imamo opravka skoncentriranimi pripravki FFS (npr. med pripravo škropilne brozge, ko je nevarnost razlitjanajvečja). Med pripravo škropilne brozge lahko nosimo čevlje ali škornje, odporne nakemikalije, ali pa varovalo za čevlje. Da zmanjšamo izpostavljenost nog med aplikacijo FFS,moramo hlačnice nositi čez škornje, saj le tako lahko preprečimo, da se FFS ne bi cedila ponogi in nabirala v škornjih. Pred sezutjem moramo zunanjo stran obuval primerno očistiti.Slika 7: Gumijasti škornji (BUL, Švica www.bul.ch) 34
    • Vzdrževanje kontaminirane zaščitne opremeZavedati se moramo, da pesticidi prehajajo v in skozi material osebne zaščitne opreme, doklerizvor FFS ni odstranjen. Spiranje osebne zaščitne opreme pod čisto vodo po vsaki uporabipodaljša življenjsko dobo le te. Pri odstranjevanju osebne zaščitne opreme moramo biti zelopozorni, da se zgornji (kontaminirani) del oblačil ne dotakne nezaščitenih predelov kože. Zoblačili, ki jih nosimo pod zaščitno obleko, moramo ravnati, kot da so kontaminirana. Zato jenajbolje, da oblačila prijemljemo z rokavicami in jih do pranja hranimo v plastični vreči.Obleke operemo po vsaki uporabi (dnevno), ločeno od ostalega perila. Postopek pranja obleknaj bo sledeč: predhodno spiranje ali namakanje v topli vodi, obleke nato operemo znajmočnejšim pralnim sredstvom pri največji porabi vode in najdaljšim časom pranja. Čeocenimo, da je bila obleka močno kontaminirana, postopek ponovimo. Obleke sušimo naprostem. Po končanem pranju kontaminiranih oblek moramo praviloma očistiti pralni strojtako, da ponovno zaženemo program pranja z uporabo detergenta (brez perila v pralnemstroju). Če oblek ne peremo sami, moramo osebo, ki smo ji izročili kontaminirana oblačila zapranje, obvestiti o zgoraj omenjenem postopku pranja. 35
    • 3.2.2. Kratki nasveti za varno uporabo FFSZ upoštevanjem spodaj navedenih nasvetov lahko že sam uporabnik stori veliko za svojovarnost, varnost delavcev in drugih navzočih oseb.ZAŠČITA UPORABNIKA Osebno zaščitno opremo uporabljamo med uporabo FFS in pri rokovanju s FFS kontaminirano opremo, tretiramo, ko ni vetra, ob koncu dela s FFS zamenjamo in operemo kontaminirano obleko ter umijemo dele telesa, ki so prišli v stik s FFS, pred pričetkom dela s FFS oblečemo čista oblačila (nekontaminirana s FFS), med odmerjanjem in mešanjem koncentratov FFS uporabljamo očala. Če obstaja možnost, da pride pesticidni pršec ali prah v stik z očmi, vedno uporabljamo vizir ali tesno prilegajoča se očala, med delom se ne dotikamo nezavarovanih predelov telesa / preprečimo stik FFS s kožo, FFS hranimo v originalni embalaži, FFS ne shranjujemo v neoznačenih steklenicah ali posodah za hrano, šob ali cevk nikoli ne čistimo z usti, prav tako ne sesamo FFS preko cevke v/iz rezervoar/-ja, po rokovanju s FFS si operemo roke, še posebej pazljivo pred jedjo, pitjem, kajenjem in uporabo stranišča, nikoli ne pustimo FFS brez nadzora, med mešanjem FFS preprečimo razlitje in prašenje FFS, pribor in posode s katerimi odmerjamo FFS označimo in uporabljajmo le za ta namen. Za odmerjanje uporabimo tehtnico oz. merilni valj, uporabljamo primeren in dobro prilegajoč se respirator, če je to navedeno na etiketi, če mešamo FFS v slabo prezračevanem prostoru in če je možnost vdihavanja kapljic, hlapov ali prahu škropiva, ne vstopamo na tretirano območje prekmalu; upoštevati moramo delovno karenco, pred vstopom v rastlinjake ali zaprte prostore po aplikaciji FFS moramo le te dobro prezračiti, s FFS ne tretiramo, ko so temperature višje od 30 °C. 36
    • ZAŠČITA OSTALIH NAVZOČIH OSEBPreprečitev zastrupitve oseb, ki bi se lahko po naključju znašle v času priprave škropilnebrozge ali pa v času samega tretiranja. Tretirajmo, ko ni vetra, nikoli ne pustimo FFS brez nadzora, med mešanjem FFS preprečimo razlitje in prašenje FFS, s FFS ne tretiramo, ko so temperature višje od 30 °C, pri pripravi FFS in škropljenju z njimi naj ne bodo prisotni drugi ljudje, to še zlasti velja za otroke.ZAŠČITA DELAVCADelavec, ki delo opravlja na tretiranem območju, lahko za svojo varnost naredi največ sam,vendar ga je uporabnik dolžan opozoriti na morebitno nevarnost, kateri je lahko izpostavljen vprimeru stika s tretirano površino. Še posebej pomembno je to pri uporabi FFS, ki pri delavculahko izzovejo preobčutljivostno reakcijo v stiku s kožo in/ali dražijo kožo. Več o osebnizaščitni opremi je navedeno pod točko »uporabnik«.Pomembno je, da delavec ne vstopa na območje, tretirano s FFS pred potekom delovnekarence. Za zmanjšanje izpostavljenosti FFS je potrebno upoštevati tudi sledeča navodila: Ob koncu dela na tretiranih rastlinah zamenjamo in operemo kontaminirano obleko ter speremo dele telesa, ki so lahko prišli v stik z ostanki škropiva na rastlinah, ne dotikamo se nezavarovanih predelov telesa / preprečimo stik ostankov FFS s kožo, po rokovanju s škropljenimi rastlinami si operemo roke, še posebej pazljivo pred jedjo, pitjem, kajenjem in uporabo stranišča.In nikoli ne pozabimo, da lahko za svojo varnost največ storimo sami! Tudi, če na etiketini navedeno, da je uporaba osebna zaščitne opreme nujna, je v skladu z dobro prakso in zalastno varnost smiselno obleči zaščitne rokavice, kombinezon in škornje.FFS je potrebno uporabljati v skladu z navodili proizvajalca, tudi z vidika varnostiuporabnika, delavcev, ki opravljajo opravila na tretiranih rastlinah, naključno prisotnihoseb in potrošnikov, ki zaužijejo pridelke. 37
    • 3.3. UKREPI PRI ZASTRUPITVINa možnost zastrupitve posumimo, če se pri sicer zdravi osebi, ki je bila izpostavljena FFS,nenadoma pojavijo naslednji znaki oz. simptomi: zmedenost, nezavest, krči, slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, težko dihanje, dušenje, slinjenje, kašelj, ohromelost, nehoteni gibi, bledica, pordelost kože, potenje, nereden srčni utrip, alergijska reakcija.Kadar pa se zgodi nesreča – toksična poškodba (zastrupitev), moramo vedeti, kako pravilnoukrepati, da bodo morebitne posledice nesreče za poškodovanca čim manjše. Potekzastrupitve in usoda poškodovanca se pogosto odločata v prvih minutah (jedke snovi) aliurah po zastrupitvi. Ukrepi prve pomoči pri zastrupitvi oziroma pri sumu na zastrupitev imajonekaj posebnosti v primerjavi s splošnimi postopki prve pomoči. Poznavanje ukrepov innjihovo pravilno zaporedje lahko reši življenje, omili posledice, ali skrajša zdravljenje!Standardni ABC postopki prve pomoči, ki se ne razlikujejo od tistih, ki jih sicer izvajamo vprimeru drugih bolezenskih stanj ali poškodb, so uvrščeni šele na tretje mesto. Nujne ukrepeprve pomoči pri zastrupitvah morajo poznati tudi laiki!1. Evakuacija ponesrečenca.Najprej poskrbimo za lastno varnost in si namestimo vso potrebno zaščitno opremo, da tudisami ne postanemo žrtev! Da prekinemo nadaljnjo izpostavljenost in ponesrečencuzagotovimo čim boljše pogoje, ga premestimo iz nevarnega območja na svež zrak ter gazavarujemo pred mrazom oziroma vročino.2. Ocena stanja ponesrečenca.Pri ponesrečencu ocenimo stanje zavesti (odzivnost) in dihanje; prisotnost pulza po novihsmernicah laiki ne ugotavljajo. Če je ponesrečenec nezavesten (neodziven), se ne premika inne diha ali le podihava (občasni agonalni vdihi), je potrebno oživljanje. Nezavestnegapoškodovanca namestimo v levi bočni položaj.3. Pokličemo reševalce - zdravniško pomoč oziroma se posvetujemo z osebnim alidežurnim zdravnikom.Vedno povemo, kdo kliče, kje se je zgodila nesreča, kaj se je zgodilo, koliko je poškodovanihin kakšne so poškodbe. Če smo pri ponesrečencu sami, le–ta pa je nezavesten, se ne premikain ne diha, najprej pokličemo na 112 – Center za obveščanje in za tem takoj pričnemooživljati.4. Postopki ABC oživljanjaza vzpostavitev osnovnih življenjskih funkcij se pri zastrupljenih ne razlikujejo od tistih, ki jihsicer izvajamo v primeru drugih bolezenskih stanj ali poškodb – POZOR, lastna varnost!Nezavestnega poškodovanca, ki diha, daj v levi bočni položaj; le-ta vzdržuje prosto dihalnopot, hkrati pa v primeru bruhanja preprečuje, da bi izbruhane mase prišle v pljuča inpovzročile zaplete.Pri poškodovancu, pri katerem ugotovimo, da je nezavesten (neodziven), se ne premika in nediha, ali le podihava (občasni agonalni vdihi), takoj pričnemo postopek ABC oživljanja:(A - sprostitev dihalnih poti, B - umetno dihanje usta na usta ali usta na nos, C - zunanjamasaža srca). 38
    • Zunanjo masažo srca in umetno dihanje izvajamo v razmerju 30:2, ne glede na številoreševalcev. Oživljanje izvajamo do vzpostavitve osnovnih življenjskih funkcij oziroma doprihoda reševalcev.V kolikor izvajalci prve pomoči ocenijo, da bi izvajanje umetnega dihanja lahko ogrozilonjihovo lastno zdravje, naj izvajajo le neprekinjeno zunanjo masažo srca.5. Odstranitev strupa pred vstopom v telo (dekontaminacija kože, oči in sluznic) Stik s kožo Jedke kemikalije lahko v zelo kratkem času močno poškodujejo kožo, nekatere kemikalije pa se hitro absorbirajo skozi kožo in povzročijo sistemsko toksičnost, zato jih moramo takoj odstraniti. Najprej odstranimo kontaminirano obleko, pri tem pazimo, da ne kontaminiramo oči ali druge predele nekontaminirane kože. S kože mehansko odstranimo morebitne trdne delce kemikalij oziroma obrišemo tekočino, nato pa kontaminirane predele kože temeljito speremo s čisto vodo. Temeljito speremo tudi kontaminirane kožne gube. Za odstranjevanje oljnih substanc uporabimo tudi milo ali šampon. Jedke kemikalije pronicajo v globino kože in puščajo trajne posledice, zato je potrebno dolgotrajno spiranje kontaminiranih predelov, vsaj 15 min. V primeru nesreče z jedkimi snovmi velja v postopkih prve pomoči izjema zaporedja ukrepov: če stanje poškodovanca dopušča (prisotne vitalne funkcije), najprej napravimo dekontaminacijo in šele nato kličemo reševalce. Takojšnja dekontaminacija močno zmanjša posledice, odločujoče so sekunde in minute. Nikoli ne uporabljamo nevtralizacijskih sredstev, ker z uporabo le-teh tvegamo še dodatno škodo. Stik z očmi Očesna roženica je še posebno občutljiva za jedke kemikalije in nekatera organska topila, ki so prisotna tudi v številnih FFS. Ukrepamo hitro, da zmanjšamo nevarnost za trajno poškodbo očesa. Tujkov, še zlasti jedkih, ne odstranjujemo mehansko z drgnjenjem, da ne povzročimo dodatne poškodbe. Morebitne kontaktne leče odstranimo z vodo. S palcem in kazalcem razpremo očesno veko in oči temeljito speremo s čisto, po možnosti mlačno vodo. Curek vode iz livčka ali pipe usmerimo v notranji kot očesne reže (ne na zrklo), glavo nagnemo tako, da ne kontaminiramo še drugega očesa . Slika 8: Spiranje oči (L.Šarc) Pri poškodbi obeh očes vodni curek usmerimo na koren nosu. Oči temeljito speremo. V kolikor je kemikalija, ki je kontaminirala oko, jedka ali pa vsebuje druge snovi, ki 39
    • povzročijo trajno poškodbo oči, oko spiramo najmanj 15 minut. V primeru nesreče z jedkimi snovmi velja v postopkih prve pomoči izjema zaporedja ukrepov: če stanje poškodovanca dopušča (prisotne vitalne funkcije), najprej napravimo dekontaminacijo in šele nato kličemo reševalce. Takojšnja dekontaminacija močno zmanjša posledice, odločujoče so sekunde in minute. Nikoli ne uporabljamo nevtralizacijskih sredstev, ker z uporabo le teh tvegamo še dodatno škodo. Vdihavanje Vdihavanje dražečih plinov, par in aerosolov (prašni delci in drobne kapljice) povzroči lokalno draženje sluznice dihalnih poti (nos, žrelo, sapnik, sapnice, pljučni mešički), lahko pa tudi sistemske znake zastrupitve (okvare drugih organskih sistemov). Pri vdihavanju ni posebnih dekontaminacijskih postopkov, zadošča evakuacija na svež zrak oziroma v dobro prezračen prostor. Pred evakuacijo moramo najprej poskrbeti za lastno varnost in zaščito. Zaužitje V primeru zaužitja najprej odstranimo ostanke kemikalije iz ust, nato usta temeljito speremo z vodo. Trdne in prašne delce odstranimo s prstom ovitim v gazo. POZOR, uporabi zaščitne rokavice! Pazimo, da ponesrečenec vodo, s katero izpiramo usta, ne pogoltne; temeljito izperemo tudi sluznico pod jezikom in ob dlesni. Pri zaužitju jedkih kemikalij naj ponesrečenec popije 1-2 dl vode po majhnih požirkih, da ne izzovemo bruhanja. Zaužitje mleka pri zastrupitvah ni dovoljeno, ker lahko pospeši absorpcijo nekaterih kemikalij ali pa izzove bruhanje. Zastrupljenemu ne smemo dati piti alkohola. Prav tako ne dajemo piti nevtralizacijskih sredstev v primeru zaužitja jedkih kemikalij, ker s tem tvegamo dodatno poškodbo. Pri zaužitju le dražečih snovi, ki se ne penijo, lahko poškodovanec pije hladno vodo. Bruhanje izzovemo le po navodilu zdravnika. Ponesrečencu z motnjo zavesti ne smemo dati ničesar piti, niti izzivati bruhanja!6. Pomoč pri pripravi za transport in zbiranju dokumentacije.Šele, ko ponesrečencu zagotovimo osnovne življenjske funkcije in napravimodekontaminacijo, zberemo čim več podatkov o FFS in jih posredujemo reševalcem oziromazdravniku. Pridobimo čim več podatkov o okoliščinah nesreče in predhodnem zdravstvenemstanju ponesrečenca. Poskrbimo tudi za ustrezen transport v zdravstveno ustanovo (predhodniposvet z zdravnikom). V sumljivih primerih obvestimo tudi pristojne službe (policija,kriminalisti, inšpekcija).OBVEŠČANJE O NEŽELENIH VPLIVIH IN NESREČAHPri nesreči s FFS se vedno posvetujete z izbranim oziroma dežurnim zdravnikom, v nujnihprimerih pa pokličite Center za obveščanje – 112 .Poročilo o izpostavljenosti FFS v vsakem primeru pošljite na Center za zastrupitve – obrazecnajdete na zadnji strani priročnika.Podatke o možnih učinkih posameznih FFS na ljudi klinični toksikolog pridobiva s pomočjoepidemioloških študij izpostavljenosti, iz laboratorijskih raziskav na humanih biološkihvzorcih, z ekstrapolacijo rezultatov laboratorijskih raziskav, pridobljenih na različnih živalihin mikroorganizmih ter izkustveno iz naključnih zastrupitev. Dosledno sporočanje pojavavseh neželenih učinkov pri uporabi FFS ali morebitnih zastrupitev bi bistveno doprineslo kvarnejši uporabi FFS in zmanjšalo tveganje za zdravje ljudi. 40
    • 3.4. OSTANKI PESTICIDOVOstanki pesticidov v rastlinah so snovi, ki so posledica uporabe fitofarmacevtskih sredstev.Vključujejo lahko aktivno snov fitofarmacevtskega sredstva, njene presnovne produkte(metabolite) in proizvode njenega razgrajevanja oziroma reakcije. Najvišje dovoljene količineostankov – mejne vrednosti ali na kratko MRL (angleško maximum residue level), so na ravniEvropske skupnosti za vse države članice enako predpisane v Uredbi (ES) št. 396/2005.MRL se določajo na podlagi lastnosti aktivne snovi in na podlagi predvidene uporabesredstva.Pri določanju MRL se ocenijo podatki iz predlagane uporabe FFS. MRL se določi na podlagipoljskih poskusov, ki pokažejo pričakovane ostanke ob najvišji stopnji predvidene uporabe:najvišji predvideni odmerki, največje predvideno število tretiranj, najmanjši razmaki medtretiranji, najkrajša predvidena karenca. To so ključni podatki pri določanju mejnih vrednostipesticidov. Ko se na podlagi študij ugotovi, kakšni so najvišji pričakovani ostanki, se tipreverijo tudi s stališča varnosti za potrošnika.Na podlagi tako ocenjenih podatkov se določi v postopku registracije FFS predpisana uporabain opredeli etiketa z navodilom za uporabo.V primeru, da količina ostankov ni ocenjena kot varna, se take uporabe ne registrira.Razlike v predpisanih MRL nastanejo zaradi razlik v presnovi enake aktivne snovi prirazličnih skupinah rastlin in zaradi različne uporabe FFS pri varstvu različnih vrst rastlin.Mejne vrednosti so torej varne vrednosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev, izražene vmg/kg, ki jih lahko pričakujemo, če fitofarmacevtsko sredstvo uporabljamo v skladu znavodilom za uporabo. Bistvenega pomena je, da pri uporabi FFS dosledno upoštevamonavodilo za uporabo. Povečevanje odmerkov ali števila tretiranj, neupoštevanje karence aliuporaba sredstev na rastlinah, za katera sredstvo ni registrirano, vodi do povišanih ostankov vpridelkih, ki nedvoumno pričajo o nepravilni rabi.Povečevanje odmerkov ali števila tretiranj, neupoštevanje karence ali uporaba sredstev narastlinah, za katera sredstvo ni registrirano, vodi do povišanih ostankov v pridelkih, kinedvoumno pričajo o nepravilni rabi. Če bomo FFS uporabljali v skladu z navodilom zauporabo, dovoljeni ostanki FFS ne bodo preseženi in obratno - presežene vrednostipomenijo nepravilno uporabo. 41
