Your SlideShare is downloading. ×
VPLIV TRETIRANEGA SEMENA S FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI NA ČEBELE
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×
Saving this for later? Get the SlideShare app to save on your phone or tablet. Read anywhere, anytime – even offline.
Text the download link to your phone
Standard text messaging rates apply

VPLIV TRETIRANEGA SEMENA S FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI NA ČEBELE

174
views

Published on

Negativnih vplivov sistemičnega delovanja neonikotinskih pripravkov v obliki tretiranega semena nismo ugotovili. …

Negativnih vplivov sistemičnega delovanja neonikotinskih pripravkov v obliki tretiranega semena nismo ugotovili.
FFS prav gotovo ne koristijo čebelam (če seveda ne gre za aktivne snovi, ki jih uporabljamo za njihovo zdravstveno varstvo);
V vseh ostalih primerih gre za nesprejemljivo aktivnost različnih posameznikov, ki pa jih ne moremo pripisati niti z zakoni dovoljeni rabi in še manj priporočeni rabi v smislu dobre kmetijske prakse ali v našem primeru dobre prakse sejanja gojenih rastlin;
Dejstvo je, da bomo morali vložiti še več naporov za boljše sobivanje kmetov in čebelarjev, kajti vsaka čebela, ki umre zaradi uporabe FFS, umre danes zaradi nestrokovnih in nepremišljenih dejanj posameznikov.


