Your SlideShare is downloading. ×
Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×

Introducing the official SlideShare app

Stunning, full-screen experience for iPhone and Android

Text the download link to your phone

Standard text messaging rates apply

Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

1,199
views

Published on

Zdravstveno varstvo rastlin - Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, 2009 …

Zdravstveno varstvo rastlin - Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, 2009
Plant health - The system in Republic of Slovenia as EU
Memeber State, 2009
Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih.

Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije.

Published in: Business

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
1,199
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
6
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Fitosanitarna uprava Republike Slovenije ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLINSistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije Foto: J. Ileršič
  • 2. 2
  • 3. Verzija 1.0Naslov: Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unijeAvtorji:Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Erika Orešek, mag. Simona Mavsar, Primož PajkUredila: Vlasta KnapičIzdaja: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Einspielerjeva 6, SI-1000 Ljubljana,Slovenija, Telefon: +386 59 15 29 30 Telefaks: 059 15 29 59http://www.furs.si e-pošta: furs.mkgp@gov.siZastopa: vršilka dolžnosti direktorice mag. Katarina GroznikNaklada: 100 izvodovTisk: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, LjubljanaLjubljana, 26. junij 2009 3
  • 4. Pojasnilo: Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih. Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije. Fitosanitarna uprava RS vodi za take zavezance skladno dva registra: i. register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev (FITO – register), ki ga zahtevajo EU direktive zdravstvenega varstva rastlin, na podlagi katerega se lahko izdajajo rastlinski potni listi v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (uradno prečiščeno besedilo /ZZVR-1-UPB2/Uradni list RS, št. 62/2007); ii. register dobaviteljev (SEME – register), ki ga zahtevajo EU direktive o trženju semenskega in razmnoževalnega materiala, na podlagi katerega se lahko izdajajo etikete dobavitelja na podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (uradno prečiščeno besedilo /ZSMKR - UPB 1/Ur.l. RS, št. 25/05). Čeprav smo zaradi racionalnosti v Sloveniji združili upravljanje obeh področij, njun nadzor in tudi ravnanje imetnikov rastlin pri izdajanju etiket s področij obeh zakonov, se v gradivu osredotočamo zlasti na zahteve predpisov zdravstvenega varstva rastlin, s tem pa na karantenske škodljive organizme ter na sistem fitosanitarnih spričeval in rastlinskega potnega lista. 4
  • 5. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Kratice, pogosto uporabljene v gradivu:EGS – Evropska gospodarska skupnost (od leta 1957 – Rimska pogodba)ES – Evropska skupnost (od leta 1992 – Maastrichtska pogodba)FITO – okrajšava za fitosanitarno področje, ki ga opredeljuje ZZVRFSI – Fitosanitarna inšpekcijaFURS – Fitosanitarna uprava Republike SlovenijeIRSKGH – Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hranoMKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoPRA - Pest Risk Analysis; analiza tveganja zaradi škodljivih organizmovUL – Uradni listZZVR – Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (2001) 5
  • 6. KAZALOKAZALOI. FITOSANITARNI PREDPISI – ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN .............. 11 1 MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU RASTLIN.............................. 11 2 WTO-SPS SPORAZUM................................................................................ 11 3 PREDPISI EVROPSKE UNIJE..................................................................... 12 3.1 Direktiva Sveta 2000/29/ES.......................................................................... 12 4 HORIZONTALNI PREDPISI EU: VARNA HRANA ....................................... 14 4.1 Uradni nadzor hrane in krme ........................................................................ 14 4.2 Evropska agencija za varno hrano ............................................................... 15 5 PREDPISI EU: UVOZ ................................................................................... 18 5.1 Direktiva Komisije 2004/105/ES – model fitosanitarnih spričeval ................. 18 5.2 Direktiva Komisije 98/22/ES o minimalnih pogojih - BiP............................... 18 5.3 Direktiva Komisije 2004/103/ES – pregledi v namembnem kraju ................. 19 5.4 Uredba Komisije 1756/2004/ES – zmanjšana pogostost pregledov............. 19 5.5 Direktiva Komisije 94/3/ES - notifikacije ....................................................... 20 5.6 Direktiva Komisije 2008/61/ES – vnos v znanstvene namene...................... 20 5.7 DEROGACIJE – odstopanja od prepovedi uvoza v EU................................ 20 5.7.1 Uvoz zemlje .......................................................................................... 20 5.7.2 Uvoz lesa iz ZDA in Kanade ................................................................. 21 5.7.3 Uvoz bonsajev iz Japonske in Republike Koreje .................................. 23 5.7.4 Uvoz rastlin jagod iz Južnoafriške republike, Čila in Argentine ............ 23 5.7.5 Uvoz jedilenga krompirja ...................................................................... 24 5.7.6 Uvoz rastlin (cepičev) vinske trte iz Hvaške in Makedonije .................. 