    • OCENA TVEGANJA ZA POTROŠNIKAV Sloveniji v okviru uradnega nadzora nad živili, ki ga izvajata Zdravstveni inšpektorat inInšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, redno sledimo prisotnosti ostankov pesticidovin njihovih presnovnih produktov v živilih. Živila, kjer ugotovljeni ostanki presegajo MRL,ne smejo biti dana v promet. V primeru preseganja MRL je potrebno oceniti tveganje, ki ga zazdravje potrošnikov predstavlja uživanje določenega živila. V kolikor ocenjenaizpostavljenost ne presega količine pesticida, ki jo lahko zaužijemo brez nevarnosti za pojavškodljivih učinkov, živilo ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.Ostankom pesticidov smo lahko izpostavljeni tudi preko pitne vode, vendar ti ne smejopresegati 0,10 mikrograma/liter za posamezen pesticid oziroma njegove razgradne produkte in0,50 mikrograma/liter za vsoto pesticidov.Ker smo dnevno izpostavljeni različnim kemikalijam, katerih skupnega delovanja ne moremopredvideti, moramo v vsakdanjem delu dosledno upoštevati pravila dobre kmetijske prakse inintegrirane pridelave, da dosežemo čim nižjo vsebnost pesticidov v živilih in v našem okolju. Slika 9: Vidni ostanki uporabe FFS na grozdju (S.Vranac) 42
    • 4. VARSTVO OKOLJA IN UPORABA FFSV postopku registracije se FFS ocenijo tudi z vidika tveganja za okolje (neživi in živi svet).Uporaba FFS ne sme predstavljati nesprejemljivega tveganja za neciljne organizme, kot so:ptice, sesalci, ribe ter drugi vodni organizmi, čebele, koristne neciljne žuželke, deževniki,talni organizmi in neciljne rastline. Informacije na etiketi FFS nam povedo, katere varnostneukrepe moramo upoštevati, da zaščitimo divje živali, rastline in okolje.4.1. TLATla predstavljajo naravni vir in osnovo za kmetijsko pridelavo. Nastanek in razvoj tal jezapleten prostorsko časovni pojav. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na nastanek tal, soklima, vegetacija, talni organizmi in geološka podlaga.Tla v glavnem sestavljajo pesek, melj in glina. Ti delci se med seboj močno razlikujejo posposobnostih vezanja vode na svojo površino. Tako tla, ki vsebujejo več gline in organskihsnovi, zadržijo tudi več vode. Struktura tal in delež por sta odvisna od velikosti delcev innjihove sposobnosti, da se povezujejo v skupke oz. strukturne agregate.Dejavniki, ki vplivajo na poroznost (propustnost) tal so tekstura, struktura tal, delež organskesnovi v tleh, obdelovanje tal, vegetacija in organizmi itd. Za rodovitnost tal je poroznost zelopomembna lastnost – to je odnos med vodo in zrakom. Voda se zadržuje v kapilarah (kot lastankih porah v tleh), zrak pa v nekapilarah (večje pore v tleh, skozi katere voda odteče in senapolnijo z zrakom). Idealno razmerje med zračnimi prostori in kapilarami z vodo v tleh jepribližno 1:1. To pomeni, da je prostor s kapilarno vodo približno enako velik kot prostor zzrakom; oziroma za največ eno petino večji od zračnega prostora. Tako razmerje omogočakroženje zraka in plinov v tleh, obenem pa zadržuje primerno količino vode.Tla imajo tudi sposobnost čiščenja (filterska sposobnost) in odpornosti proti spremembampH, ki vpliva na kislost tal (puferna sposobnost). Ta sposobnost tal preprečuje škodljivimsnovem, da bi dosegle podzemno vodo in/ali prehransko verigo. Organska snov v tleh jepomemben dejavnik pri določanju puferne sposobnosti tal. Organsko snov sestavljata živa inneživa organska snov. Med živo organsko snov tal štejemo talne organizme, neživa organskasnov pa nastaja iz odmrle rastlinske in živalske biomase. Med talnimi mikroorganizmi soglavni razkrojevalci organskih ostankov bakterije in glive, ki med razgradnjo intransformacijo organskih ostankov porabljajo organsko snov kot vir energije za sintezobiomase. Pri tem se iz organskih ostankov sproščajo hranila, ki jih nato porabijo rastline.Mikroorganizmi imajo največji vpliv na kroženje snovi in tok energije skozi tla, posledično patudi na število drugih organizmov v tleh in na rodovitnost.Končna usoda nanesenih FFS v tleh je odvisna od več dejavnikov. Prevladujoči dejavniki sotip tal, kjer lahko v lahkih in z organsko snovjo revnih tleh pride do spiranja, v težkih tleh pado kopičenja FFS v tleh. FFS se skupaj z vlago v tleh lahko gibajo navzdol (spiranje), navzgor(kapilarni dvig) ter levo in desno po talnem profilu. Če je na polju vgrajen drenažni sistem, sepreko tega lahko spirajo tudi v površinske vode. 43
    • Varovanje tal in talnih organizmovV optimalnih pogojih se več kot 99 % FFS v kmetijskih tleh razgradi v nenevarne spojine, čeje v tleh dovolj mikroorganizmov. Delež mikroorganizmov v tleh je odvisen od deležaorganske snovi, saj jim služi kot hrana. Poleg razgradnje rastlinskih in živalskih ostankovmikroorganizmi in deževniki v tleh razgrajujejo tudi številna onesnažila in druge snovi, ki vtla pridejo kot posledica kmetijske dejavnosti (FFS, mineralna gnojila), industrijskih emisij,prometa ali raznih drugih posegov. Previsoka prisotnost težkih kovin (baker, svinec..), lahkovpliva na zmanjšanje biotične aktivnosti v tleh ter posredno na zmanjšanje razgradnje FFS.Zato je ohranjanje organske mase in življenja v tleh izredno pomembno, pomembna pa je tudipozornost, da ne vnašamo škodljivih snovi v tla. Slika 10: Shematski prikaz usode in obnašanja FFS v okolju (J.Persolja) 44
    • 4.2. VARSTVO VODAVoda v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača nazemeljsko površje, kjer se del vode porabi za življenjske združbe, del odteče v reke in vpodzemlje, del pa izhlapi.Evropska unija in s tem tudi Slovenija, ščiti dragocene vodne vire pred prekomernimizkoriščanjem in onesnaženjem z doslednim izvajanjem sprejetih zakonskih predpisov. Edenod teh je tako imenovana Okvirna vodna Direktiva 2000/60/ES, ki obvezuje države članiceskupnosti, da do leta 2015 vsa vodna telesa podzemne vode na njihovem območju dosežejodobro količinsko in kemijsko stanje. Varovanje podzemne vode dodatno ureja Direktiva2006/118/ES o varstvu podzemne vode.Določbe Okvirne vodne direktive so prenesene v slovensko zakonodajo z Zakonom o vodah(Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A in 41/04-ZVO-1); (v nadaljevanju:Zakon o vodah). Posamezna področja pa so še dodatno urejena z uredbami, ki so navedena vseznamu predpisov (glej poglavje Viri).Zakonodaja s področja kmetijstva se povezuje z zakonodajo s področja okolja in uporabnikifitofarmacevtskih sredstev morajo pri svojem delu upoštevati tudi predpise o varovanju okoljain voda. Slika 11: Veliko FFS je strupenih za vodne organizme (S. Vranac) 45
    • 4.2.1. Varstvo podzemne vodePodzemne vode, ki se zbirajo in pretakajo v vodonosnikih s kraško-razpoklinsko (kras) inmedzrnsko poroznostjo (prodnate ravnice), so v Sloveniji glavni vir pitne vode, saj se z njimioskrbuje približno 97 % prebivalcev. Drugod po svetu zaradi naravnih danosti aliprekomernega onesnaževanja nimajo na voljo dovolj izdatnih in kakovostnih virovpodzemnih voda, zato za oskrbo s pitno vodo ustrezno čistijo površinske vode, ki so kot virpitne vode zdravju manj primerne.V Sloveniji so glede varovanja podzemne vode najbolj občutljive prodnate ravnice s plitvimi,pred onesnaženjem slabo zaščitenimi vodonosniki (Spodnja Savinjska kotlina, Dravsko,Ptujsko, Apaško, Prekmursko in Mursko polje). Vodonosne plasti od površine loči tanka plastnezasičene cone, gladina podzemne vode je ponekod le meter pod površjem in ni zaščitena znepropustnimi plastmi.Na teh območjih podzemno vodo ogrožajo različne človekove dejavnosti, predvsemkmetijstvo, nenadzorovane odlagališča odpadkov, poseljene površine z neurejenimikanalizacijski sistemi, industrija, obrt in prometna infrastruktura. Podzemne vode pa somočno povezane tudi s površinskimi vodami, saj na gladino podzemnih voda vpliva vodostajpovršinskih voda. V Sloveniji se kakovost podzemne vode od leta 1990 spremlja v okvirudržavnega monitoringa kakovosti podzemne vode. Rezultati monitoringa so osnova zadoločitev kemijskega stanja vodnih teles podzemne vode.Slika 12: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode (VTPodV) v obdobju 2006 - 2008 (MOP, ARSO, GURS) 46
    • Nepravilna raba FFS je lahko eden izmed vzrokov za onesnaženje vodnih virov. Zakonskipredpisi določajo, da je mejna vrednost ostankov FFS v podzemni vodi za posamezno aktivnosnov in njene toksično relevantne razgradne produkte 0,1 µg/L, ter za vsoto več aktivnih snoviz njihovimi relevantnimi razgradnimi produkti 0,5 µg/L.Kakšno bo dejansko spiranje in posledično koncentracije aktivnih snovi v podzemnih vodahSlovenije, je v največji meri odvisno predvsem od fizikalno kemijskih lastnosti aktivne snoviter klimatsko talnih razmer na površini, kjer se nanašajo FFS. Na kratko pa lahko zaključimo,da je podzemna voda najbolj ranljiva na območjih z lahkimi, plitvimi peščenimi tlemi,revnimi z organsko snovjo, kot so npr. v Savinjski, Murski in Dravski kotlini.Med posameznimi skupinami FFS so najbolj podvrženi spiranju herbicidi, ki so najpogostejezaznani v podzemnih vodah Slovenje. Glavni razlog večjega potenciala spiranja herbicidov jev njihovih fizikalno kemijskih lastnostih ter v dejstvu, da se le ti v večini primerov nanašajona gola tla pred ali po setvi oziroma zgodaj po vzniku gojenih rastlin.Da bi zavarovali vire pitne vode, je potrebno upoštevati vse predpise v zvezi s kmetovanjemkot tudi z vsemi ostalimi dejavnostmi na tako imenovanih vodovarstvenih območjih. Napodlagi prvega in tretjega odstavka 74. člena Zakona o vodah izdaja Vlada RepublikeSlovenije uredbe za posamezna vodna telesa (npr. Uredba o vodovarstvenem območju zavodno telo vodonosnika Apaško polje, Ur.l. RS, št. 59/2007).Slika 13: Prikaz vodovarstvenih območij na medzrnskih vodonosnikih (hitrost pretakanja vode do 10 m/dan) (MOP, ARSO) 47
    • Po tej uredbi obsega vodovarstveno območje (Pravilnik o kriterijih za določitevvodovarstvenega območja, (Ur.l.RS, št.64/2004 in Ur.l.RS št. 5/2006) zajema neposrednososeščino zajetja in povodja in je razdeljeno v 3 območja z natančno naštetimi ukrepi,prepovedmi in omejitvami glede rabe tal. Po tej zakonodaji je najbolj varovano ograjenoobmočje črpališča, ki mu nato sledijo: najožje območje (VVO I), najstrožji režim, kjer podzemna voda potuje skozi to območje od 0-50 dni, gnojenje ni dovoljeno (razen gnojenja na način ekološkega kmetovanja), vsa obdelovalna kmetijska površina mora biti ozelenjena skozi celo leto. Od FFS so dovoljena le sredstva, ki so dovoljena v ekološkem kmetijstvu. ožje območje (VVO II) s strožjim režimom, kjer podzemna voda potuje skozi to območje od 50-400 dni, gnojenje je dovoljeno na način ekološkega in integriranega kmetijstva, mineralni dušik je dovoljen le, če je voda v dobrem stanju v zadnjih 5 letih, od FFS so dovoljena le tista v Sloveniji registrirana fitofarmacevtska sredstva, ki imajo dovoljenje za prodajo v določenih trgovinah (cvetličarne, prodajalne z neživilskim blagom in posebni del prodajaln z živili). širše območje (VVO III) z blažjim režimom, gnojenje je dovoljeno, dovoljena so le tista v Sloveniji registrirana fitofarmacevtska sredstva, ki imajo dovoljenje za prodajo v določenih trgovinah (cvetličarne, prodajalne z neživilskim blagom in posebni del prodajaln z živili). 48
    • 4.2.2. Varstvo površinskih voda in vodnih organizmovNajvečje tveganje za vodne organizme s strani FFS predstavlja njihovo zanašanje (ang. drift)s površin, kjer se nanašajo FFS, na bližnje vodne površine. Pri tem velja pravilo, da se zvišino rastlin, ki jih tretiramo, povečuje tudi tveganje za zanašanje FFS do vodnih površin.Svoj, sicer manjši, delež pri morebitnem onesnaževanju površinskih voda prispeva šepovršinsko odtekanje FFS (ang. run off) po površini tal in odtekanje preko drenažnih sistemov(ang. drainage) ob in po nanašanju FFS.Kakovost površinskih vodotokov se v Sloveniji spremlja na 43-ih merilnih mestih v skladu zUredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št. 11/2002), kjer je predpisana mejnavrednost določena za posamezne aktivne snovi in njihovo vsoto. Kakovost površinskih vodase spremlja predvsem v večjih vodotokih, v manjši meri pa se spremlja v manjših vodotokih.Največ ostankov FFS se ugotovi v površinskih vodah v mesecu maju in juniju, ker se takratFFS največ uporabljajo.Slika 14: Kemijsko stanje površinskih voda v obdobju 2006 – 2008 (MOP, ARSO, GURS)Veliko FFS je škodljivih do zelo toksičnih za vodne organizme. Ker je nevarnost snovi zavodne organizme lahko različna, imajo posamezna sredstva na etiketi napisan drugačenzahtevan varnostni pas. Za zaščito vodnih organizmov je pri uporabi FFS vedno trebaupoštevati netretiran varnostni pas v tlorisni širini 15 metrov od meje brega 1. reda (slika 15),in 5 m od meje brega vode 2. reda (preostali stalni naravni vodni viri), ki je predpisan zZakonom o vodah. Če pa ima sredstvo na etiketi zahtevan širši varnostni pas (na primer 30m), je treba upoštevati le-tega. 49
    • Meja tretirane površine Rob brežine Varnostni pas Voda 1. ali 2. redaSlika 15: Način merjenja varnostnih pasov (B. van der Geest)Uporaba FFS je lahko varnejša za okolje (tla, talne organizme, podtalno vodo,površinske vode in vodne organizme), če uporabnik FFS: Uporablja alternativne načine varstva rastlin, ki manj obremenjujejo okolje ali kombinacijo alternativnega in kemičnega načina varstva rastlin, med dvema ali več FFS, ki so enako ali podobno učinkoviti, izbere FFS, ki ima manjši negativni vpliv na okolje. Po nasvet se obrne na specialista za varstvo rastlin, dela v skladu z ukrepi dobre kmetijske prakse in varstva rastlin (ekološka, integrirana pridelava ipd.), upošteva nasvete Opazovalno napovedovalne službe Slovenije, natančno upošteva navodilo za uporabo FFS, uporablja predpisane odmerke FFS in upošteva predpisan netretiran varnostni pas z namenom zaščititi vodne vire, previdno pripravlja škropilno brozgo, polni in čisti naprave za nanašanje FFS ter ravna z odplakami pri spiranju in izpraznjeno embalažo FFS v skladu z navodili za uporabo in predpisi, ki urejajo to področje, tretira v ugodnih vremenskih razmerah, ko je ozračje mirno, temperatura zraka pa ne višja od 30° , uporablja tehniko tretiranja pri kateri uhaja v okolje čim manj uporabljenega sredstva, uporablja tehnično brezhibne in natančno kalibrirane (umerjene) naprave za nanašanje, izboljša natančnost nanašanja ter prepreči zanašanje z uporabo naprav, ki zmanjšajo tveganje zanašanja pri tretiranju (šobe z zmanjšanim zanašanjem).Uporabnik FFS naj pred uporabo FFS prebere in upošteva vse varnostne ukrepe za zmanjšanjetveganja za okolje, ki so zapisani na etiketi z navodilom za uporabo FFS. 50
    • 4.3. VARSTVO DIVJIH ŽIVALI IN RASTLINGozdna meja, močvirja in obvodni pasovi ter travniki, bogati z rastlinami in drugimi vrstami,so pomembno življenjsko okolje (habitat) divjih živali in rastlin. Ta območja so razmeromanepomemben vir škodljivih organizmov in bolezni. Nekatera območja so posebej zakonskoopredeljena z namenom, da ščitijo divje živali in rastline. To so tako imenovana Evropskaobmočja (Natura 2000) in drugi nacionalni in lokalni naravni rezervati. Vsa ta območjamorajo biti zaščitena pred škodljivimi vplivi FFS v primeru uporabe FFS v njih ali njihovineposredni soseščini. Za divje ptiče in sesalce, vključno z neciljnimi členonožci, največjetveganje predstavlja uporaba tretiranega semena in sredstev v granulah, peletah ali vabah.Slika 16: Območja Natura 2000 (Zavod RS za varstvo narave)Uporabnik FFS lahko zmanjša vpliv FFS na divje živali in rastline, če : Se izogiba nepotrebni izpostavljenosti habitatov divjih živali in rastlin, kot so gozdna meja, močvirja in obvodni pasovi ter travniki bogati z rastlinami ali drugimi vrstami, zmanjša zanašanje pri tretiranju (z upoštevanju hitrosti in smeri vetra v času škropljenja), poskrbi, da je posejano tretirano seme popolnoma prekrito z zemljo in da so granule in pelete zadelane v tla, takoj pobere in odstrani morebitno raztreseno seme, granule in pelete.Uporabnik FFS naj pred uporabo FFS prebere in upošteva vse predpisane varnostne ukrepe innasvete za zaščito divjih živali in rastlin, ki so zapisani na etiketi FFS. 51
    • 4.4. VARSTVO ČEBEL IN NECILJNIH ČLENONOŽCEVČebele so kot opraševalke mnogih rastlin nepogrešljive za obstanek kopenskih življenjskihzdružb. Čebelje pridelke, kot so med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebeljistrup, pa človek uporablja za hrano, pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav in kot surovino zapridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov. Čebele in drugi neciljni členonožci so lahko izpostavljeni FFS na dva načina: pri nabiranju nektarja, cvetnega prahu in medene rose, pri neposrednemu stiku s FFS ob tretiranju.Slika 17: Kranjska čebela na zlati rozgi (Wikipedia)FFS, ki so škodljiva za čebele, so na etiketi označena kot “ Nevarno za čebele”. Pri uporabitakih sredstev mora uporabnik FFS dosledno upoštevati določila 6. člena Pravilnika odolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2003, 5/2007 in30/2009), ki v 6. členu govori o dodatnem varstvu čebel: Cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so za čebele nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS doseglo, uporaba sistemičnih, čebelam nevarnih FFS, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin, uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS, v času cvetenja gojenih rastlin je dovoljena v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom.Uporabnik FFS lahko zmanjša škodljivi vpliv FFS na čebele, če: Upošteva vse navedene predpisane določbe, pred načrtovano uporabo FFS natančno prebere etiketo z navodilom za uporabo, uporablja sredstva, ki za čebele niso nevarna ali so manj nevarna (na katerih ni navedbe Nevarno za čebele), v trajnih nasadih pred tretiranjem odstrani cvetočo podrast, tretira v večernih urah, ponoči ali zgodaj zjutraj, ko čebele niso aktivne ter v brezvetrju.V primeru zastrupitve čebel (ali drugih živali) je potrebno poklicati:Center za obveščanje - 112. 52