0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
174
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
2
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJEHacquetova 171000 Ljubljana FITOSANITARNI DNEVI VPLIV TRETIRANEGA SEMENA S FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI NA ČEBELE Andrej SIMONČIČ FITOSANITARNA UPRAVA RS Moravske toplice, 18-19. december 2008
  • 2. TEŽAVE Z UMIRANJEM ČEBEL V LETIH OD 2000 DO 2008 NEKATERE UGOTOVITVE SEDANJEGA STANJA:• Že od leta 2000 se glede na podatke številnih držav srečujemo z občutnejšim umiranjem čebel oziroma hitrim propadanjem panjev z odraslimi čebelami (Colony Collapse Disorder – CCD);• Največ tovrstnih težav so v teh letih imeli v ZDA in EU (Francija);• Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s temi težavami;• Vzroki za umiranje čebel še vedno niso v celoti znani, pripisujejo pa temu pojavu več vzrokov (od spremembe klime, neustrezne tehnologije čebelarjenja, pomanjkanja paše, slabega zdravstvenega varstva čebel, FFS, …);• V letošnjem letu pa so se tem težavam ponovno (namesto vplivov sistemičnega delovanja) pridružili še neonikotinski pripravki (Nemčija, Francija, Slovenija);• Po okvirnih ocenah naj bi v Sloveniji izgubili cca 70.000 panjev (?), pri čemer pa še do danes ni nihče prišel s kakršnimi koli rezultati oziroma nanalizami vzrokov;• Edino kar je znano in podkrepljeno z analizami, da so pri 26 čebelarjih (312 panjev) ugotovili prisotnost neonikotinskih pripravkov (kar je cca 0,5 % panjev, ki naj bi jih izgubili v letu 2008).
  • 3. TEŽAVE Z UMIRANJEM ČEBEL V LETIH OD 2000 DO 2008 NEKATERE UGOTOVITVE SEDANJEGA STANJA:• Omenjena raziskava je bila opravljena v okviru MKGP (FURS in IRSP). Drugih raziskav v javnosti ni bilo zaznati.• Ne glede na pomanjkanje kakršnih koli konkretnih podatkov ali študij pa je tekom leta prevladalo mnenje, da je letošnja izguba čebel vezana prvenstveno na uporabo neonikotinskih insekticidov;• Zato se je MKGP odločilo, da bo poskušalo z raziskavo spremljanja razgradnje neonikotinskih pripravkov v koruzi do časa cvetenja ugotoviti morebitno tveganje za čebele.
  • 4. GEOGRAFSKA PORAZDELITEV PRIDELAVE KORUZE V SLOVENIJI 60% pridelave koruze • RAJONIZACIJA KMETIJSKE 312 praznih 10% PRIDELAVE - FFS panjev 10% pridelave koruze pridelave koruze 15% 5% pridelave koruze pridelave koruze
  • 5. NEONIKOTINSKI INSEKTICIDI ZA TRETIRANJE SEMENAKLOTIANIDIN Poncho FS 600IMIDAKLOPRID Gaucho WS 70, Gaucho FS 350TIAMETOKSAM Cruiser 70 WS
  • 6. NAMEN RAZISKAVE Ugotavljanje morebitnih vplivov ostankov neonikotinskih pripravkov za tretiranje semena koruze v času cvetenja na čebele- Ugotoviti oziroma potrditi izvor zastrupitev čebel z neonikotinskimiinsekticidi – zgolj drift ali sistemično delovanje preko semena-Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v koruzi v časupred, med in po končanem cvetenju,- Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v vzorcihcvetnega prahu v času cvetenja,- Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v čebelah v časupred, med in po končanem cvetenju,- Spremljanje čebel (razvoj družin, smrtnost, vpliv na obnavljanječebelje družine in obseg zalege) v času cvetenja ter po cvetenju.
  • 7. METODIKA RAZISKAVEUgotavljanje morebitnih vplivov ostankov neonikotinskih pripravkov za tretiranje semena koruze v času cvetenja na čebele- Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v koruznici ter cvetnem prahu v časupred, med in ob koncu cvetenja smo opravili na 4 lokacijah. Pri aanalitiki smo uporabiligelsko permeacijsko kromatografijo (GPC), posamezne komponente pa smo analizirali stekočinsko kromatografijo z masno selektivnim detektorjem (LC/MS/MS),- Prvo vzorčenje rastlin na vseh poskusnih mestih smo izvedli 24. junija 2008 in nato še 3 vrednih 7 dnevnih presledkih. Prvo vzorčenje je bilo izvedeno pred