    • Podobno mora uporabnik ravnati tudi pri rokovanju in setvi semena, ki je bilo tretirano sčebelam nevarnimi sredstvi. Dobra kmetijska praksa pri rokovanju in setvi tretiranega semenaje določena s predpisi, ki urejajo dolžnosti uporabnikov, navedenimi v poglavju 6.1.2.Slika 18: Prekomerna ali nepravilna uporaba FFS prizadene tudi neciljne organizme (S. Vranac)4.5. ZRAKZrak je zmes plinov. Večino zraka sestavljata dušik (78%) in kisik (21%), v manjši meri pa sostalno prisotni argon, ogljikov dioksid in vodna para. Poleg stalnih sestavin se v zraku vmanjših koncentracijah občasno pojavijo še druge snovi, ki lahko škodljivo učinkujejo na živiin neživi svet. Njihova prisotnost je posledica človekove dejavnosti in naravnih virov.V Sloveniji tveganje in predvidene koncentracije FFS v zraku ocenjujemo na osnovi njihovihfizikalno kemijskih lastnosti. Večina registriranih FFS v Sloveniji je le rahlo hlapljiva in obravnanju v skladu z dobro kmetijsko prakso ne pomeni posebnega tveganja za okolje. VSloveniji je, tako kot v mnogih državah EU, prepovedano tretiranje FFS iz zraka. 53
    • 4.6. PRAVILNO ODMERJANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEVUstrezno odmerjanje FFS ima odločilen vpliv na doseženo stopnjo učinkovitosti pripravkov inna stopnjo varnosti uporabe kemičnih snovi za ljudi in za okolje. Postopek odmerjanja jesestavljen vsaj iz 4 sklopov aktivnosti: 1. V prvem sklopu moramo natančno opredeliti velikost površine (lahko tudi volumna), kjer bomo izvedli nanos FFS. V navodilih za uporabo FFS preverimo podatke o odmerku glede na površinsko, prostorninsko ali utežno enoto rastlin, zemljišč, substratov ali objektov. Sledi izračunavanje potrebnih količin pripravka pred začetkom priprave škropilne brozge. 2. V drugem koraku opravimo tehtanje ali volumsko odmerjanje pripravka glede na izračunane potrebne količine. Pred pripravo škropilne brozge določimo tudi potrebno količino vode za nanos, glede na posevek ali nasad, to je škropljenje (njive) ali pršenje (trajni nasadi, rastlinjaki, …). 3. Naslednji sklop je preučitev in določitev delovnih parametrov naprave za nanos (hitrost vožnje, delovni pritisk, pretok šob, število šob, …), da bo naprava nanesla predvideno količino pripravka. 4. Zadnji sklop je praktični preizkus naprave za nanos s uporabo vode brez škropiva. Praktični preizkus se lahko izvede na dva načina: na stacionarni način - naprava med obratovanjem miruje, ali na mobilni način - naprava je v gibanju. Druga vrsta poskusa naprave v gibanju daje bolj realne rezultate, saj bolje preveri celovitost delovanja vseh sklopov in v rezultat vnese dinamično komponento (zdrse, speljevanje, zaviranje, nihanja tlaka, …). Pri delu na zahtevnih terenih v trajnih nasadih se lahko rezultati glede izmeta naprave med stacionarnim in mobilnim testom razlikujejo tudi za 10 %. Če pri delu z istimi pršilniki in škropilnicami menjavamo traktorje z različnimi dimenzijami pnevmatik in z različnimi prestavnimi razmerji, je priporočljivo opraviti več ločenih mobilnih testov za preverjanje izmeta in določitev delovnih parametrov kombinacij naprav in traktorjev.Pri nanosu FFS z uporabo ročnih škropilnih pištol (palic) moramo biti pozorni na to, da jepištola opremljena z manometrom in da so izračuni opravljeni glede na pritisk na manometrupištole. Če so dovodne cevi dolge in če izvajalec škropljenja ni v isti višini kot naprava sčrpalko, so razlike v pritiskih med pištolo in črpalko lahko precejšne, kar povzroči napako priodmerjanju.Posebej nenatančno mora biti odmerjanje pri ročnem škropljenju volumskih kultur, ki jihgojimo v obliki zelene stene (npr. vinogradi, viseče kumarice, paradižnik, …). Odmerek jezelo odvisen od dinamike hoje in ročnih gibov, ki odločajo o tem, koliko krat škropilni curekprekrije isto površino rastlin. Pri takšnem delu je pred izvedbo nanosa potrebno opraviti nekajtestiranj hoje in gibanja rok ob različni porabi vode. V tujini so na voljo priročne ure, ki vželenih časovnih nizih oddajajo zvok, po katerem se lahko orientiramo in preverimo ali smo vustreznem času poškropili ustrezno dolžino zelene stene. Pred tem moramo v poskusu določitipotreben čas za nanos na neko dolžinsko enoto zelene stene.Na natančnost odmerjanja lahko vpliva tudi nagnjenost in razgibanost parcel. Pri parcelahizrazito nepravilnih oblik, sestavljenih iz več delov, je pomembno, da imamo možnost čimvečjega delnega zapiranja posameznih delov škropilne armature, sicer lahko hitro porabimo 54
    • tudi 10-15 % škropilne brozge več, kot smo načrtovali. Vzrok je v prekrivanju hodovškropilne armature. V takšnih primerih si je potrebno pri vožnji vzeti dovolj časa zamanevriranje, sicer je prevelik delež rastlin izpostavljen dvojemu odmerku FFS, kar se lahkoodrazi tudi v preveliki količini ostankov FFS v njih. Pri škropljenju v velikih strminahmoramo upoštevati, da pogosto ni možno dobro uravnavanje vozne hitrosti. Na podlagipraktičnih izkušenj je potrebno narediti korekcijo izračunov pred pripravo škropilne brozge.Navadno za nekaj odstotkov zmanjšamo količino pripravka, ki ga damo v posameznoškropilnico, ker je pozneje izmet zaradi manjše hitrosti vožnje večji od načrtovanega.Uporabniki FFS se morajo zavedati, da je uporaba sredstva sprejemljiva za zdravje inokolje ter hkrati gospodarsko sprejemljiva le pod pogojem, da uporabimo predpisaneodmerke FFS. Uporaba predpisanih odmerkov FFS na strokoven način zagotavljabiotično učinkovitost in hkrati omejuje tveganja ob uporabi na splošno družbenosprejemljivo raven. Slika 19: Ustrezno odmerjanje zračnega toka pri radialnih in pnevmatskih pršilnikih z usmerniki (M.Lešnik)Običajen vzrok za povečevanje odmerkov so napake v izračunih pred pripravo škropilnebrozge, neustrezne nastavitve delovnih parametrov naprav za nanos in prepričanje, da bomo spovečanim odmerkom značilno izboljšali učinkovitost FFS.Tveganja ob povečevanju odmerkov pripravkov so: Preveliki ostanki FFS v pridelkih ob spravilu, preveliki ostanki FFS v tleh, kar lahko ovira kolobarjenje z gojenimi rastlinami in zmanjša mikrobiološko aktivnost v tleh, kar se posledično skozi daljša časovna obdobja odrazi v zmanjšani rodovitnosti tal, pojavi fitotoksičnosti na gojenih rastlinah (posebej izrazito pri herbicidih), večji pojav odpornosti škodljivih organizmov na FFS, povečana škodljivost ostankov FFS za neciljne organizme in za okolje, povečan upad velikosti populacij koristnih organizmov (npr. naravnih sovražnikov škodljivcev). 55
    • Razumevanje računskih izhodišč pri izračunavanju odmerkov FFSNa našem trgu so sredstva, kjer je odmerek podan v utežnih ali volumskih enotah napovršinsko enoto (najpogosteje v kg ali l na hektar). V tem primeru je odmerjanje računskopovsem preprosto, maso pripravka na hektar pomnožimo s površino, ki jo tretiramo in dobimocelotne odmerke za posamezne pridelovalne parcele. Odločitev glede količine vode zapripravo škropilne brozge temelji na splošnih strokovnih priporočilih za posamezno vrstogojene rastline in na upoštevanju posebnosti pri posameznih boleznih in škodljivcih.Koncentracija škropilne brozge ni definirana in je odvisna od tega, koliko vode uporabimo.Količino vode torej poljubno spreminjamo, količina sredstva pa ostaja vedno enaka. Popriporočilih obstajajo najvišje mejne koncentracije, ki jih ob zmanjševanju porabe vode nesmemo presegati, da ne bi prišlo do pojavov fitotoksičnosti, pojavov neustreznega delovanjanaprav za nanos, ali pojavov zmanjšane učinkovitosti sredstev. Slika 20: Pršilnik z razdelilnim stolpom za zrak in s hidravlično gibljivimi usmerniki (M. Lešnik)Primer 1: Za zatiranje krompirjeve plesni na 2 hektarja veliki njivi krompirja bomo uporabilisredstvo, ki ima predpisan odmerek 2,5 kg/ha. Običajna standardna poraba vode v temprimeru je 400 l/ha. Preglednica 1 kaže razmerje med koncentracijo škropilne brozge inodmerkom sredstva pri različni porabi vode na hektar. Vidimo, da se koncentracija spreminja,hektarski odmerek pa je vedno enak.Preglednica 1: Odnos med koncentracijo škropilne brozge, odmerkom in porabo vode nahektar pri uporabi fungicida v primeru 1. Za primer 1: Poraba škropilne brozge na hektar 100 l/ha 200 l/ha 300 l/ha 400 l/ha 500 l/ha Koncentracija škropilne brozge 2,5 % 1,25 % 0,83 % 0,62 % 0,5 % Hektarski odmerek pripravka 2,5 kg/ha 2,5 kg/ha 2,5 kg/ha 2,5 kg/ha 2,5 kg/ha Poraba sredstva na parcelo 2 ha 5 kg 5 kg 5 kg 5 kg 5 kg 56
    • Pri nekaterih sredstvih se srečamo s podajanjem odmerka v obliki koncentracije škropilnebrozge, brez natančne navedbe največjega dovoljenega hektarskega odmerka. Pri takšnihsredstvih se pri odmerjanju pojavljajo praktična vprašanja in tudi napake v odmerjanju. Kotposledica napak se lahko pojavijo prevelike količine ostankov aktivnih snovi v pridelkih tudi,če je pridelovalec ustrezno upošteval karenčno dobo.Pri takšnih sredstvih računsko izhodišče predstavlja poraba vode, ki naj bo sorazmerna gmotirastlinskih delov, ki jih želimo varovati pred škodljivimi organizmi. Tudi pri nanosu tehsredstev se pridelovalec lahko odloči za poljubno porabo vode na hektar, vendar moraodmerek sredstva pri neki izbrani praktični porabi vode, preračunati glede na izhodiščnostandardno porabo vode. Slika 21: Škropljenje na robnih vrstah nasadov brez ventilatorja in s prilagoditvijo orientacije šob (M.Lešnik)Pri odmerjanju te vrste sredstev v praksi navadno uporabljamo izraz normalna – standardnaporaba vode in normalna – standardna koncentracija. Če proizvajalec pripravka ne podaspecifičnih navedb glede priporočene količine vode, pridelovalec – uporabnik za izračunodmerka uporabi standardno porabo vode in vanjo da toliko sredstva, da dosežekoncentracijo, ki jo v navodilih predpiše proizvajalec. Informativni podatki o standardniporabi vode za različne gojene rastline so navedeni v preglednici 4 in 5.Primer 2: Imamo pripravek, ki ga lahko uporabimo za varovanje pred boleznimi v različnihgojenih rastlinah. V navodilih piše, da se pripravek uporablja v 0,15% koncentraciji.Proizvajalec pripravka ne poda natančnih navedb glede priporočene porabe vode (primer 2a).Uporabili ga bomo v dva hektarja velikem nasadu paprike na prostem in v dva hektarjavelikem nasadu krompirja. Normalna poraba vode za nasad paprike znaša 200 l/ha, za nasadkrompirja 400 l/ha. V preglednici 2 so podatki o pripravi škropilne brozge za obe kulturi, prirazličnih praktičnih porabah vode za škropljenje. V preglednici 2 lahko vidimo, da porabapripravka za nasad paprike ni enaka porabi pripravka v nasadu krompirja. Razlika se pojavizaradi različnega izhodišča v normalni porabi vode. Upravičiti jo je možno s tem, da imanasad paprike manjšo gmoto rastlinskih organov na hektar, kot nasad krompirja in, da imamoopravka z drugačnim škodljivim organizmom. Poraba pripravka na hektar za posameznogojeno rastlino ponovno ostane enaka, ne glede na porabljeno količino vode. 57
    • Če proizvajalec pripravka ne določi porabe vode na hektar, ravnamo, kot kaže primer2a. Če navede podatek o porabi vode, odmerek preračunamo iz podane koncentracije inpodane količine vode (primer 2b).V navodilih na primer (2b) navede, da je pri papriki priporočeno nanos izvesti pri porabi vode250 l/ha in pri krompirju pri porabi 500 l vode na hektar, ker ima sredstvo zunanje dotikalnodelovanje. V preglednici 2 vidimo, kakšen vpliv na odmerek ima natančnost navodil zauporabo s strani proizvajalca pripravka. V primeru 2b je odmerek višji. V navodilih bi celolahko našli diferenciranje glede na tip naprave za nanos. Tako bi na primer za nanos vkrompirju s škropilnico z zračno podporo proizvajalec lahko podal porabo vode 300 l/ha (=0,45 kg pripravka na ha) in za nanos s klasično škropilnico 400 l vode (= 0,60 kg pripravka naha). V tem primeru bi bila razlika v odmerku (25 %) zaradi kakovosti naprave za nanos.Škropilnica z zračno podporo omogoča bistveno boljši nanos in zato lahko pri njeni uporabiob enakem odmerku dosežemo višjo učinkovitost. Ker dosegamo višjo učinkovitost lahkozmanjšamo odmerek. To je prispevek k zmanjšanju porabe FFS.Preglednica 2: Odnos med koncentracijo škropilne brozge, porabo vode na hektar inodmerkom pripravka pri uporabi pripravka v poljedelstvu v primeru 2a in 2b. Za primer 2a: Poraba škropilne brozge na hektar – KROMPIR * normalna poraba vode, Poraba vode ni definirana. računsko izhodišče 100 l/ha 200 l/ha 300 l/ha 400 l/ha* 500 l/ha Koncentracija škropilne brozge 0,6 % 0,3 % 0,20 % 0,15 % 0,12 % Hektarski odmerek pripravka 0,6 kg/ha 0,6 kg/ha 0,6 kg/ha 0,6 kg/ha 0,6 kg/ha Poraba pripravka na parcelo 1,2 kg 1,2 kg 1,2 kg 1,2 kg* 1,2 kg Za primer 2a: Poraba škropilne brozge na hektar – PAPRIKA * normalna poraba vode, Poraba vode ni definirana. računsko izhodišče 100 l/ha 200 l/ha* 300 l/ha 400 l/ha 500 l/ha Koncentracija škropilne brozge 0,3 % 0,15 % 0,10 % 0,075 % 0,06 % Hektarski odmerek pripravka 0,3 kg/ha 0,3 kg/ha 0,3 kg/ha 0,3 kg/ha 0,3 kg/ha Poraba pripravka na parcelo 0,6 kg 0,6 kg* 0,6 kg 0,6 kg 0,6 kg Za primer 2b: Poraba škropilne brozge na Poraba škropilne brozge na ** poraba vode priporočena s hektar – KROMPIR hektar – PAPRIKA strani proizvajalca pripravka 500 l/ha** 250 l/ha** Koncentracija škropilne brozge 0,15 % 0,15 % Hektarski odmerek pripravka 0,75 kg/ha 0,375 kg/ha Poraba pripravka na parcelo 1,5 kg** 0,75 kg**Pri običajnih enoletnih gojenih rastlinah navadno ne prilagajamo odmerka sorazmernospremembam zelene gmote med rastno dobo. V trajnih nasadih je to smiselno. V trajnihnasadih so se spremenili pristopi k nanosu pripravkov. V preteklosti smo jasneje ločevali medpostopki škropljenja in postopki pršenja. Veliko več smo uporabljali postopke škropljenja. Vosnovi danes postopke škropljenja največ uporabljamo v poljedelskih in vrtnarskih kulturahna prostem. Škropimo pri nizkih delovnih pritiskih (1 do 5 barov) in škropilni curki sosestavljeni v glavnem iz kapljic s premerom od 150 do 400 μm. Za izvedbo postopkov pršenjauporabljamo pršilnike, katerih šobe pri delovnih pritiskih od 5 do 15 barov proizvajajokapljice velikosti od 50 do 200 μm, katerih gibanje usmerja zračni tok, ki ga proizvajaventilator. V trajnih nasadih smo prešli iz postopkov škropljenja, kjer smo porabili velikekoličine vode, na postopke pršenja, kjer porabimo majhne količine vode. Posledica prehoda iz 58
    • škropljenja na pršenje je tudi delno zmanjšanje odmerkov pripravkov. Porabe vode zaškropljenje, kot smo jih priporočali nekoč, pogosto služijo kot izhodišče za izračun odmerkov,dejanski nanos pripravkov pa se izvrši pri manjši porabi vode.V strokovnem izrazoslovju moramo zato jasno ločevati med izrazom normalnastandardna poraba vode in izrazom priporočena poraba vode. Prvega uporabljamo vzvezi z določitvijo računskega izhodišča za odmerjanje, drugega pa kot navodilo zaodločanje o dejanski praktični porabi vode.Najenostavnejše praktično priporočilo glede normalne porabe vode za potrebeizračunavanja odmerkov v trajnih nasadih je, da porabimo 500 l vode na višinski meterzelene stene trajnega nasada.Glede tega priporočila velja v Sloveniji dovolj velika enotnost, da ga lahko imamo za splošnoveljavnega. Normalno porabo vode torej določimo tako, da višino zelene stene v nasadupomnožimo s 500 l/ha. Tako je na primer višina zelene stene v sodobnem nasadu jablan zgojitveno obliko vitkega vretena pogosto okrog 2,5-2,7 m (višine od tal do prvih ogrodnih vejne štejemo). Za takšen nasad bi normalna poraba vode znašala od 1250 do 1350 l/ha (2,5 - 2,7x 500). Za izračun odmerka pripravka, ki je podan v obliki koncentracije, bi tako lahkouporabili omenjeno količino vode. V nasadih češenj na primer so drevesa višja in sepovprečne višine gibljejo med 4 in 5 metrov. Po enakem načelu bi potem bila normalnaporaba vode v nasadu češenj od 2000 do 2500 l/ha (4 – 5 x 500). Omenjeni količini vodesta navadno le računsko izhodišče, praktično škropljenje pa se izvaja z manjšo porabo vode.Pristop k odmerjanju je enak, kot v primeru 2. Ilustriramo ga na primeru 3.Primer 3: Izračunavanje odmerka pri pripravku za uporabo v sadovnjakih, kjer je odmerekpodan v obliki koncentracije. Imamo nasada jablan in češenj v polni rodnosti in s polnimrodnim volumnom (primer 3a) in nasada jablan in češenj v tretjem letu starosti (30% rodnegavolumna in 50 % standardne višine – primer 3b). Oba nasada sta velika 2 ha.Za zatiranje glivičnih bolezni bomo v vseh primerih uporabili fungicid, ki se uporablja v0,02% koncentraciji (= 20 g / 100 l). Odločili smo se, da bomo jablane škropili pri porabivode 250 l/ha in nasad češenj pri porabi vode 600 l/ha. Podatki o izračunih odmerkov soprikazani v preglednici 3. Vidimo, da odmerek za oba nasada (primer 3a) ni enak in da se jenormalna koncentracija škropilne brozge, priporočena od proizvajalca pripravka, povečalazaradi zmanjšanje porabe vode. Pri odstopanjih od priporočene normalne porabe vode sedržimo pravila, da se koncentracija brozge poveča za tolikokrat, kolikor se je zmanjšalaporaba vode; ali obratno, če porabimo več vode od normalne standardne porabe.Preglednica 3: Odnos med koncentracijo škropilne brozge, porabo vode na hektar inodmerkom pri uporabi pripravkov v sadovnjaku v primeru 3. Kot računsko izhodišče smouporabili priporočilo 500 l vode na višinski meter zelene stene. Za primer 3: Poraba škropilne brozge na hektar – JABLANA * normalna poraba vode pri Primer 3a – star nasad Primer 3b – mlad nasad polnem rodnem volumnu 1250 l/ha* 250 l/ha 625 l/ha 250 l/ha Koncentracija škropilne brozge 0,02 % 0,1 % 0,02 % 0,05 % Hektarski odmerek pripravka 25 g/ha 25 g/ha 12,5 g/ha 12,5 g/ha Poraba pripravka na parcelo 50 g 50 g/ha 25 g 25 g Za primer 3: Poraba škropilne brozge na hektar – ČEŠNJA * normalna poraba vode pri Primer 3a – star nasad Primer 3b – mlad nasad polnem rodnem volumnu 2000 l/ha* 600 l/ha 1000 l/ha 600 l/ha Koncentracija škropilne brozge 0,02 % 0,066 % 0,02 % 0,033 % 59
    • Hektarski odmerek pripravka 40 g/ha 40 g/ha 20 g/ha 20 g/ha Poraba pripravka na parcelo 80 g 80 g 40 g 40 gPoznavanje priporočil glede porabe vode je pomemben del strokovnega znanja uporabnikaFFS. Odloča o strokovni rabi FFS in o pravilnosti odmerjanja pripravkov. Strokovnautemeljitev neke priporočene količine vode je izredno kompleksna, ker je odvisna od velikegaštevila dejavnikov. Smiselno je podajaje okvirnih intervalov, ker lahko zelo podobne rezultatedosežemo pri relativno različnih porabah vode. Pomembno vlogo igra kakovost naprav zananos, kemične in biotične lastnosti fitofarmacevtskih sredstev, ter velikostna strukturakapljic. Delno drži tudi trditev, da lahko z nekoliko večjo porabo vode nadoknadimo nekaterepomanjkljivosti naprav glede kakovosti oblikovanja razporeditve pripravkov na rastlinskihorganih.Pretiravanje ob zmanjševanju porabe vode tudi ni dobro, ker se zaradi manjših kapljic povečazanašanje. Pri visokih temperaturah in nizki zračni vlagi se zmanjša vodljivost kapljic do ciljain spremenijo se fizikalno-kemični parametri ob razporeditvi. Pri nekaterih tipih formulacij sezaradi tega zmanjša oprijemanje in bistveno upočasni vstopanje aktivnih snovi v organerastlin, gliv in škodljivcev.Priporočila glede porabe vode pri nanosu herbicidovPri herbicidih so odmerki vedno podani neposredno v utežnih ali prostorninskih enotah napovršinsko enoto, zato pri njihovi uporabi govorimo zgolj o priporočeni praktični porabivode. Količino vode prilagajamo zeleni gmoti plevelov, vrsti plevelov in tipu herbicida.Običajno nanesemo herbicide, ko so pleveli majhni (klični listi do nekaj pravih listov). Pritakšni uporabi nanos izvršimo z 200 do 300 l vode na ha. To je dovolj tudi za nanos talnihherbicidov pred vznikom plevelov. Če so tla slabo pripravljena in delno izsušena, lahkouporabimo 400 do 500 l vode na ha. Majhne količine vode (100-200 l/ha) uporabimo, koškropimo ozkolistne plevele v višjih razvojnih stadijih. Količino vode povečamo (300-500l/ha) tudi, ko škropimo plevele z večjo listno maso (trajni nasadi, strnišča, …) ter pri uporabikontaktno delujočih herbicidov za širokolistne plevele v višjih razvojnih stadijih. Pri zatiranjuvečjih plevelov je pomembno, da omočimo čim večji delež površine plevelov. Pojavi se lahkoučinek dežnika, ko večji pleveli preprečijo dostop škropilne brozge do manjših plevelov podnjimi.Priporočila glede porabe vode pri nanosu pripravkov v poljedelstvu in vrtnarstvuV poljedelstvu in vrtnarstvu se poraba vode giblje v razponu od 150 do 500 l/ha. Medosnovnimi kulturami (žita, krompir, pesa, buče, sončnice, ….) so glede porabe vode manjšerazlike, ki jih je v profesionalni pridelavi potrebno poznati. Običajno lahko insekticide infungicide nanašamo pri enaki količini vode. Pri krompirju je pri večini fungicidov odmerekpodan v neposredni obliki in popolno prilagajanje odmerka glede na zeleno gmoto rastlin nimožno. Prilagajamo ga lahko v okviru intervala, ki je podan (npr. 2 – 2,5 kg/ha). Porabo vodeskozi rastno dobo lahko poljubno prilagajamo. Pomembna zahteva pri nanosu je, da imamodober nanos pripravka na spodnji strani listja, tako v primeru krompirjeve plesni, črnepegavosti ali koloradskega hrošča. Najboljše rezultate dosežemo pri uporabi škropilnic zzračno podporo. Pri žitih lahko za prva škropljenja uporabimo manj vode kot pozneje. Priškropljenju v klas proti boleznim klasa ni toliko pomembna poraba vode, temveč velikostkapljic in orientacija škropilnega curka, zato se za škropljenje v klas priporočajo šobe zdvojnim curkom pod naklonom. Pri poznih sortah in poznih škropljenjih je bolje porabitinekaj več vode, da omočimo tudi organe globlje v sestoju, če so še zeleni in še prispevajo k 60
    • polnjenju zrnja. To je posebej pomembno, ker se večina fungicidov v rastlinah gibljepredvsem v smeri navzgor.Pri ogrščici moramo upoštevati, da rastline zaradi voščene prevleke težko omočimo; bolje jeuporabiti manj vode in dodati močila. Manjše porabe vode so smiselne tudi pri vseh drugihrastlinah, kjer imamo težave z oprijemanjem škropilne brozge (čebula, česen, mak, zelje,nageljni, ….). Pri poznejših škropljenjih ogrščice porabimo več vode, če želimo temeljitoomočiti tudi spodnje dele stebla. Priporočila, ki so na voljo glede porabe vode pri nanosih vvrtninah, so pri nas zelo skopa. Pri gojenju na prostem je za večino vrtnin optimalna porabavode med 200 in 250 litri na hektar. Težave so pri odmerjanju in podajanju porabe za vrtnine,gojene v rastlinjakih in plastenjakih. Pri papriki, jajčevcih, solati, zelju in podobnih, seravnamo kot na njivah, s preračunavanjem na kvadratne metre.Pri kumaricah, bučkah, paradižniku, fižolu in drugih gojenih vrtninah na opori (mreže, vrvice,ipd.), je potrebno upoštevati tudi rodni volumen ali višino zelene stene. Standardna normalnaporaba vode znaša 200 - 250 l na višinski meter zelene stene ali 1500 l na 10 000 m3 zelenestene.Ker imamo pri nas majhen izbor sredstev, je pomemben časovni interval ponovne uporabeistega sredstva. Posebej to velja pri škropljenih do popolnega omočenja. Ta interval jepotrebno vedno preveriti. Če je interval prekratek, je učinek podoben, kot če bi povečaliodmerek. Pogosta posledica tega so pojavi fitotoksičnosti in prekoračitve ostankov FFS vpridelku. 61
    • Preglednica 4: Pregled priporočil glede normalne standardne porabe vode (NPR) za potrebeizračunavanja odmerkov FFS v poljedelstvu in vrtnarstvu, kjer se odmerke podaja v oblikikoncentracije škropilne brozge in praktične priporočene porabe vode (PRR). (F – fungicidi, I– insekticidi, A – akaricidi, R – rastlinjaki vzgoja na visoki opori) Rastlina: Tpo: Vegetacijsko obdobje – razvojni stadiji: do zapiranja vrst od zapiranja vrst do po cvetenju BBCH 20-35 cvetenja BBCH35-60 po BBCH 60-85 krompir F NPR 250 - 300 l/ha 300 – 400 l/ha 400 – 600 l/ha F PPR 200 - 250 l/ha 250 - 300 l/ha 300 - 500 l/ha I PPR 200 - 250 l/ha 200 - 250 l/ha 250 - 300 l/ha prvi nanos drugi nanos tretji nanos BBCH 30-37 BBCH 38-50 BBCH po 50 žita, soja F PPR 150 - 200 l/ha 200 - 250 l/ha 200-400 l/ha I PPR 150 - 200 l/ha 200 - 250 l/ha 200-300 l/ha prvi nanos jeseni tik pred cvetenjem po cvetenju ogrščica F PPR 150 - 180 l/ha 200 - 230 l/ha 250 - 400 l/ha I PPR 150 - 180 l/ha 200 - 230 l/ha 200 - 250 l/ha prvi nanos drugi nanos začetek razvoja koša sončnice F PPR 200 - 250 l/ha 250 - 300 l/ha 300 - 500 l/ha I PPR 200 - 250 l/ha 200 - 250 l/ha 200 - 300 l/ha 1000 - 3000 m3 3000 - 5000 m3 5000 – 8000 m3 paradižnik F NPR 300 – 500 l/ha 500 – 700 l/ha 700 – 1100 l/ha kumare R F PPR 250 – 300 l/ha 300 – 400 l/ha 400 – 600 l/ha hmelj 2000 – 5000 m3 5000 – 15000 m3 15000 – 30000 m3 F, I, A NPR 800 – 1200 1200 – 2000 2000 – 3000 PRR 800 – 1000 (A) 1000 – 1500 (A) 1500 – 2200 (A) solatnice, korenje, peteršilj, zelena, pesa, F = I, 150 – 200 l/ha (PPR) … kapusnice z nizko rastjo (zelje, cvetača, …) F, 200-250 l/ha; I, 150 – 200 l/ha (PPR) paprika, čebulnice F, 100-200 l/ha; I, 100 – 150 l/ha (PPR) eko-pripravki 300 – 400 l/ha paradižnik na prostem klasična opora F, 350-450 l/ha; I, 200 – 350 l/ha (PPR) eko-pripravki 400 – 500 l/ha kumare na prostem po površini tal F, 200-400 l/ha; I, 200 – 300 l/ha (PPR)Priporočila glede porabe vode pri nanosu pripravkov v trajnih nasadihRastline, ki jih gojimo v trajnih nasadih, se zelo razlikujejo po gojitvenih oblikah, indeksulistne površine in po rodnih volumnih. V nasadih pečkarjev in koščičarjev najpogostejepršimo z malo porabo vode, od 250 do 800 l/ha. Priporočila glede porabe vode so prikazana vpreglednic 5. Med rastno dobo zatiramo različne povzročitelje bolezni in različne škodljivce.Tako na primer za zatiranje jablanovega škrlupa s sistemičnimi sredstvi ne potrebujemo večkot 250 litrov vode na hektar. Če uporabljamo kontaktne fungicide ali pa zatiramo jablanovopepelovko, je bolje uporabiti vsaj 100 do 200 l vode več. Tudi pri zatiranju škodljivcev sovelike razlike. Pri uporabi sistemičnih insekticidov proti ušem navadno potrebujemo le 300 lvode na hektar. Pri uporabi inhibitorjev razvoja žuželk (IRI) proti zavijačem je dobrouporabiti vsaj 400 l vode na hektar. Za zatiranje pršic in listnih zavrtačev z IRI in kontaktnimiinsekticid je najbolje uporabit med 400 in 500 l vode na hektar. 62
    • Največje zahteve po porabi vode so pri zatiranju kaparjev in krvave uši, kjer mora biti vsapovršina lesa enakomereno pokrita s škropilno brozgo. Tudi pri zatiranju bolezni lesa (npr.rakasta obolenja skorje) potrebujemo večje količin vode, saj mora pripravek prispeti v drobnerazpoke na skritih mestih vej in debla. Več vode porabimo tudi za zadnje nanose na plodoveproti skladiščnim boleznim. Potrebujemo dobro omočenje plodov. Če pršimo ponoči, ali celopo delno orošenih rastlinah, porabimo manj vode, kot če pršimo podnevi pri višjihtemperaturah in nizki zračni vlagi.V vinogradih porabo vode skozi rastno dobo polagoma prilagajamo povečevanju zelenegmote. Pri navadnih šparonskih in kordonskih gojitvenih oblikah imamo za škropljenja predcvetenjem dovolj 200 l/ha, potem ob cvetenju preidemo na 300 l/ha in sredi poletja na 400 do500 l/ha. Pri nekaterih gojitvenih oblikah trte potrebujemo bistveno več vode. Večja porabavode je potrebna tudi za zatiranje sive plesni na grozdju.Slika 22: Prednosti in slabosti sodobno oblikovanih naprav za nanos FFS – zelo dobro nanašanje na ciljne površine, preobsežno zanašanje v okolico in tla (M. Lešnik) 63
    • Preglednica 5: Pregled priporočil glede normalne standardne porabe vode (NPR) za potrebeizračunavanja odmerkov FFS v sadjarstvu in vinogradništvu, kjer se odmerke podaja v oblikikoncentracije škropilne brozge in glede praktične priporočene porabe vode (PRR). (F –fungicidi, Is – insekticidi sistemiki, Ik – insekticidi kontaktni, A – akaricidi, LAI – indekslistne površine). Rodni volumen NPR (l/ha) PPR (l/ha) (m3) samo F F Is Ik, A jablane, hruške, 2000 – 5000 800 - 1000 200 – 300 200 - 300 250 - 350 kutine, nashi, … 5000 - 10000 1000 - 1300 300 – 600 300 - 600 400 - 800 10000 - 13000 1300 - 1800 500 – 800 500 - 700 600 - 1200 breskve, slive, 2000 – 5000 800 - 1000 200 – 300 200 - 300 250 - 350 marelice, 5000 - 10000 1000 - 1400 300 - 700 300 - 700 400 - 1000 kaki, oljka, … 10000 - 15000 1400 – 2000 500 - 800 500 - 800 500 - 1300 leska, nešplje, 2000 - 4000 600 - 800 200 - 300 200 - 300 250 - 350 aronija, žižula, 4000 - 8000 800 - 1000 400 - 600 400 - 600 500 - 600 gr. jabolko, … 8000 - 12000 1000 - 1300 600 - 1000 600 - 800 700 – 1000 češnje, orehi, 2000 - 5000 800 - 1000 250 - 350 250 - 350 200 - 400 kostanj, skvorš, 5000 - 12000 1000 - 1400 350 - 500 350 - 500 500 - 800 … 12000 - 20000 1500 - 2300 400 - 800 400 - 800 800 - 1500 vinska trta, 2000 - 4000 500 - 800 300 - 400 300 - 400 300 - 400 kivi, … 4000 - 6000 800 - 1000 400 - 600 400 - 600 500 - 600 6000 - 10000 1000 - 1500 600 - 800 600 - 800 600 - 1000 več kot 10000 1500 - 2000 800 - 1000 800 - 1000 900 - 1500 amer. borovnice, 1000 - 3000 400 - 500 300 - 400 300 - 400 300 - 500 ribez, maline, 3000 -5000 500 - 700 400 - 500 400 - 500 500 - 600 kosmulja, josta 5000 - 8000 700 - 1000 500 - 600 500 - 600 600 - 800 jagode – 1. letnik, LAI 0,5 – 2,5 300 - 400 300-400 300 - 400 300 - 400 jagode – 1. letnik, LAI 2,5 – 4,5 400 - 600 400-600 400 - 500 400 - 500 jagode – 1. letnik, LAI 4,5 – 5,5 400 - 800 400-700 400 - 600 400 - 600 jagode – 2. letnik, LAI, 5,5 - 8,5 600 - 1200 600-900 400 - 600 500 - 700 64
    • 4.7. PREPREČEVANJE ZANAŠANJA FFS IZVEN OBMOČJA NANOSAZanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS) je pojav, ki nastane med in po nanosu pripravkovzaradi različnih vremenskih, atmosferskih, topografskih, tehničnih in fizikalno-kemičnihdejavnikov. Zaradi zanašanja (angleško:drift) del škropilne brozge ali drugih oblik formulacijFFS ne prispe do ciljnih površin (rastlinski organi, zemljišče, objekti, naprave, …) in neobstane na njih.Osnovne škodljive posledice zanašanja FFS so: Onesnaževanje neciljnih površin v bližini objektov kmetijske pridelave (druge pridelovalne površine, vode, robni naravni habitati, javne in bivanjske površine), motnje v delovanju in regulaciji biotičnih procesov v robnih naravnih habitatih (porušenje naravnih ravnotežij, kvarjenje genetske strukture populacij organizmov naravnih habitatov), onesnaževanje delovnega okolja, kjer izvajamo vsakdanja kmetijska dela, pojav nedovoljenih ostankov FFS v pridelkih sosednjih gojenih rastlin in v ekološko pridelanih pridelkih.Slika 23: Neposredna ogroženost izvajalca škropljenja – traktor brez kabine (M. Lešnik) 65
    • Dejavniki, ki odločajo o obsegu zanašanjaZanašanje škropilne brozge je najbolj odvisno od stanja atmosfere, velikosti kapljic, njihovesmeri in kinetične energije, ko zapustijo naprave za nanašanje. Manjše kot so kapljice, lažjejih atmosferski zračni tokovi odnašajo izven želene smeri gibanja.Pri običajnih oblikah nanosa FFS uporabljamo kapljice premera od 50 do 500 μm. Mejnavelikost, ki jo pogosto omenjamo kot prag zanašanja, je 100 μm. Številne raziskave sopokazale, da obseg zanašanja pri kapljicah manjših od 100 μm prične skokovito naraščati.Nanos FFS navadno izvajamo v razmerah stabilne atmosfere (majhen vertikalni temperaturnigradient) s horizontalnimi hitrostmi vetra v pritlehni plasti od 0,1 do 5 m/s, to je od 0,3 do 15km/h. Pri hitrostih vetra nad 5 m/s FFS naj ne bi nanašali niti ob uporabi antidriftnihšob. Šobe s hidravlično razpršitvijo tekočine ne dajejo uniformnega spektra kapljic, temvečbolj ali manj ozek spekter v nekem velikostnem intervalu. Z obrabo se velikostni spekterspreminja, navadno se poveča delež zelo velikih in zelo majhnih kapljic. V zvezi zzanašanjem pri opisovanju lastnosti šob uporabljamo izraz povprečni volumski premer kapljic(angleško VMD: volume median diameter). VMD je statistični parameter v zvezi s premeromkapljic, to ni realni premer kapljice. Statistični parameter VMD50 nam pove, da je v spektrukapljic, ki jih sprosti neka šoba, 50 % sproščene tekočine v obliki kapljic, katerih premer jevečji od vrednosti VMD in da je drugih 50 % sproščene tekočine v obliki kapljic s premerommanjšim od vrednosti VMD. Večja, kot je VMD vrednost, manj so kapljice izpostavljenezanašanju. Pomemben parameter šobe je tudi delež kapljic, manjših od 100 μm.V katalogih proizvajalcev šob pred izbiro šob torej poleg podatka o pretoku pregledamotudi podatke o VMD vrednosti in deležu kapljic manjših od 100 μm. Večino podatkovlahko danes brez težav dobimo na spletnih straneh proizvajalcev šob (Albuz, Lechler,AgroTop, TeeJeet, …). Na voljo so tudi priročni programi za izračunavanje zanašanja (npr.IMAG drift calculator - http://www.holsoft.nl/idc/).Pregled nekaterih spletnih strani, kjer je ob minimalnem znanju angleškega jezika možnopridobiti informacije o lastnostih šob, tipih šob (za različne kulture in načine nanosa ter gledena lastnosti za omejevanje zanašanja). Strani vsebujejo tudi priročna orodja za izračunavanjeodmerkov škropilne brozge na hektar. Šobe teh proizvajalcev so dostopne na slovenskemtrgu:http://www.lechler-agri.com/englisch/prospektanforderung.htmlhttp://www.lechler-agri.com/englisch/basiswissen.htmlhttp://www.hardi-nozzles.com/http://www.hardi-nozzles.com/en/sitecore/content/Nozzles/NozzleTool.aspxhttp://www.hardi-nozzles.com/CalibrationKit/Calibration%20discs.aspxhttp://www.albuz.saint-gobain.com/anglais/default.asphttp://www.albuz.saint-gobain.com/anglais/outils.asphttp://www.albuz.saint-gobain.com/anglais/outils_aide.asphttp://www.teejet.com/english/home/products.aspxhttp://www.teejet.com/english/home/calculator/calibration-calculator.aspxhttp://www.teejet.com/english/home/selection-guides/spray-nozzles.aspxVpliv stanja atmosfere in splošna mikro in makro topografija okolice objektov pridelave 66