cvetenjem koruze, drugov začetku cvetenja, tretje v polnem cvetenju in četrto ob koncu cvetenja,- Poskus s čebelami smo izvedli na vseh štirih poskusnih mestih. Del koruznega posevkasmo pred cvetenjem pokrili z mrežnikom dimenzij 4m x 4m x 4m. Vanje smo zaprli po dvečebelji družini, po dve pa smo namestili zunaj mrežnika. V obeh primerih smo spremljalirazvoj družin, smrtnost, vpliv na obnavljanje čebelje družine in obseg zalege v časucvetenja ter po cvetenju,- Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v vzorcih cvetnega prahu v časucvetenja,-Ugotavljanje ostankov 3 neonikotinskih pripravkov v čebelah v času pred, med in pokončanem cvetenju.
  • 8. REZULTATI RAZISKAVEUgotavljanje morebitnih vplivov ostankov neonikotinskih pripravkov za tretiranje semena koruze v času cvetenja na čebele- KoruznicaVsebnost aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam je bila pri vsehvzorcih pod mejo detekcije (LOD). Ta je 0,01 mg/kg.- Cvetni prahVsebnost aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam je bila pri vsehvzorcih pod mejo detekcije (LOD).. Ta je 0,003 mg/kg. Ugotovljene količine soskladne in nekoliko nižje od vrednosti, ki jih je Fitosanitarna uprava RS pridobilaod proizvajalcev v postopku registracije preučevanih insekticidov oziromanjihovih aktivnih snovi.- ČebeleVsebnost aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam je bila pri vsehvzorcih pod mejo detekcije (LOD). Ta je 0,003 mg/kg za klotianidin intiametoksam, za imidakloprid pa 0,004 mg/kg.
  • 9. REZULTATI RAZISKAVE - nadaljevanje- Opazovanja in meritve čebelPri spremljanju 16 čebeljih družin na štirih lokacijah smo merili obseg odkrite inpokrite zalege. Na vsaki lokaciji sta bili po dve družini v mrežniku in po dvedružini izven mrežnika.Čebelje družine locirane v mrežnikih so se razvijale glede na dane, omejenepogoje razvoja v mrežniku. Družine zaprte v mrežniku s tretirano koruzo so serazvijale primerljivo družinam ki so bile zaprte v mrežniku z netretirano koruzo.Družine v mrežniku praviloma ne kažejo progresivnega razvoja, kot družine vodprtem okolju. Posamezne delavke se v mrežniku ne vračajo v panj zato nipričakovanega razvoja. Sicer pa smo v družinah v mrežnikih pridobili zadostnekoličine cvetnega prahu, ki so ga čebele zbrale. Pridobili smo tudi mrtvice.Razvoj čebeljih družin izven mrežnikov je bil primerljiv med posameznimilokacijami, med katerimi ni bilo razlik. Čebele delavke so izletale na pašo naokoliška zemljišča in rastlinje in tudi na cvetove koruze. Tudi v teh družinah smozbrali zadostno količino izlednih čebel in mrtvic, ter vzorcev cvetnega prahu.
  • 10. ŠTEVILO ANALIZIRANIH VZORCEV MEDU, CVETNEGA PRAHU INMATIČNEGA MLEČKA V LETIH 2005-2008, V KATERIH JE BIL PRISOTEN CVETNI PRAH TRAV (POACEAE) IN KORUZE (ZEA MAYS L.) ŠTEVILO VZORCEV PO LETIH 2005 2006 2007 2008VRST vzorci s pelodi trav vzorci s pelodi trav vzorci s pelodi trav vzorci s pelodi trav A (Poaceae) (Poaceae) (Poaceae) (Poaceae)VZOR CA vzorci s vzorci s vzorci s vzorci s vzorci s vzorci s vzorci s vzorci s Skupaj pelodom pelodo skupaj pelodom pelodo skupaj pelodom pelodo skupaj pelodom pelodo koruze m koruze m koruze m koruze m (Zea ostalih (Zea ostalih (Zea ostalih (Zea ostalih mays)* trav mays)* trav mays)* trav mays)* travMED 291 18 171 68 7 49 100 17 69 101 15 70CVET NI 0 0 0 0 0 0 1 0 1 4 0 0PRAHMATI ČNIMLEČ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18 8 3 EK
  • 11. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA TVEGANJE ZASTRUPITVEUkrepi, ki povečujejo tveganje Ukrepi, ki zmanjšujejo tveganjeSlaba izvedba tretiranja semena Upoštevanje navodil za tretiranje semenaMehanske poškodbe semena med Čiščenje semena pred in potransportom povečujejo delež prahu tretiranjuUporaba pneumatskih sejalnic Previdno rokovanje s tretiranim semenom (čim manj premetavanjaSetev v suhem in vetrovnem Predelava oz. nadgradnjavremenu pneumatskih sejalnicPozna setev, ko že cveti večina Setev v vlažnem in mirnem vremenusadnih vrst, ozimna ogrščica,navadni regrat, ….Majhne setvene površine in veliko Zgodnja setevmejSetvena struktura Posebna previdnost na setviščih, ki mejijo na cvetoče posevke ali nasade