    • Življenjska doba kapljice je odvisna od izhodiščne velikosti, zračne vlage, temperature zrakain fizikalno-kemičnih dejavnikov, ki določajo hitrost izparevanja (parni pritisk raztopineškropilne brozge, dinamična površinska napetost, …). Obstaja določeno fizikalno kemičnoravnovesje – razmerje med volumnom, površino in parnim pritiskom. Če so kapljice majhne(npr. pod 20 μm) in je zračna vlaga nizka, npr. pod (50 %), je življenjska doba kapljic kratka(npr. manj od sekunde). Tudi pri razmeroma močnem vetru (nad 4 m/s) jih ne odnese pravdaleč, ker izhlapijo prej, preden bi sploh pričele potovati. Če je zračna vlaga visoka, lahkomajhne kapljice prepotujejo velike razdalje, tudi pri majhni hitrosti vetra. Kapljice manjše od30 μm, lahko pri zračni vlagi nad 80% ostanejo v zraku več ur. Tudi pri blagih sapicah (0,2m/s) lahko potujejo več kilometrov daleč. Lahko se pojavi obsežno zanašanje, kljub temu, davetrovi pihajo z majhno hitrostjo.Dolžina potovanja kapljice je odvisna tudi od višine izhodiščne točke, kjer je bila kapljicasproščena. Višja je izhodiščna točka, večja bo razdalja, ki jo bo prepotovala kapljica. Vpoljedelstvu to pomeni, da je zanašanje prostorsko tem obsežnejše, čim višje od tal jedvignjena škropilna armatura škropilnice, oziroma čim večja je razdalja med šobami inrastlinami, ki jih škropimo. Optimalna razdalja med šobami in ciljno površino je določenaglede na širino curka in razdaljo med šobami. Pri običajnih šobah s kotom 110 – 120o znaša40-50 cm. V trajnih nasadih se lahko zaradi neustrezne nastavitve pršilnika pršilni oblakdvigne tudi 10 ali 20 metrov nad vrhove drevja. Večje kot je odstopanje višine škropilnegaoblaka od višine drevja, večje je zanašanje. Hitrosti vetra se s povečevanjem razdalje odvrhov dreves povečujejo. Višje kot zaidejo kapljice, v hitrejši zračni tok se ujamejo.Gibanje kapljic ni odvisno zgolj od njenih lastnosti, temveč tudi od dinamičnih lastnostizračne mase, v kateri se kapljica nahaja. Gibanje zračne mase je določeno z razlikami vatmosferskih tlakih in temperaturah ter ovirami na poti, ki jo odklanjajo in upočasnjujejo.Med mikro-topografske učinke na gibanje kapljic v oblakih zanašanja štejemo učinke zelenegmote gojenih rastlin (notranje zračno striženje - notranji filter učinek) in učinke robnegarastlinstva (zunanji filter učinek). Dolžina poti zanašanja kapljic z njive se lahko prepolovi žezaradi nepokošene trave na sosednjem travniku. Prav tako se lahko dolžina poti zanašanjakapljic zmanjša za tretjino, če imamo v bližini ob sadovnjaku naravno rastlinje visoko vsaj 2metra. Slika 24: Temperaturna inverzija tveganje za pojav zanašanja močno poveča (M. Lešnik) 67
    • Med makro-topografske učinke štejemo učinke topografskih elementov, dolin, pobočij, rek,jezer, teras, gozdnih sistemov in drugih. Makro-topografski dejavniki usmerjajo zračne tokovev določeno smer, ki je lahko lokalno značilna. Lokalni vetrovi imajo odločilen vpliv nazanašanje. Potrebno je izkustveno poznavanje lokalnih vetrov in njihovega dnevnega ritma.Na strmih legah navadno pričakujemo, da bo zanašanje obsežnejše od vrha hriba navzdol,vendar to ni pravilo. Razmere so odvisne od obdobja dneva. Ob jutranjih urah se veter dvigapo pobočjih navzgor, ker se zrak segreva, pozno zvečer se zrak giblje po pobočjih navzdol,ker pride do sesedanja ohlajenega zraka. Pred izvedbo nanosa FFS moramo preveriti stanjevetrov. Če obstajajo ciklična lokalna gibanja (npr. najmanj vetra po polnoči in največ vetraopoldan), škropljenja izvajamo v obdobju dneva, ko so vetrovi usmerjeni vstran od občutljivihobmočij. V brezvetrju ne škropimo, če imamo pojav temperaturne inverzije in visoko zračnovlago. Ker se vetrovi hitro spreminjajo, je tudi med delom dobro preveriti hitrost vetra.Priročne merilce hitrosti vetra je možno kupiti že za 20-30 evrov. V nekaterih državah odpridelovalcev zahtevajo, da med nanosom FFS preverjajo hitrost vetra. Vetromer mora bitisestavni del opreme škropilnice. Tudi pri nas priporočamo, da si pridelovalci nabavijopriročne vetromere.V Slovenji imamo dokaj dobro razvito kratkoročno napovedovanje stanja vetrov, takopovprečne smeri kot hitrosti.Na spletnih straneh (npr. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/) lahko dostopamo dopodatkov o vetru za nekaj dni naprej. Te podatke je potrebno spremljati in jih uskladiti značrti za nanose pripravkov. Mikro-lokalno so lahko vetrovne razmere tako različne, da je visti vasi na ravnini optimalni čas za škropljenje povsem drugačen kot na bližnjem pobočju.Govorimo o lokalnem škropilnem oknu, ki lahko traja samo 4 do 6 ur na dan. Težave so pripridelovalcih, ki imajo velike pridelovalne površine in naprave z majhno kapaciteto. Zaškropljenje potrebujejo cel dan ali več dni in se ne morejo ustrezno prilagajati vetrovnimrazmeram. V trem primeru je potrebno narediti načrt zaporedja škropljenja parcel glede namikro-lokalna škropilna okna.Zanašanje in učinki delovnega tlakaS povečevanjem delovnega tlaka zmanjšujemo velikost kapljic in delež zelo majhnih kapljic(glej preglednico 1). Vsaka šoba ima omejeno intervalno območje optimalnega delovnegatlaka. Če neko šobo uporabljamo pri tlakih izven optimalnega območja, dobimo občutnospremenjeno strukturo kapljic, ki ne zagotavlja kakovostnega nanosa in ima neugoden vplivtudi na različne oblike zanašanja. Razumeti je potrebno povezave med optimalnimi pretokišob in želeno porabo vode na hektar. Če za doseganje neke želene porabe vode ne uporabimošobe iz ustreznega pretočnega razreda, smo že ustvarili pogoje za pojave zanašanja.Zanašanje in vpliv tipa šobeV Evropi imamo za tekočinski nanos FFS v uporabi vsaj 20 tipov šob. Vsaj tretjino uvrščamomed tako imenovane antidriftne šobe (šobe z zmanjšanim zanašanjem) in z njimi lahkoomejujemo obseg zanašanja. Osnovna razlika med standardno šobo (oznake LU, API, ST, TR,XR, …) in antidriftno šobo je v tem, da antidriftne šobe pri enakem delovnem tlaku dajejovečje kapljice in da je delež majhnih kapljic manjši kot pri standardnih šobah. Standardna inantidriftna šoba enakega pretočnega razreda (ista barvna koda) imata pri enakem tlaku enakpretok. Antidriftne šobe so razvrščene po stopnji zmanjšanja zanašanja (npr. 25 %, 50%, 75%, 90%, …).Deklarirana stopnja zmanjšanja zanašanja je vezana na specifične pogoje uporabe(delovni tlak, hitrost vožnje, viskoznost tekočine, …). Izven delovnih parametrov, 68
    • podanih s strani proizvajalca, šobe ne zagotavljajo deklarirane stopnje zmanjšanjazanašanja.Preglednica 1: Vpliv delovnega tlaka na velikost kapljic treh tipov šob znamke Albuzpretočnega razreda ISO-02. Tlak v Vrednost VMD v μm Delež (%) kapljic < 100 μm Pretok barih: l/min API 02 ADI 02 AVI 02 API 02 ADI 02 AVI 02 1 175 320 740 20 5 0,6 0,46 2 144 261 631 26 8 1,5 0,65 3 131 222 482 30 13 3,7 0,80 4 127 183 411 32 17 5,1 0,92Pri nekaterih tipih šob antidriftne lastnosti pridobijo s konstrukcijskimi prilagoditvami komorpred izstopnim ustjem in s prilagoditvami ustja samega (angl. pre-orfice low drift nozzles),kar povzroči notranji padec tlaka tekočine, povečanje premera kapljic in večjo izenačenostvelikosti kapljic. Te nosijo oznake kot so: AD, ADI, LD, DG, TurboTeeJeet in druge.Slika 25: Primerjava nekaterih tipov šob, dostopnih na slovenskem trgu: ST in TR – običajni standardni šobi, ADI in API – šobi za zmanjševanje zanašanja z vgrajeno predkomoro, ID in AVI – antidriftni šobi, ki vsesavata zrak, IDK – kompaktna antidriftna šoba (M. Lešnik)Poznamo še antidriftne šobe, katerih konstrukcija omogoča izrabo venturijevega učinka,zaradi katerega šobe na začetku pretočnega kanala vsesavajo zrak in ob izstopu dobimomešanico tekočine in zračnih mehurčkov, kapljice, ki vsebujejo zračne mehurčke. Te kapljiceso velike in ob trku s ciljno površino je dinamika dezintegracije tekočine drugačna kot priobičajnih kapljicah. Te šobe imenujejo venturi šobe z vsesavanjem zraka (angleško: airinduction antidrift nozzles) in nosijo oznake kot so ID, IDN, ADI, AI, AIC, AVI, ITR, IDK,TD, ULD, AirMix, B-jet, TurboDrop, TT, TTI, DB in druge. Spoznamo jih po tem, da sodolge. Daljše kot so, večje kapljice dajejo. Imamo vmesni razred, ki ga navadno imenujejoantidrift kompakt. Razlika med dolgimi in kompakt tipi je, da pri dolgih zaradi čiščenja šobolahko razstavimo, nekaterih kompakt tipov pa ne moremo razstaviti. Težave z mašenjem sopri antidriftnih šobah večje kot pri standardnih šobah, ker se mašijo v dveh točkah: nasesalnem vodu in pri izstopnem ustju. Optimalni delovni tlak antidriftnih šob je nekaj višji kotpri standardnih šobah. Pri prenizkem tlaku sprostijo preveč velikih kapljic, večjih od 600 μm,kar se lahko odrazi v občutnem zmanjšanju učinkovitosti pripravkov. 69
    • Pojave zanašanja pri nanosu FFS v poljedelskih kulturah omejujemo z: Z doslednim upoštevanjem varovalnih pasov, navedenih na etiketi pripravkov, z vgradnjo antidriftnih šob po vsej širini ali vsaj na robu škropilne armature, z izvedbo nanosov pripravkov ob bočnem vetru do največ 2 m/s, če uporabljamo standardne šobe (kapljice 200 – 300 μm) in do največ 5 m/s, če uporabljamo antidriftne šobe (kapljice 500 – 700 μm), z ustrezno razdaljo škropilne armature od tal in med šobami ter vrhovi gojenih rastlin, z uporabo škropilnic z zračno podporo in škropilnic z varovalnimi ščiti, z izogibanjem nanosu v času temperaturne inverzije in pri visokih temperaturah, z izogibanjem nanosu pripravkov pri hitrostih več kot 7 km/h, če so kapljice drobnejše od 300 μm in pri hitrosti več kot 10 km/h, če so kapljice drobnejše od 500 μm. Slika 26: Uporaba antidriftnih šob pri škropljenju v bližini stanovanjskih objektov (M. Lešnik) 70
    • Pojave zanašanja pri nanosu FFS v trajnih nasadih omejujemo z: Z doslednim upoštevanjem varovalnih pasov, ki so navedeni v navodilu za uporabo, z uporabo antidriftnih šob, z izvedbo nanosov pripravkov ob bočnem vetru do največ 2 m/s, če uporabljamo standardne šobe (kapljice 100 – 200 μm) in do največ 3 m/s, če uporabljamo antidriftne šobe (kapljice 300 – 400 μm), z ustrezno nastavitvijo vršnih usmernikov zračnega toka pri aksialnih pršilnikih in bočnih izvodov pri turbinskih in pnevmatskih pršilnikih, s prilagajanjem kapacitete ventilatorja volumnu zelene stene skozi rastno dobo, in izklopom ventilatorja ob nanosih na zadnjih 5 vrst spomladi, ko še ni polno razvite listne površine, z enostranskim nanosom pri zadnjih treh do petih vrstah dreves – trt, z uskladitvijo gojitvenih oblik in tehničnih značilnosti naprav za nanos (pomembno je razmerje med višino dreves in medvrstno razdaljo), s spremembo gojitvene oblike v zadnjih treh vrstah nasadov tako, da je drevje robnih vrst višje od dreves v notranjosti in ima gostejšo krošnjo (notranja filtracija). Tam posadimo sorte, ki jih ni potrebno pogosto škropiti ali pa ne škropimo celotnega rodnega volumna, z izogibanjem nanosu v času temperaturne inverzije in pri visokih temperaturah, z zamenjavo aksialnih pršilnikov z radialnimi in tangencionalnimi, z zasajanjem varovalnih pasov rastlin, ki naj bodo zasajene na razdalji, ki je trikratnik do petkratnik višine dreves od zadnje vrste nasada. Rastline v varovalnem pasu naj bodo visoke vsaj toliko, kot drevje v nasadu (zunanja robna vegetacijska filtracija).Slika 27: Enostransko škropljenje robnih vrst (M. Lešnik) 71
    • 5. SESTAVA ETIKETE Z NAVODILOM ZA UPORABOVse informacije, opisane v dosedanjih poglavjih, so na kratko navedene na etiketi in navodiluza uporabo. Etiketa in navodilo vsebuje veliko informacij, zato si je treba pred uporabosredstva vzeti čas in natančno prebrati navodilo za uporabo ter dosledno upoštevati vsenavedene določbe in ukrepe.ETIKETAN V skladu 6. členom Pravilnika o dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur.l. RS št, 62/03, 5/07, 30/09) je uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki so sistemiki in so razvrščeni kot nevarni za čebele v času cvetenja gojenih rastlin prepovedana! .OKOLJU NEVARNOxxxx® xxx Pripravek xxxx® xxx je razvrščen kot nevaren za okolje. NevarenVsebuje: je za čebele in zelo strupne za vodne organizme.xxxxxxx 1-(6-klor-3-piridinilmetil)-N- Označen je z znakom, kinitroimidazolidin-2-ilidenamin ).…..…….40 g/L predstavlja nevarnost za okolje terCAS št.: 138261-41-3 indeksom N.Koncentrirana suspenzija – SCXxx ® xxx je sredstvo za varstvo rastlin -sistemični insekticid za zatiranje škodljivcevna jablanah, hruškah, breskvah, marelicah innektarinah. SREDSTVO JE SISTEMIČNI INSEKTICID IN HKRATISredstvo je nevarno za čebele. RAZVRŠČEN KOT NEVAREN ZA ČEBELE.Zelo strupeno za vodne organizme. Oba podatka sta navedena na etiketi s katero je opremljenaHraniti izven dosega otrok. embalaža in na navodilu zaHraniti ločeno od hrane, pijače in krmil. uporabo.Med uporabo ne jesti, ne piti in ne kaditi.Nositi primerno zaščitno obleko in zaščitne rokavice.Ne izpuščati/odlagati v okolje. Upoštevati posebnanavodila/varnostni list.Vsebina: 1 L 72
    • Pripravek Flexx flexx je razvrščen kot zdravju škodljiv in nevaren zaETIKETA HERBICID okolje. Označen je z znakoma Andrejev križXn N Flexx flexx je trgovsko ime za pripravek, ki vsebuje eno aktivno snov ter varovalo. Skupna vsebnost aktivne snovi in varovala je 480 g/L. Pripravek je formuliran kot Xn koncentrirana suspenzija (oznakaZDRAVJU ŠKODLJIVO OKOLJU NEVARNO SC).FLEXX flexx 480 SC Izoksaflutol je splošno ime za aktivnio snov, pripravek ga vsebujeVsebuje: 240 g/L .izoksaflutol (5-ciklopropil-4-(2-metil sulfonil-4- Ciprosulfamid je splošno ime zatrifluoro metilbenzoil)izoksazol)...............240 g/L varovalo, pripravek ga vsebujeCAS št.: 141112-29-0 240 g/LVarovalo:ciprosulfamid (N-[4-(ciklopropilkarbamoil)fenilsulfonil]-2-metoksibenzamid)..............240 g/LCAS št.: 221667-31-8Koncentrirana suspenzija - SCFLEXX flexx® je sredstvo za varstvo rastlin – Flexx flexx je HERBICID –herbicid za zatiranje ozkolistnega in širokolistnega pomeni, da je namenjen za zatiranjeplevela v koruzi. plevela. (ozkolistnega in širokolistnega). Dovoljenje ima samo v koruzi.Možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku.Zelo strupeno za vodne organizme; lahko povzročidolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.Hraniti izven dosega otrok.Hraniti ločeno od hrane, pijače in krmil.Nositi primerne zaščitne rokavice in zaščitoza oči/obraz.Ob nezgodi in slabem počutju takoj poiskatizdravniško pomoč in pokazati etiketo.Ne izpuščati/odlagati v okolje. Upoštevatiposebna navodila/varnostni list. Podrobno so opredeljene naslednje herbicidne lastnosti:Proizvaja mehanizem delovanja aktivne snovixyz na ravnii celice, način vstopa herbicida v rastlino ter znakiZastopa in distribuira učinkovanja herbicida na plevele.xyzVsebina: 1 L 73
    • Xxxxx (ime)Način delovanjaXxxx je sistemični herbicid iz skupine sulfonilurea herbicidov ki vsebuje aktivno snovanother-sulfuron. Sredstvo deluje kot inhibitor encima acetolaktat sintetaza, ki sodeluje vprocesu sinteze pomembnejših aminikoslin v rastlinski celici.Pripravek v rastlino prodre skozi liste in korenine in preprečuje celično delitev v občutljivihrastlinskih vrstah. Občutljiv plevel preneha rasti kmalu po tretiranju, znaki propadanja, vobliki spreminjanja barve ter nekroz so vidni šele 1 do 2 tedna po uporabi, odvisno odpogojev rasti in relativne občutljivosti plevelnih vrst.Xxxx nima rezidualnega delovanja, zatre samo občutljiv, vznikel plevel. Herbicid deluje le na že vznikel plevel. Plevel, kiUporaba vznikne poxxxxxx ® uporabljamo tretiranju, herbicidza zatiranje enoletnega ne zatira.in večletnega ozkolistnegaplevela ter nekaterih vrstširokolistnega plevelav koruzi po vzniku posevka in plevela v odmerku 1,5 – 2 L/ha. Dovoljeno je le eno tretiranjev rastni dobi, ko ima koruza 3 do 8 listov (BBCH 13 – 18 ), plevel pa ima razvite enega do triliste.Odmerek 1,5 L/ha uporabimo zazatiranje večine vrst enoletnega travnategaplevela z izjemo navadne kostrebe. Opredeljene so:Odmerek 2 L/ha uporabimo za zatiranje skupine plevela zoper katerega jetrajnih vrst ozkolistnega, širokolistnega plevela herbicid učinkovit,in navadne kostrebe. odmerki herbicida,Priporočena uporaba vode je 200 - 400 L/ha. ki ga smemo uporabiti terZaradi izboljšanja delovanja je priporočeno razvojne fazedodajanje ustreznega močila. koruze in plevela v času tretiranja. Navedene so vse omejitve v zvezi z uporabo v posevkih koruze kot tudi v naslednjih posevkih, ki koruzi sledijo. 74
    • OpozorilaHerbicid xxxxx ne smemo uporabljati v starševskih linijah za semensko koruzo.Sredstva ne smemo uporabljati pri temperaturi nad 25 °C oziroma, če je temperatura ponočipred tretiranjem pod 6 °C.Sredstva ne smemo uporabiti v oslabljenih posevkih. Po tretiranju vsaj 2 uri ne sme deževati.V primeru propada posevka koruze se lahko ponovno seje na isto površino le koruza popredhodnem preoravanju posevka.Zimske kulture, kot so ozimna žita in oljna ogrščica lahko posejemo na isto površino 4mesece po tretiranju z XXXXX-om po predhodnem preoravanju. Ostale gojene rastline lahkovključimo v kolobar naslednjo sezono, po setvi koruze tretirane z XXXXX –om.MešanjeDovoljeno je mešanje z drugimi herbicidi, fungicidi in insekticidi.Spekter delovanjaSredstvo dobro zatira neslednje pelvelne vrste, predvsem pa:pirnico - Agropyron repensdivji sirek - Sorghum halepense Posebej so navedene plevelnenjivni lisičji rep - Alopecurus mysoroides vrste zoper katere herbicidnavadno kostrebo - Echinochloa crus galli učinkovito deluje, vrste zopermuhvič - Setaria spp. katere ima omejeno delovanje, ter vrsti, ki se v koruzi pogostoščir - Amaranthus spp. pojavljata, a zoper njiju herbicid niškrbinko - Sonchus spp. učinkovit.kamilice – Matricaria spp.navadno rosnico - Fumaria officinalisSredstvo slabše zatira tudi :breskovo dresen - Polygonum persicariasrakonjo - Digitaria spp.mrtva kopriva - Lamium Strogo je potrebnoSredstvo ne zatira njivskega slaka in njivskega osata. upoštevati podatek o karenci. Karenca za koruzo, ki je namenjena silaži se razlikuje odKarenca karence za koruzo za zrnje.Koruza za zrnje: zagotovljena je s časom uporabe.Koruza za silažo: 63 dniKarenca, zagotovljena s časom uporabe pomeni, da je čas med uporabo sredstva inspravilom pridelka zaradi dolžine vegetacije daljši od karenčne dobe (v gornjem primeru jekarenčna doba 63 dni, koruza za silažo pa je na njivi dlje od 63 dni). 75
    • FitotoksičnostSredstvo, uporabljeno v skladu z navodili Podatek o fitotoksičnini fitotoksično za koruzo. vsebujePrehodni znaki fitotksičnosti se lahko pojavijo na informacije ozgodnejših FAO skupinah hibridov, če takoj po tretiranaju omejitvah uporabepade obilo dežja. pripravka.Ukrepi za varovanje okoljaPri tretiranju je potrebno preprečiti onesnaževanje vodotokov, vodnjakov, jezer in izvirovtako, da upoštevamo predpise s področja varovanja voda.S sredstvom se ne sme tretirati v območju 20 m tlorisneširine od meje brega voda 1. in 2. reda. Ker je strupeno za vodne organizme, je potrebno upoštevatiNevarne lastnosti navedenStrupeno za vodne organizme; lahko povzroči dolgotrajne škodljive varnostni pas.učinke na vodno okolje.Prva pomoč pri zastrupitviZnaki zastrupitve: Lokalno draži kožo, povzroči poškodbe nohtov, v stiku z očmi lahko povzroči hudovnetje roženice in veznice z ulceracijami v 24 urah. Poškodbe so reverzibilne. Pri vdihavanju sepojavljajo znaki draženja dihal in krvavitve iz nosu. Zaužitje koncentriranega pripravka povzročislabost, bruhanje, driske (tudi krvave) in bolečine v trebuhu. 42 do 48 ur po zaužitju se lahko pojavijoulceracije ustnic, ustne sluznice, žrela in celotnega gastrointestinalnega trakta. Aktivna snov jenefrotoksična in hepatotoksična. Zaužitje več kot 60 ml koncentriranega pripravka poleg omenjenegapovzroči tudi pljučni edem in multiorgansko odpoved. Tu je na kratko navedeno, kako je treba ukrepati v primeru zastrupitve. Te ukrepe je treba pokazati zdravniku.Splošni ukrepi: Prizadeto osebo umaknemo iz kontaminiranega območja na svež zrak oziroma dobrozračen prostor, ji zagotovimo osnovne življenjske funkcije, jo zavarujemo pred mrazom in vročino.Pokličemo zdravnika in mu pokažemo originalno embalažo in/ali navodilo za uporabo pripravka.Pri vdihavanju: Ravnamo se po splošnih ukrepih.Pri stiku s kožo: Takoj odstranimo kontaminirano obleko in obutev, kožo temeljito umijemo z milomin vodo. Posvetujemo se z zdravnikom.Pri stiku z očmi: S palcem in kazalcem razpremo očesni veki in oči 15 min spiramo s čisto vodo. Natoje obvezen pregled pri okulistu, saj se lahko pojavijo hude poškodbe oči že pri na videznepomembnem kontaktu s pripravkom. 76
    • Pri zaužitju: Potrebno je hitro ukrepanje. Usta izperemo z vodo, oseba naj popije 2 - 3 dl vode nato zdraženjem žrela s čistim prstom izzovemo bruhanje, če oseba še ni spontano bruhala.POZOR: Osebi z zoženo zavestjo ne smemo dati ničesar piti, niti izzivati bruhanja! Takoj pokličitezdravnika .Napotki za zdravnika: Zagotovite in vzdržujte osnovne življenjske funkcije. Pri zaužitju večje količinepripravka (če oseba še ni bruhala) je indicirano izpiranje želodca. Prisebni osebi dajte piti aktivnooglje (1 g/kg telesne teže) in salinično odvajalo. Zdravljenje je simptomatično. Zagotovite zadostnohidracijo. Specifičnega antidota ni. Vzdržujte osnovne življenjske funkcije, nadaljujte s ponavljajočimiodmerki aktivnega oglja in odvajala ter dobro hidracijo. Zastrupljenega zdravite simptomatično.Hemoparfuzija je v zgodnjem obdobju po zaužitju morda učinkovita metoda pospešene eliminacijeaktivne snovi. Temperatura je pomembna za obstojnost sredstva. Pri višji temperaturi se lahko sestavaPreventivni in zaščitni ukrepi spremeni in pokvari.ShranjevanjePripravek shranjujemo v originalni, dobro zaprti, embalaži, v suhem prostoru pri temperaturido 30 0C, nedostopno otrokom in nepoučenim osebam, ločeno od hrane, pijače in krmil. Če sredstvo shranimo na primer v steklenicah od pijač, vsebino lahko popijejo osebe, ki tega ne vedo.Zaščita pri deluNavedena so zaščitna sredstva, ki jih je treba obvezno uporabljati. So v neposrednipovezavi z razvstitvijo sredstva, znaki za nevarnost, opozorilnimi in obvestilnimi stavki,ki sledijo iz lastnosti sredstva. Pomagajo nam zaščititi in ohraniti lastno zdravje medtem ko delamo z nevarnimi snovmi.Varovanje dihal:Pri nastajanju prahu zaščitna maska za obraz (filter za delce tipa P2 ali FFP2, sredjaučinkovitost za trdne in tekoče delce, npr. EN 143, 149).Varovanje rok:Na kemikalije odporne rokavice (priporočen zaščitni indeks 6, kar ustreza >480 min.permeacijskega časa po EN 374), npr. iz nitrilnega kavčuka (0,4 mm), kloroprenskegakavčuka (0,5 mm), polivinilklorida (0,7 mm), itd.Varovanje oči:Tesno prilegajoča se zaščitna očala (EN 166).Zaščita telesa:Zaščito telesa izbrati odvisno od dejavnosti in možne izpostavljenosti, n.pr. predpasnik,zaščitni škornji, kemijsko zaščitno oblačilo (v skladu z DIN-EN 465). 77
    • Splošna opozorila:Preprečiti stik s kožo, očmi in obleko. Skladiščiti ločeno od hrane, pijače in krmil. Medodmori, pred obroki hrane in po delu temeljito umiti roke. Med delom ne jesti, piti in nekaditi. Onesnaženo obleko takoj sleči in varno odstraniti. Ločeno shranjevanje delovnihoblek. Tako ravnamo v primeru nesreče ali nezgode s FFSDrugi ukrepiOstanke pripravljenega škropiva razredčimo v razmerju 1:10 in ga enakomerno poškropimopo že tretirani površini. Neporabljeno sredstvo shranimo po priporočenih navodilih.Ukrepi v primeru nezgode Tako ravnamo v primeru nesreče ali nezgode s FFSV primeru nezgode moramo takoj uporabiti vso ustrezno zaščitno opremo in obvestiti centerza obveščanje (telefonska številka 112) in nadrejene – v primeru nezgode v podjetju. 1. V zaprtem prostoru po razsutju začnemo prostor takoj zračiti. Preprečimo dospetje sredstva v kanalizacijo ali v podtalje. Večje količine pospravimo v ustrezne posode, ostanek pa pometemo. Ostanke uničimo po predpisih za uničevanje fitofarmacevtskih sredstev. Onesnažena tla umijemo z vodo in detergentom ter prostor prezračimo. Večje količine vode za izpiranje zberemo v ustrezne posode, da ne onesnažimo odtočnih kanalov, stoječih ali tekočih voda. Onesnaženo vodo uničimo po lokalnih predpisih. 2. V primeru, da pripravka ne moremo uporabiti, ga oddamo v zbiralnik posebnih odpadkov pri prodajalcu ali pa pri pooblaščenem podjetju. 3. V primeru nesreče pri prevozu zavarujemo kraj dogodka in opozorimo druge udeležence v prometu, najbližjo postajo policije oziroma gasilce ali Center za obveščanje, tel. št.112. Poškodovano embalažo damo v ustrezno označene večje posode. Preprečiti moramo onesnaženje voda, pri tem ukrepamo kot v primeru nesreče v zaprtem prostoru. 4. V primeru požara gasimo s peno ogljikovim dioksidom ali razpršeno vodo (odvisno od sredstva, podatek je naveden v varnostnem listu pripravka)Posebna varovalna oprema: ne vdihavati plinov gorenja, pri gašenju uporabljati dihalnozaščitno masko in oblačila odporna na kemikalije.Pri požaru lahko nastajajo: ogljikov monoksid, dušikovi oksidi in žveplovi oksidi.Ogrožene posode hladiti z vodo.Preprečiti odtok vode od gašenja v kanalizacijo.Vodo od gašenja in ostanke gorenja zbrati in jo po predpisih odstraniti. 78
    • Na etiketi je opisano tudi, kako ravnamo z odpadno embalažoRavnanje z embalažoUporabnik mora oddati prazno embalažo ostanke neporabljenega sredstva ali sredstva, ki muje potekel rok uporabnosti, pooblaščenemu zbiralcu ali odstranjevalcu nevarnih odpadkov.Ravnati mora v skladu z okoljsko zakonodajo, ki ureja področje ravnanja z nevarnimi odpadkiin o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.Popolnoma izpraznjeno in trikrat izprano /velja za plastenke in steklenice/ embalažo lahkoodstranimo kot nenevaren odpadek skladno s Pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadnoembalažo. Tekočino od izpiranja izlijemo v škropilno brozgo. Tako očiščeno embalažoprepustimo pooblaščenemu zbiralcu odpadne embalaže oz. jo odnesemo na mesto, kjerje zbirališče odpadne embalaže. Z neizpraznjeno in slabo očiščeno embalažo ravnamo kotz nevarnim odpadkom.Prazne embalaže ne smemo ponovno uporabiti!Tehnika uporabe sredstvaPreprečevanje nastajanja ostankovNe pripravljamo večjih količin škropiva kot je potrebno. Embalažo izpraznimo do konca,speremo z vodo in to dodamo škropivu v rezervoarju! Slučajno nastale ostanke škropivarazredčimo v razmerju 1:10 in jih enakomerno poškropimo po že tretirani površini.TretiranjeŠkropilnice redno testiramo!Pred pričetkom tretiranja škropilnico umerimo in preverimo izmet šob. Med vožnjo intretiranjem škropivo stalno mešamo ustrezno tipu škropilnice. Še posebej je mešanje potrebnoob prekinitvi dela.Priprava sredstva za uporaboRazervoar škropilnice napolnimo do trejtine potrebne količine z vodo ter med mešanjemdodamo odmerjeno količino sredstva. V primeru, da dodajamo drugo sredstvo, ga dodamo šepreden dopolnimo škropilnico z vodo do polnega volumna.ČiščenjeŠkropilnico in uporabljeno posodo takoj po uporabi operemo z veliko vode, še bolje zdodatkom sredstva za čiščenje kot so ustrezni tenzidi.Klavzula o jamstvuRaziskave so pokazale, da je proizvod primeren za uporabo, pri tem pa je potrebno upoštevatinavodila o uporabi. Glede na to, da na uporabo in shranjevanje ne moremo vplivati, prav takopa tudi ne predvideti vse okoliščine, ki vplivajo na pripravek, je izključeno jamstvo zamorebitno škodo, ki bi nastala zaradi nepravilne uporabe in shranjevanja. Zagotavljamo stalnokakovost proizvoda, medtem ko za tveganja pri skladiščenju in uporabi ne jamčimo. 79
    • 6. ZAKONODAJA6.1. ZAKONODAJA S PODROČJA FITOFARMACEVTSKIHSREDSTEVZakon o fitofarmacevtskih sredstvih (v nadaljevanju: ZFfS) ureja registracijo, promet inuporabo fitofarmacevtskih sredstev, izdajo dovoljenj, promet in uporabo naprav za nanašanjesredstev, vodenje različnih registrov s področja fitofarmacevtskih sredstev, mednarodnoizmenjavo podatkov, vodenje evidenc o uporabi in prometu ter nadzor nad izvajanjem tegazakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.PrometNe glede na to, da je Slovenija članica Evropske skupnosti, še vedno velja, da se sme dajati vpromet in uporabljati le v Republiki Sloveniji registrirana sredstva oziroma sredstva, za katereje izdano ustrezno dovoljenje. Pred dajanjem v promet mora biti vsako sredstvo ustreznorazvrščeno, pakirano in označeno ter opremljeno s slovensko etiketo in navodilom zauporabo. Promet s fitofarmacevtskimi sredstvi lahko vršijo le pravne ali fizične osebe, kiimajo sedež v eni od držav članic Skupnosti, so vpisane v register ter izpolnjujejo vsepredpisane pogoje: imajo ustrezne prostore, imajo zaposleno odgovorno osebo, vodijoevidenco o prometu itd. Promet s fitofarmacevtskimi sredstvi pa ni povsem proste narave.Glede na stopnjo nevarnosti, embalažo in vrsto uporabe se sredstva delijo na tista, za kateramora kupec predložiti izkaznico o pridobitvi znanja iz fitomedicine in tista, za nakup katerihizkaznica ni potrebna. Ne glede na vrsto sredstva pa je pravilna uporaba zavezujoča za vseuporabnike. Pri tem je potrebno spoštovati načela dobre kmetijske prakse oz. dobre praksevarstva rastlin.RegistracijaRegistracija fitofarmacevtskega sredstva je strokovno zahteven in dolgotrajen postopek. Napodlagi vloge proizvajalca ali njegovega zastopnika in dokumentacije, ki jo predloži, posebejusposobljeni ocenjevalci strokovno ocenijo sprejemljivost predlagane uporabe z različnihpodročji: fizikalno kemijskih lastnosti sredstva, analitskih metod, učinkovitosti, ostankov,toksikologije, ekotoksikologije in obnašanja v okolju. Ocenjevalci poleg splošnih načelupoštevajo tudi geografske, okoljske in zdravstvene značilnosti slovenskega prostora ternamen in način uporabe. Na podlagi ocene nato o sredstvu odloča Komisija zafitofarmacevtska sredstva, pred izdajo odločbe o registraciji pa je potrebno pridobiti šesoglasje Urada Republike Slovenije za kemikalije. Na podlagi izdanih odločb o registracijahFFS vodi FURS register FFS, to je seznam registriranih FFS, ki se vsako leto na začetku letaobjavi v Uradnem listu RS, sproti pa je dostopen na spletnih straneh FURS.DovoljenjaPoleg odločb o registraciji izdaja FURS tudi različna dovoljenja za uporabo fitofarmacevtskihsredstev. Za uporabnike sta zlasti pomembni: dovoljenje za razširitev uporabe in izjemnodovoljenje.Za dovoljenje za razširitev uporabe lahko zaprosi posameznik, ki se ukvarja s kmetijskodejavnostjo, združenje pridelovalcev ali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v imenu 80
    • pridelovalcev. Vlogo se vloži v primeru potrebe po razširitvi uporabe sicer registriranegasredstva na druge kulture, ki se praviloma pridelujejo v manjšem obsegu.Za ugodno rešitev vloge so potrebni vsaj minimalni podatki, ki zagotavljajo varno uporabo:podatki o vplivu sredstva na rastlino, na kateri se namerava uporabljati, karenca in najvišjadovoljena količina ostankov v pridelku.Izjemno dovoljenje pride v poštev v primerih nepričakovanega izbruha nepredvidenegaškodljivega organizma, za katerega nimamo na razpolago registriranega sredstva. Izjemnodovoljenje se lahko izda za največ 120 dni pod posebej določenimi pogoji.ZFfS omogoča tudi priznavanje nujno potrebnih sredstev iz drugih držav članic Skupnosti, sprimerljivimi pogoji kmetijstva. V primeru, ko v Sloveniji nimamo registriranega sredstva zavarstvo rastlin, registrirano pa je za želeni namen v kateri od sosednjih držav, lahko istivlagatelji vložijo vlogo za uvrstitev tega sredstva na seznam nujno potrebnih sredstev.Seznam je objavljen v Uradnem listu RS, sproti pa je dostopen tudi na spletnih straneh FURS.6.1.1. Nevarnost ponaredkovV postopku registracije in izdaje dovoljenj je pregledana in usklajena tudi etiketa sredstvaoziroma navodilo za njegovo uporabo, ki nam, če jih dosledno upoštevamo, zagotavljajoučinkovitost in varno uporabo. Za kakovost in ustreznost registriranih fitofarmacevtskihsredstev, ki so ustrezno pakirana in opremljena z etiketo, opozorilnimi in obvestilnimi stavkiter navodilom za uporabo, odgovarja podjetje, ki je lastnik registracije. Vendar pa je potrebnoopozoriti, da se na trgu Skupnosti pojavljajo tudi ponaredki. Združenja proizvajalcev FFSporočajo, da ti ponaredki seveda niso dostopni v za to dejavnost registriranih prodajalnah, pačpa se običajno prodajajo po neuradnih poteh, brez računa in za nižjo ceno. Ob morebitnempojavu takega načina prodaje tudi pri nas se je treba zavedati, da za nizko ceno običajnodobimo neustrezno kakovost. Tako sredstvo lahko vsebujejo samo obarvano vodo, pesek alipuder, brez učinkovine, lahko vsebujejo zelo razredčene aktivne snovi, ki ne učinkujejodovolj, lahko vsebujejo pripravke, ki jim je rok uporabe že potekel ipd. Ponaredki pa so lahkotudi nevarni, saj lahko vsebujejo snovi, ki so zaradi dokazane škodljivosti človeku in okolju vSkupnosti uradno že prepovedane, lahko vsebujejo snovi, ki škodujejo tretiranim rastlinam alipa je navedena napačna uporaba, na primer insekticid namesto herbicid in podobno.Uporabnik se izogne morebitnemu nakupu ponarejenega sredstva z nakupom in uporabo leregistriranega sredstva in to v prodajalnah, ki so za to dejavnost registrirane in imajozaposleno odgovorno osebo.Kako prepoznati ponaredke fitofarmacevtskih sredstev? Ponaredki fitofarmacevtskih sredstev so naprodaj po nizki ceni in po neobičajnih trgovskih poteh. Mnogokrat na etiketi niso navedeni grafični simboli ter opozorilni in obvestilni stavki. Taki pripravki so večkrat pakirani v reciklirani embalaži, s ponarejeno etiketo originalnega pripravka. Lahko so pakirani v drugo embalažo, na primer steklenice od olja ali drugo. 81