  • 12. PRIMERJAVA EMISIJ FITOFARMACEVSTSKIH SREDSTEV PRI RAZLIČNIH PNEVMATSKIH SEJALNICAH Comparison of emissions of a.i. from various pneumatic maize planting machines Kverneland Accord Optima NT Gaspardo MTE Amazone ED Contour Kuhn Pneumasem Kuhn Maxima Monosem NG Monosem PNU 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 m g a.i./100.000 seeds (1 ha)
  • 13. Pnevmatska sejalnica MONOSEMIzpuh zraka je pri sejalnici usmerjen rahlo navzgor
  • 14. Pnevmatska sejalnica AMAZONE EDIzpuh zraka je pri sejalnici usmerjen vodoravno
  • 15. Pnevmatska sejalnica KVERNELAND ACCORDIzpuh zraka je pri sejalnici usmerjen rahlo navzdol
  • 16. Pnevmatska sejalnica KUHN MAXIMAIzpuh zraka je pri sejalnici usmerjen navzgor
  • 17. Pnevmatska sejalnica GASPARDOIzpuh zraka je pri sejalnici usmerjen navzdol
  • 18. PNEVMATSKA SEJALNICA SFOGGIAIzpuh zraka je pri sejalnici usmerjen navzdol
  • 19. AMAZONE ED S PRIREJENO NADGRADNJO ZA PREPREČEVANJE DRIFTA SEJALNICE
  • 20. FITOFARMACEVSTKA SREDSTVA IN NJIHOVI RAZGRADNI PRODUKTI V PODZEMNI VODIDve drenažni cevi, ki sta s pomočjo Drenažne cevi so speljane teradapterja pritrjeni na pritrjene pod okvirjem šasije
  • 21. AMAZONE ED Z GUMIJASTIM ŠČITNIKOM V OBLIKI ZAVES (vir: Bayer CropScience)
  • 22. Dokaj enostavna rešitev zmanjšanja drifta v okolje z montažo cevi za preusmeritev izstopnega zraka pri pnevmatski sejalnici (vir: fotomaterial Syngente)
  • 23. Dokaj enostavna rešitev zmanjšanja drifta v okolje z uporabo filtrov (vir: fotomaterial Syngente) Filter Pomanjkljivost: Pri filtriranju nam ostane “odpad” , ki se nabere v filtru
  • 24. ZAKLJUČKI• Negativnih vplivov sistemičnega delovanja neonikotinskih pripravkov v obliki tretiranega semena nismo ugotovili.• FFS prav gotovo ne koristijo čebelam (če seveda ne gre za aktivne snovi, ki jih uporabljamo za njihovo zdravstveno varstvo);• V vseh ostalih primerih gre za nesprejemljivo aktivnost različnih posameznikov, ki pa jih ne moremo pripisati niti z zakoni dovoljeni rabi in še manj priporočeni rabi v smislu dobre kmetijske prakse ali v našem primeru dobre prakse sejanja gojenih rastlin;• Dejstvo je, da bomo morali vložiti še več naporov za boljše sobivanje kmetov in čebelarjev, kajti vsaka čebela, ki umre zaradi uporabe FFS, umre danes zaradi nestrokovnih in nepremišljenih dejanj posameznikov;• Prav bi bilo, da bi lahko javnosti dokazali, da kmetje in FFS niso in ne morejo biti dežurni krivci za vse nastale težave čebelarjev;• Zgolj z gasilskimi akcijami v času afer tega ne bomo mogli početi;• V izogib nadaljnjim težavam bomo morali zato vzpostaviti strokovno službo, ki se bo ukvarjala tudi s temi vsebinami.
  • 25. ZAKLJUČKI - nadaljevanje• K boljšemu stanju lahko v prihodnje doprinese v prvi vrsti boljše sodelovanje strokovnih služb in čebelarjev v okviru koordinacije financerja (MKGP, MOP, …), financiranje razvojno strokovnih nalog, vzpostavitev oziroma razširitev strokovne naloge, ki bi ob že vzpostavljenih nalogah vključevala osnovni monitoring zdravstvenega stanja in kondicije čebel, preučevanje navad čebel v povezavi s kmetijsko pridelavo, izdelava DKP glede na ugotovljena tveganja, redno spremljanje ostankov FFS v kmetijskih rastlinah, čebelah in medu;• K boljšemu stanju lahko prav gotovo v prihodnje doprinese predvsem dober nadzor ter izobraževanje in usposabljanje uporabnikov FFS, trgovcev, ki imajo največji vpliv pri uporabi FFS (škodilo pa ne bi niti sofinanciranje precej drage okolju prijazne aplikacijske tehnike in v našem primeru tudi sejalnic).

×