    • 6.1.2. Dolžnosti uporabnikov FFSUporaba fitofarmacevtskih sredstev je zelo odgovorno delo, saj imajo napake ali malomarnostlahko zelo hude posledice za tretirano gojeno rastlino, za okolje, živali in ljudi, vključno ssamim uporabnikom. Da bi zagotovili čim varnejšo uporabo, so bile s Pravilnikom odolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur.l. RS, št. 62/03, 5/07, 30/09) določenedolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati uporabniki fitofarmacevtskih sredstev.Splošna načela pravilne uporabe FFSEno od osnovnih načel pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev je pravilo, da smemouporabljati le v Sloveniji registrirana sredstva in to zgolj za namen in na rastlinah, za katere jeuporaba dovoljena. Sredstvo moramo vedno uporabljati v predpisani koncentraciji in gananašati na način, ki je z vidika dobre kmetijske prakse in varovanja okolja najprimernejši.Vsakršna odstopanja od predpisane uporabe so, kot je že bilo omenjeno, kaj hitro vidna prianalizah ostankov fitofarmacevtskih sredstev v pridelkih.Preprečevanje zanašanjaDa bi preprečili zanašanje na sosednje površine, odtekanje in preveliko porabo škropilnebrozge, je potrebno v prvi vrsti uporabljati brezhibno delujoče, testirane naprave za nanašanje.Pri tretiranju moramo dosledno upoštevati hitrost in smer vetra. Pri tem velja opozorilo, da sev vetrovnem vremenu se ne sme tretirati! Kljub temu pa je zanašanje na sosednje površine šezlasti težko preprečiti pri uporabi traktorskih in nahrbtnih pršilnikov. Prav zaradi tega moramov nasadih, ki mejijo na stanovanjske objekte in njim pripadajoča funkcionalna zemljišča,upoštevati 20 m varovalni pas. V praksi to pomeni, da s pršilnik ne smemo tretirati 20 m odmeje s parcelo, na kateri se nahajajo stanovanjski objekti. Še večjo pozornost pa moramoposvetiti parcelam, ki mejijo na vrtce, šole, otroška in športna igrišča, bolnišnice oziromazdravstvene ustanove, domove upokojencev ter druge objekte posebnega pomena. Polegupoštevanja varnostnega pasu je v teh primerih obvezno tudi pisno obveščanje upravenavedenih ustanov o nameri tretiranja in sicer najmanj 24 ur pred izvedbo. Odstopanje od tedolžnosti nam omogoči le dogovor z mejašem, ki mora biti sklenjen pisno, da kasneje nineljubih zapletov in prepirov. Previdnost velja tudi v primerih, kjer parcela meji na cesto alipot. Če se v času tretiranja tam sprehajajo ljudje, je uporabnik dolžan delo začasno prekiniti.Uporaba fitofarmacevtskih sredstev v bližini vodaV neposredni bližini izvirov, vodotokov, jezer, drugih stoječih voda in objektov za preskrbo spitno vodo tretiranje, pripravljanje škropilne brozge in spiranje naprav za nanašanje nidovoljeno. Da bi preprečili morebitno onesnaženje, moramo v primeru tretiranja parcel, ki senahajajo v bližini voda, upoštevati varovalni pas. Minimalni varnostni pas je določen vpredpisih, ki urejajo področje voda in znaša 15 m tlorisne širine za vode 1. reda (večina rek,jezer, morje) in 5 m za vode 2. reda (potoki, mlake, manjše reke itd.). Kadar pa je, zaraditoksičnosti sredstva za vodne organizme, v navodilu za uporabo naveden širši varnostni pas,smo dolžni upoštevati slednjega. Poleg tega je seveda potrebno upoštevati tudi vse dodatneomejitve uporabe, ki so razvidne iz etikete oziroma navodila. Te se večinoma nanašajo navodovarstvena območja ter na določeno vrsto tal (lahka tla, kraška tla) in so predpisanepredvsem zaradi varstva podzemnih voda. 82
    • Varstvo čebelUporaba mnogih fitofarmacevtskih sredstev je še posebej problematična za čebele in drugeneciljne žuželke. Prav zaradi tega omenjeni pravilnik določa, da uporaba čebelam nevarnihsistemičnih fitofarmacevtskih sredstev v času cvetenja gojenih rastlin ni dovoljena. Čebelamnevarna kontaktna sredstva pa smemo v času cvetenja uporabljati le v nočnem času, oziromadve uri po sončnem zahodu. Katera so ta sredstva, je jasno razvidno iz etikete. V časutretiranja trajnih nasadov s čebelam nevarnimi sredstvi ne smemo pozabiti na cvetočo podrast,ki mora biti skrbno odstranjena ali pa moramo na drug način preprečiti, da bi jo sredstvadosegla.Tretiranje semena in setevEnako kot za vse druge načine tretiranja, velja tudi za tretiranje semena, da se sme v ta amenuporabljati le certificirane naprave za razkuževanje semenskega materiala. Tretiranje smejoizvajati le pravne in fizične osebe, ki so vpisane v register dobaviteljev semena v skladu zzakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, za opravljanje dejavnosti »priprava zatrg semena poljščin in zelenjadnic«.Pri rokovanju s tretiranim semenom je potrebna enaka stopnja previdnosti, kot pri uporabifitofarmacevtskih sredstev. Še zlasti pa je potrebno upoštevati sledeče: Pri rokovanju s tretiranim semenom, pakiranim v vreče, je potrebno ravnati tako, da preprečimo mehanske poškodbe semena in embalaže ter odpadanje obloge s tretiranega semena, pri polnjenju nasipnice sejalnice se iz vreče ne sme stresti prahu, ki je odpadel s tretiranega semena, izpraznjene vreče in odpadli prah v vrečah moramo odstraniti tako, kot določajo predpisi, ki urejajo odpadke, neporabljeno tretirano seme moramo do naslednje setve, skupaj z etiketo shraniti v dobro zaprtih vrečah in ločeno od ostalega netretiranega semena ali pa odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, pred setvijo tretiranega semena moramo natančno prebrati opozorila in obvestila na etiketi o osebni zaščiti, varovanju okolja in živali ter jih pri setvi dosledno upoštevati; za setev uporabimo tehnično brezhibne sejalnice, setev semena koruze, tretiranega s fitofarmacevskimi sredstvi, ki so označena kot čebelam nevarna, lahko izvedemo s podtlačnimi pnevmatskimi sejalnicami le, če so opremljene z napravo, ki zmanjša odnašanje prašnih delcev v toku izstopajočega zraka v okolico, pri setvi semena, tretiranega s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so označena kot pticam nevarna, moramo poskrbeti, da je posejano seme popolnoma prekrito z zemljo, morebitno raztreseno seme pa takoj pobrati in odstraniti.Evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstevZa vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, ki so tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudiin živali ali tržni pridelovalci okrasnih rastlin, za pravne in fizične osebe, ki zatirajo škodljiveorganizme na nekmetijskih površinah (npr. železniški objekti, letališča, ceste, parkirišča,pokopališča, parki, sprehajalne poti, industrijska dvorišča in podobno) in pravne in fizičneosebe, ki dodelujejo ali razkužujejo semenski material kmetijskih rastlin, je obvezno vodenje 83
    • evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Smiselno in priporočljivo pa je, da evidencevodijo vsi pridelovalci, ki sredstva uporabljajo.Evidenca o uporabi fitofarmacevtskih sredstev nam lahko nudi zelo koristne informacije inprimerjave podatkov o pojavu bolezni in škodljivcev v posameznih obdobjih, o uporabljenihsredstvih in njihovi učinkovitosti, s čimer si lahko pridobimo bogate izkušnje. Poleg tega paso evidence vir ključnih podatkov v primeru zastrupitev ljudi, čebel in drugih živali,kontaminacije vode, tal ali neciljnih rastlin.Evidenco je potrebno voditi po parcelah in po kulturah. Če pridelovalec goji isto kulturo naveč parcelah, ki so zaokrožena celota in mejijo ena na drugo, lahko za te parcele vodievidenco na enem evidenčnem listu. V primerih tretiranja v zaprtem ali zavarovanem prostoruali drugem objektu, pa je potrebno evidenco voditi za vsak objekt na svoj evidenčni list.Evidenco mora voditi tudi pridelovalec, ki seje tretirano seme, pri čemer v rubriko “opombe”vpiše količino tretiranega semena na parcelo.Obrazec evidence je sestavni del že omenjenega pravilnika. Po potrebi lahko vsakpridelovalec dodaja rubrike, ki se mu zdijo smiselne in koristne za njegovo delo. Važno je, daevidenca obsega vse rubrike, ki so navedene v prilogi pravilnika. Vsi tisti, ki evidence ževodijo v sklopu integrirane ali ekološke pridelave ali SKOP ukrepov, bodo torej obstoječimevidencam dodali le še podatek o datumu tretiranja in spravila pridelka. Evidenco izpolnjujein za njeno verodostojnost odgovarja uporabnik fitofarmacevtskih sredstev, hraniti pa jo moralastnik oziroma upravnik gospodarstva, posestva ali drugega objekta najmanj 5 let.Evidenca o uporabi fitofarmacevtskih sredstev mora biti ob vsakem času dostopnapristojnemu kmetijskemu inšpektorju.Shranjevanje fitofarmacevtskih sredstevPravilno shranjevanje fitofarmacevtskih sredstev je pomembno iz dveh vidikov: ohranjanjelastnosti oziroma učinkovitosti pripravka in preprečevanju nesreč.Zaradi ohranjanja lastnosti sredstev morajo biti le-ta shranjena v ustreznih prostorih, kizagotavljajo take pogoje vlage, temperature in svetlobe, kot jih v navodilu priporočaproizvajalec. Previsoke ali prenizke temperature, velika temperaturna nihanja terizpostavljenost direktni sončni svetlobi ali prevelika vlažnost prostorov negativno vplivajo naobstojnost sredstva. Še pomembneje kot to pa je seveda varnost.Zaradi preprečevanja vsakovrstnih nesreč morajo biti fitofarmacevtska sredstva vednoshranjena v originalni embalaži, ločeno od živil in drugih predmetov splošne rabe ter izvendosega otrok!Na tem mestu velja omeniti tudi določbo pravilnika, ki pravi, da uporabnik oziromapridelovalec ne sme posedovati in shranjevati sredstev, ki niso registrirana v RepublikiSloveniji, ali zanje ni dovoljena poraba zalog po preteku veljavnosti odločbe o registraciji. Zdrugimi besedami to pomeni, da lahko posedujemo le tista sredstva, ki jih v skladu s pravilnouporabo lahko tudi uporabljamo.Poleg vsega navedenega je uporabnik fitofarmacevtskih sredstev dolžan o pomembnihopažanjih v zvezi s sredstvi obvestiti Fitosanitarno upravo ali pristojnega kmetijskegainšpektorja. Posebej pomembna so opažanja, povezana z možnostjo nevarnega ali neželenegavpliva fitofarmacevtskih sredstev na zdravje uporabnika sredstev in drugih ljudi, živali, vpliva 84
    • na okolje, na tretirane rastline ali rastline, ki sledijo v kolobarju. Zelo pomembni so tudipodatki o morebitni zmanjšani učinkovitosti sredstva oziroma pojavu odpornosti posameznihškodljivih organizmov.Nenazadnje pa se strokovno in odgovorno ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi ne konča stretiranjem. Ustrezno moramo poskrbeti tudi za odpadke in odpadno embalažo. Z njimi smodolžni ravnati kot je navedeno v poglavju o odpadkih in odpadni embalaži. Če za odpadke nemoremo poskrbeti takoj, jih moramo do odstranitve shranjevati v posebnih, pokritih,nevnetljivih in nekorozivnih posodah, do katerih dostop otrokom ni mogoč.V primeru nesreče, v kateri je lahko ogroženo zdravje ljudi, živali ali okolja, mora uporabnikravnati v skladu z navodilom proizvajalca na etiketi oziroma varnostnem listu ter o nesrečinemudoma obvestiti Center za obveščanje – 112.6.1.3. Naprave za nanašanje FFSPoleg pravilne in pravočasne uporabe fitofarmacevtskih sredstev je ustrezen nanosfitofarmacevtskih sredstev na ciljne površine eden od bistvenih dejavnikov učinkovitostisredstva in je hkrati ključnega pomena pri varstvu okolja, živali in seveda ljudi. Da bizagotovili uporabo kakovostnih naprav za nanašanje in njihovo dobro delovanje, to področjeurejata dva pravilnika: Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanjefitofarmacevtskih sredstev (U.l RS, št. 37/01, 80/02) in Pravilnik o pogojih in postopkih, kijih morajo izpolnjevati in izvajati pooblaščeni nadzorni organi za redno pregledovanje napravza nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (U.l RS, št.. 12/00, 18/02, 97/05). Pravilnikapredpisujeta obvezno certificiranje novih naprav pred dajanjem na trg ter redno pregledovanjenaprav.Certifikat za nove naprave je predpisan z namenom, da bi se uvažale in v Sloveniji proizvajalele kakovostne naprave, ki omogočajo optimalno nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. Rednipregledi naprav pa so predpisani z namenom, da se naprave v uporabi redno vzdržujejo inčetudi so stare, omogočajo kakovosten nanos. Pregledi so obvezni za naprave za površinsko inprostorsko nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na traktorski ali motorni pogon in se izvajajoredno na dve leti. Ob nakupu nove naprave ta pregled ni potreben, treba pa je pridobiti znak opregledu v roku 6 mesecev po nakupu ob predložitvi računa in certifikata o skladnosti prienem od pooblaščenih nadzornih organov. Nova naprava se nato prvič pregleda čez tri leta,kasneje pa na vsaki dve leti. Pregledi potekajo v prostorih nadzornega organa ali na terenu.Imetniki naprav so dolžni na pregled pripeljati očiščene in delujoče naprave s pripadajočoopremo. Rezervoar naprave mora biti napolnjen s čisto vodo najmanj do polovice. Na podlagipozitivnega izida pregleda se na vidno mesto take naprave nalepi znak o pregledu.6.1.4. IzobraževanjePravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Ur.l. RS, št.36/02, 41/04, 17/05, 92/06 in 99/08) določa obvezno strokovno usposabljanje predavateljevfitomedicine, odgovornih oseb v trgovinah s FFS, prodajalcev FFS in izvajalcev ukrepovzdravstvenega varstva rastlin, predpisuje pa tudi vsebino in način usposabljanja ter načinopravljanja izpita oziroma preverjanja znanja ter druge zadeve, ki se nanašajo na sam potekusposabljanja. 85
    • Izvajalci ukrepov so tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in živali, okrasnih rastlin,delavci, ki izvajajo ukrepe na nekmetijskih površinah (železnice, avtoceste ipd), tisti, kiizvajajo dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo, dodelujejo in razkužujejo seme in sadike,delavci pooblaščenih organizacij za redno preskušanje naprav za nanašanje fitofarmacevtskihsredstev, uporabniki naprav za nanašanje, ki za druge opravljajo ukrepe zdravstvenega varstvarastlin kot služnostno dejavnost, delovodje na posestvih in drugi. Zanje je usposabljanje inpridobitev potrdila obvezno.Usposabljanje se deli na: osnovno usposabljanje, za pridobitev potrdila in nadaljnje usposabljanje, za njegovo podaljšanje.Osnovno usposabljanje za izvajalce ukrepov zdravstvenega varstva rastlin poteka v oblikitečajev v obsegu najmanj 15 ur in zajema tako teoretični kot tudi praktični del. Po končanemusposabljanju kandidati opravljajo pisni preskus znanja in prejmejo potrdila. Izjema velja zatiste kandidate, ki imajo končano srednjo kmetijsko šolo, ali so si pridobili višjo, visoko aliuniverzitetno izobrazbo kmetijstva rastlinske smeri. Zanje velja, da lahko prvič pridobijopotrdilo o opravljenem izobraževanju brez osnovnega tečaja in preizkusa znanja. Na podlagidokazila o izobrazbi zanj lahko zaprosijo pri enem od pooblaščenih izvajalcih usposabljanja.Potrdila imajo veljavnost pet let. V tem času se mora imetnik potrdila udeležiti nadaljnjegausposabljanja. Slednje je organizirano v obliki predavanj, na katerih se slušatelji seznanijo znovostmi na področju fitofarmacevtskih sredstev in obnovijo znanja o varnem ravnanju znjimi. Imetniki potrdil, ki veljavnosti ne podaljšajo v predpisanem roku, morajo ponovnoopravljati osnovno usposabljanje.Več informacij o zakonodaji s področja fitofarmacevtskih sredstev je dostopnih na splentistrani:http://www.furs.si/law/slo/ffs/Index.asp 86
    • 6.2. ZAKONODAJNA UREJENOST PODROČJA SKLADIŠČENJA,RAVNANJA Z ODPADNO EMABALAŽO IN ZBIRANJE ODPADKOVFFS6.2.1. Ravnanje z odpadkiOdpadna FFS se (z vidika ravnanja z odpadki) delijo v dve skupini: odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribištva in ribogojstva (v nadaljnjem besedilu: odpadki iz kmetijstva), ki niso komunalni odpadki in ločene frakcije, ki so komunalni odpadki.Ker odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi ter odpadna embalaža tehsredstev nastajajo v glavnem kot nekomunalni odpadki, se besedilo v nadaljevanju nanaša lena ustrezno ravnanje s takimi odpadki.Predpisi s področja ravnanja z odpadki izrecno ne določajo, na kakšen način morajo bitiurejeni prostori za skladiščenje odpadnih FFS. V Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št34/08) je določeno, da mora imetnik odpadkov (njihov povzročitelj ali oseba, ki jih ima vposesti) le-te ločeno skladiščiti in zagotoviti, da se med seboj ne mešajo različne skupine alisplošne vrste nevarnih odpadkov ali nevarni odpadki z nenevarnimi odpadki, snovmi alipredmeti, dokler jih ne odda v nadaljnje ravnanje.Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l.RS, št. 119/06) nadalje določa, da mora končni uporabnik odpadna FFS hraniti ločeno, tako,da se ne mešajo z drugimi odpadki, dokler jih ne odda distributerju ali zbiralcu. Uredba oravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS, št. 84/06, 106/06 in 110/07) pa določa,da mora končni uporabnik hraniti ločeno odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, takoda se ne meša z drugimi odpadki in da je mogoče nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi.Določene so tudi osnovne usmeritve glede začasnega skladiščenja odpadkov pri njihovempovzročitelju, na kraju nastanka. Le-ta lahko odpadke začasno skladišči največ dvanajstmesecev, preden jih odda v nadaljnje ravnanje. Ob tem pa količina odpadkov ne sme presegatikoličine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti povzročitelja nastanejo v dvanajstihmesecih. Začasno skladiščenje je dovoljeno v za-to namenjenih prostorih objektov, ki sourejeni v skladu s predpisi, ki urejajo skladiščenje odpadkov, snovi in pripravkov.Naj omenimo še, da mora povzročitelj odpadkov, pri katerem letno nastane več kot 200 kgnevarnih odpadkov ali več kot 150 t vseh odpadkov, pripraviti načrt gospodarjenja z odpadki,v katerem se določijo ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov in načini ravnanja znastalimi odpadki. Načrt se izdela za obdobje štirih let, vsako leto pa se ga pregleda inustrezno popravi.Povzročitelj odpadkov, pri katerem letno nastane več kot 5 kg nevarnih odpadkov ali več kot10 t vseh odpadkov, mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, do 31. marca tekočega letaporočati o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto. Poroča se naobrazcu, ki je objavljen na spletni strani Agencije RS za okolje:http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/obrazci/ODP.pdf 87
    • 6.2.2. Odpadna embalažaOdpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju del v kmetijstvu se uvršča med odpadnoembalažo, ki ni komunalni odpadek, skupaj z odpadno embalažo, ki nastaja pri opravljanjuproizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v gozdarstvu, ribištvu inprometu. Prepovedano jo je prepuščati skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki ali kotločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov (izjema velja le za ločeno zbrano odpadnoembalažo, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, ki se lahko prepuščakot ločeno zbrana frakcija).Odpadna embalaža se razvršča med nevarne odpadke, če: ima embalažni material lastnosti nevarnih odpadkov, je v njej embalirano neuporabno blago, ki vsebuje nevarne snovi v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, ali so v odpadni embalaži ostanki teh nevarnih snovi.V splošnem velja, da mora končni uporabnik odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, inki se razvršča med nevarne odpadke, oddajati zbiralcu odpadkov. To pa ne velja za odpadnoprodajno embalažo, ki vsebuje ostanke FFS. Določen je drugačen način ravnanja s temiodpadki.Končni uporabnik mora zagotoviti, da prodajno embalažo FFS popolnoma izprazni, pri čemermora glede izpraznitve upoštevati navodila proizvajalca FFS. Tako izpraznjena odpadnaembalaža ni nevarni odpadek in se jo oddaja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje zembalažo in odpadno embalažo.Če prodajne embalaže FFS ni možno izprazniti, ali če FFS ni možno uporabiti (npr. zaradipreteka roka uporabnosti), mora končni uporabnik odpadna FFS, ki se razvrščajo medodpadke iz kmetijstva (skupaj s prodajno embalažo), oddati: distributerju, ki mu FFS izroča ali dostavlja, neposredno zbiralcu odpadnih FFS, ali v zbiralnico odpadnih FFS, ki jo upravlja zbiralec.Odpadna FFS je prepovedano prepuščati skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki.Distributer FFS mora na prodajnem mestu končnemu uporabniku omogočiti, da ob dobaviFFS brezplačno odda odpadna FFS, ki se razvrščajo med odpadke iz kmetijstva in jih le-taželi oddati. Izjema velja v primerih, ko je največ 5 km od prodajnega mesta zbiralnicaodpadnih FFS, ki jo upravlja distributer sam ali skupaj z drugimi distributerji, ali zbiralec. Vtem primeru se odda odpadna FFS v tej zbiralnici.Distributer mora ob prevzemu odpadnih FFS končnemu uporabniku na njegovo zahtevopotrditi prevzem teh odpadkov s svojim podpisom na dokumentu o prevzemu odpadnih FFS.Na dokumentu morajo biti navedeni: ime končnega uporabnika, datum prevzema in količina in klasifikacijska številka prevzetega odpadka. 88
    • Distributer mora na vidnem mestu namestiti obvestilo kupcem FFS o možnosti brezplačneoddaje odpadnih FFS ter na prodajnem mestu urediti poseben zabojnik za ločeno zbiranjeprevzetih odpadnih FFS. Če distributer ne prevzema odpadnih FFS na prodajnem mestu, morana vidnem mestu namestiti obvestilo o možnosti njihove oddaje v najbližji zbiralnici odpadnihFFS.Financiranje ravnanja z odpadnimi FFS je obveznost oseb, ki v Sloveniji dajejo FFS v promet.Proizvajalci, pridobitelji in uvozniki morajo za FFS, ki jih dajejo v promet, na svoje stroškezagotoviti zbiranje odpadnih FFS od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javneslužbe ter za zbrana odpadna FFS na svoje stroške zagotoviti ponovno uporabo aliodstranjevanje. Vpisani morajo biti v ustrezno evidenco, ki jo vodi Agencija RS za okolje inje dostopna na spletni strani:http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/Evidenca%20na%c4%8drtov_odpadna%20FFS.pdfPredpisane obveznosti zagotavljajo v okviru skupnega načrta ravnanja z odpadnimi FFS,katerega nosilec je družba Slopak d.o.o., odpadna FFS pa v skladu s tem skupnim načrtomzbira družba Ekol, d.o.o. Dodatne zbiralnice, kjer bi končni uporabniki imeli možnost oddajatiodpadna FFS, v načrtu niso predvidene.Če povzamemo predhodno navedeno, ima končni uporabnik odpadna FFS, ki se uvrščajo medodpadke iz kmetijstva, možnost oddati distributerju, ki mu fitofarmacevtska sredstva izroča alidostavlja, ali neposredno zbiralcu, tj. družbi Ekol, d.o.o., ki v skladu s skupnim načrtom zbiraodpadna FFS, oddaja teh odpadkov pa je za končnega uporabnika brezplačna.Povzročitelj odpadkov mora voditi evidenco o nastajanju odpadkov. Če odpadna FFS oddajadistributerju, evidenca vsebuje podatke o: nastalih odpadkih in virih njihovega nastajanja, začasno skladiščenih odpadkih, in oddanih odpadkih.Če končni uporabnik oddaja odpadna FFS zbiralcu teh odpadkov, se evidenca vodi v oblikizbirke veljavnih evidenčnih listov. Zbiralec odpadkov mora namreč ob prevzemu odpadnihFFS končnemu uporabniku potrditi evidenčni list. To je listina, s katero imetnik in zbiralecodpadka potrdita pošiljanje odpadka od kraja nastanka do kraja skladiščenja ali obdelave.Kadar je prodajna embalaža FFS izpraznjena tako, da v njej ni ostankov nevarnih snovi,takšna odpadna embalaža ni nevaren odpadek. Ker gre za odpadno embalažo, ki ni komunalniodpadek, jo mora od končnih uporabnikov brezplačno prevzeti družba za ravnanje z odpadnoembalažo.Trenutno imajo okoljevarstveno dovoljenje za ravnanje z odpadno embalažo štiri družbe: SLOPAK družba za ravnanje z odpadno embalažo d.o.o., Vodovodna ulica 100, 1000 LJUBLJANA (do 31.12.2012), INTERSEROH, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d.o.o., Špruha 29, 1236 TRZIN (do 31.12.2012), EKODIN, družba za gospodarjenje z odpadnimi materiali in snovmi, d.o.o., Šlandrova ul. 6, 1000 LJUBLJANA (do 01.09.2012), in 89
    • SUROVINA družba za predelavo odpadkov d.d. Maribor, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 MARIBOR (do 30.09.2013).Seznam družb za ravnanje z odpadno embalažo je objavljen tudi na spletni strani Agencije RSza okolje:http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/embalaza.pdfDružbe morajo zagotavljati prevzemanje in zbiranje odpadne embalaže, ki ni komunalniodpadek, od končnih uporabnikov. Če ni zagotovljeno prevzemanje odpadne embalaže, ki nikomunalni odpadek, neposredno pri končnih uporabnikih, morajo družbe urediti zbiralniceodpadne embalaže, kjer končni uporabniki oddajajo omenjeno odpadno embalažo.Vsaka družba mora za zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzete odpadne embalaže uredititudi enega ali več zbirnih centrov, pri tem pa mora med drugim upoštevati tudi porazdelitevzbiralnic odpadne embalaže in obseg prevzete odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek.V primeru, da družba zavrne sprejem pravilno izpraznjene odpadne embalaže, ki ni nevarniodpadek, naj se končni uporabnik obrne na Inšpektorat, pristojen za varstvo okolja. Zatovrsten prekršek je namreč predpisana globa od 4.000 do 40.000 eurov.V odpadni embalaži ni ostankov nevarnih snovi, če: v odpadni embalaži ni ostankov drugih nevarnih snovi kot ostankov embaliranega blaga, je notranjost odpadne embalaže viskoznega blaga postrgana z lopatico ali čopičem, tako da preostala količina blaga ni več uporabljiva, je odpadna embalaža tekočega blaga izpraznjena tako, da iz nje ne kaplja, se iz odpadne embalaže za prašnato blago (vreče) ne iztresa embalirana snov, iz odpadnih pršilk ne izhaja potisni plin ali se v pršilki ne pretaka tekočina. 90
    • 7. VIRIDirektiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvupodzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L št. 372 z dne 27. 12. 2006, str.19.)Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitviokvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str.1).Harmuth, P. 1995. Dokaz o preizkusu znanja iz varstva rastlin, MKGP, Ljubljana. 184s.Horvat, J. 2007. Osebna varovalna oprema. Ljubljana, Društvo varnostnih inženirjevLjubljana, s.43-54, 78-101, 105-123.Kišpatič, J. 1985. Opća fitopatologija. Fakultet poljoprivrednih znanosti Sveučilišta uZagrebu. s. 25.Komisija Evropske Skupnosti-Generalni direktorat-Podjetja. 2000. Vodnik za razvrščanjeosebne varovalne oprene (OVO) v ustrezne certifikacijske kategorije. Ljubljana,Gospodarska zbornica Slovenije-Združenje za trgovino in Ministrstvo za gospodarstvo RS.Lešnik, M. 2007. Tehnologija in ekologija zatiranja plevelov. ČZD Kmečki glas, Ljubljana.243 s.Maček, J., Kač, M. 1990. Kemična sredstva za varstvo rastlin. ČZP Kmečki glas, Ljubljana.504 s.Naglič, M. in soavtorji 2008. Varstvo rastlin. Priročnik za uporabnike fitofarmacevtskihsredstev. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Ljubljana. 112 s.Odlok o območjih vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij, ogroženih zaradi FFS(Ur.l. RS, št. 97/2002).Personal protective equipment for handling plat protection products-Guidlines forrequirements concerning personal protective equipment in plant protection. 2006. Berlin,Bundesamt für Verbraucherschutz und Lebensmittelsicherheit.Pravilnik o dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur.l. RS št, 62/03, 5/07,30/09).Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja, (Ur.l. RS, št. 64/04 in Ur.l. RSšt. 5/06).Pravilnik o osebni varovalni opremi (Ur.l. RS, št. 29/05 in 23/06).Pravilnik o pogojih in kriterijih za določitev fitofarmacevtskih sredstev za prodajo brezpredložitve dokazila o opravljenem strokovnem usposabljanju (Ur.l. RS, št. 103/07). 91
    • Pravilnik o pogojih in postopkih, ki jih morajo izpolnjevati in izvajati pooblaščeni nadzorniorgani za redno pregledovanje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (Ur.l. RS št.12/00, 18/02, 97/05).Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskihsredstev (Ur.l. RS 37/01, 80/02).Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemne vode (Ur.l. RS, 63/05).Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Ur.l. RS, št.36/02, 41/04, 17/05, 92/06 in 99/08).Register posvetov Centra za zastrupitve 2007/2008.Selecting protective gloves for work with chemicals – Guidance for employers and healthand safety specialists. 1999. Caerphilly, Health and Safety Executive (HSE).Seljak, G., Knapič, V., Celar, F., Gomboc, S., Milevoj, L. 1998. Formulacijefitofarmacevtskih sredstev. Sodobno kmetijstvo 31, 7 – 8, 372-375Ternifi, V. 1998. Priročnik o toksikoloških lastnostih pesticidov v Republiki Sloveniji.Ministrstvo za zdravstvo. 105 s.Timbrell, J. 2008. Paradoks strupa. Poglavje 12 Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja RS.Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnihvrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter ospremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 234 z dne 30. 8. 2008, str. 1).Uredba o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št 34/08).Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi(Ur.l. RS, št. 119/06).Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS, št. 84/06, 106/06 in 110/07)Uredba o določanju statusa zaradi FFS ogroženih območij vodonosnikov in njihovihrazpoklinskih zaledij in o ukrepih celovite sanacije (Ur.l. RS, št. 97/2002).Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št. 11/2002).Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaško polje (Ur.l. RS, št.59/2007).Uredba o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, 25/2009).Uredba o stanju površinskih voda (Ur.l. RS, 14/2009).Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št. 11/2002). 92
    • Vršič, S., Lešnik, M. 2005. Vinogradništvo. ČZD Kmečki glas, Ljubljana. s. 15-16.Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l. RS, št. 35/2007 – Uradno prečiščeno besedilo 2).Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A in 41/04-ZVO-1http://www.agf.gov.bc.ca/pesticides/b_2.htmhttp://www.agf.gov.bc.ca/pesticides/d_1.htmhttp://www.nasdonline.org/docs/d000801-d000900/d000895/d000895.html 93
    • Priloga 1: Poročilo o izpostavljenosti fitofarmacevtskemu sredstvuPrimere o izpostavljenosti FFS sporočite na spodnjem obrazcu (dostopen tudi na www.zastrupitve.net) nanaslov: UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER - CENTER ZA ZASTRUPITVE Zaloška 7, 1525 Ljubljana Fax 01 434 76 46 Tel 01 522 88 08 e-mail: porocilo.ffs@gmail.com POROČILO O IZPOSTAVLJENOSTI FITOFARMACEVTSKEMU SREDSTVU PODATKI O PONESREČENCUIme in priimek*: __________________________________________ Starost: __________________Spol: □ M □ Ž Kraj: _________________________________Telefon**: ____________________________* Podatek ni obvezen. ** Navedite le, če se strinjate, da vas v primeru potrebe po dodatnih informacijah pokličemo. OPIS OKOLIŠČIN IZPOSTAVLJENOSTIVrsta, oblika in koncentracija FFS:□ Enkratna izpostavljenost: datum ____________________, čas od _________ do __________□ Ponavljajoča: število dni ______, povprečen čas izpostavljenosti ______ ur ________ min na danUporaba zaščitnih sredstev: □ rokavice □ zaščitna obleka □ maska □ predpasnik □ zaščitna očala □ škornjiKratek opis dogodka:Izpostavljenost: □ poklicna □ nepoklicna □ izpostavljenost drugih navzočih oseb _____ (število) ZDRAVSTVENI PODATKINavedite težave, ki so se po vašem mnenju pojavile zaradi izpostavljenosti FFS:(npr.:draženje oči, dihal, kože, kašelj, znojenje, spremembe po koži, težave z dihanjem, slabost,bruhanje driska, bolečine v trebuhu, glavobol, omotica, vrtoglavica, splošna slabost, mravljinčenje …)Pojav težav med delom s FFS: □ DA □ NEČas pričetka težav ob __________ , trajale so do _________Ali ste poiskali zdravniško pomoč? □ DA □ NEDatum obiska _______________________________Zdravstvena ustanova ________________________________Kraj _________________________________Opomba: poročilo izpostavljenosti zastrupitve je zaenkrat neobvezna. Namen zbiranja teh prijav je pridobiti čim večpodatkov o potencialno nevarni izpostavljenosti ljudi posameznim FFS z namenom izboljšanja varnosti pri uporabiFFS. Z oddajo te prijave Centru za zastrupitve dovolite zbiranje in uporabo poslanih podatkov v navedeni namen. 94