26 5.7.7 Uvoz plodov citrusov iz Brazilije ........................................................... 26 6 PREDPISI EU: REGISTRACIJA IN IZDAJANJE RASTLINSKIH POTNIH LISTOV................................................................................................................ 28 6.1 Direktiva Komisije 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov..... 28 6.2 Direktiva Komisije 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V................................................................................................... 28 6.3 Direktiva Komisije 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste ............................................................................................ 29 6.4 Direktiva Komisije 93/51/EGS o predpisih za premeščanje prek varovanega območja ............................................................................................................... 30 6.5 Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepih ................................................ 33 6.5.1 Fitoftorna sušica vejic ........................................................................... 33 6.5.2 Virus Pepino mosaic (PepMV) .............................................................. 35 6.5.3 Kostanjeva šiškarica ............................................................................. 35 6.5.4 Palmov rilčkar ....................................................................................... 36 6.5.5 Viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev (PSTVd)............................... 36 6.5.6 Borov smolasti rak ................................................................................ 37 6.5.7 Kitajski kozliček..................................................................................... 38 6.5.8 Borova ogorčica.................................................................................... 40 6
  • 7. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 7 NACIONALNI PREDPISI...............................................................................42 7.1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) ...........................................42 7.1.1 Splošne določbe zakona .......................................................................43 7.1.2 Zdravstveno varstvo rastlin....................................................................43 7.1.3 Preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje škodljivih organizmov......44 7.1.3.1 Seznami, varovana območja, prepovedi in omejitve, register ...........44 7.1.3.2 Mednarodni promet : vnos iz tretjih držav, izvoz in tranzit .................45 7.1.3.3 Premeščanje rastlin in rastlinski potni list ..........................................45 7.1.4 Biotično varstvo rastlin...........................................................................46 7.1.5 Pridobivanje, uporaba in izmenjava podatkov in informacij...................47 7.1.6 Stroški in pristojbine ..............................................................................47 7.1.7 Odškodnine ...........................................................................................48 7.1.8 Javna služba zdravstvenega varstva rastlin ..........................................48 7.1.9 Javna pooblastila...................................................................................49 7.1.10 Društva na področju ..............................................................................50 7.1.11 Strokovni svet za zdravstveno varstvo rastlin........................................50 7.1.12 Pristojnosti državnih organov ................................................................50 7.1.13 Kazenske določbe .................................................................................51 8 NACIONALNI PREDPISI: Uvoz ....................................................................52 8.1 Uredba o določitvi vstopnih mest ..................................................................52 8.2 FITO-pravilnik................................................................................................52 8.3 Pravilnik o pregledih na namembnem mestu ................................................53 8.4 Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk .............................................54 8.5 Pravilnik o vnosu v znanstvene namene .......................................................54 8.6 Pravilnik o pristojbinah ..................................................................................55 9 NACIONALNI PREDPISI: Rastlinski potni list ...............................................57 9.1 Pravilnik o pogojih za registracijo in izdajanje rastlinskih potnih listov ..........57 9.2 Pravilnik o pristojbinah ..................................................................................58 9.3 Pravilnik o varovanih območjih in posebnem nadzoru ..................................58 10 NACIONALNI PREDPISI: Nadzor izbruhov škodljivih organizmov za uradno izjavo o zdravih rastlinah ......................................................................................59 11 SPREJEMANJE PREDPISOV ......................................................................62 11.1 Sprejemanje predpisov v Evropski uniji.................................................62 11.2 Sprejemanje izvršnih predpisov Evropske komisije...............................63 11.3 Stalni odbor za zdravje rastlin pri Evropski Komisiji ..............................63II. SPLOŠNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN ...................................67 12 DEFINICIJE V NEPOSREDNI RABI .............................................................67 12.1 Odgovorni uradni organi ........................................................................67 12.1.1 Program za fitosanitarno področje.........................................................68 12.1.2 Izvedba programa za fitosanitarno področje .........................................69 12.2 Fitosanitarni pregled ..............................................................................70 12.3 Fitosanitarno spričevalo.........................................................................71 12.4 Rastlinski potni list .................................................................................72 12.5 Vnos ......................................................................................................72 12.6 Pošiljka in partija....................................................................................72 12.7 Države ...................................................................................................72 12.8 Vstopno mesto.......................................................................................73 12.9 Odgovorni uradni organi pri vnosu ........................................................73 7
  • 8. KAZALO 12.10 Rastline................................................................................................. 73 12.10.1 Definicija rastlin................................................................................. 73 12.10.2 Rastlinski proizvodi ........................................................................... 74 12.10.3 Nadzorovani predmeti....................................................................... 74 12.11 Škodljivi organizmi ................................................................................ 74 12.12 Seznami škodljivih organizmov in rastlinskega blaga ........................... 75 12.12.1 Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom ......................................................................................... 76 12.12.2 Prepoved vnosa in premeščanja rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov.................................................................................................. 77 12.12.3 Seznam posebnih fitosanitarnih zahtev za vnos in premeščanje ..... 77 12.12.4 Seznam rastlin, za katere je obvezen uradni zdravstveni pregled.... 77 12.13 Premeščanje......................................................................................... 78 12.14 Register ................................................................................................ 78 12.15 Posebne zahteve .................................................................................. 79 13 REGISTRACIJA ........................................................................................... 81 13.1 Zavezanci za vpis v register ................................................................. 81 13.2 Izjeme od vpisa v register ..................................................................... 82 13.3 Pogoji za vpis v register........................................................................ 83 13.4 Obveznosti zavezancev iz registra ....................................................... 85 13.5 Vodenje evidenc na mestu pridelave.................................................... 86 13.6 Prijava pridelave ................................................................................... 86 13.7 Zdravstveni pregledi rastlin na mestu pridelave ................................... 88 13.8 Uradni fitosanitarni pregled na mestu pridelave ................................... 88 13.9 Registracija pridelovalcev jedilnega krompirja ...................................... 89 13.10 Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega materiala..................... 90 14 REŽIM PRI UVOZU ...................................................................................... 92 14.1 Izjeme za majhne količine..................................................................... 92 14.2 Prijava za fitosanitarni pregled.............................................................. 93 14.3 Fitosanitarni pregled ............................................................................. 93 14.4 Zahteve med fitosanitarnim pregledom ................................................ 94 14.5 Potrditev ali zavrnitev uvoza ................................................................. 95 14.6 Ukrepi pri uvozu.................................................................................... 95 14.7 Obveščanje........................................................................................... 96 15 REŽIM PRI RASTLINSKEM POTNEM LISTU.............................................. 97 15.1 Uradna etiketa in spremna listina ......................................................... 97 15.2 Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov....................................... 100 15.3 Vrste rastlinskih potnih listov .............................................................. 101 15.4 Izdajanje rastlinskih potnih listov ........................................................ 102 15.5 Obveznosti pridelovalcev pri izdaji rastlinskih potnih listov................. 104 15.6 Obveznosti kupcev rastlin glede rastlinskih potnih listov .................... 105 15.7 Zahteve glede označevanja jedilnega krompirja................................. 105 15.8 Zahteve glede označevanja lesenega pakirnega materiala................ 106III. POSEBNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN................................ 109 16 ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN............................................................ 109 Gospodarski škodljivi organizmi ......................................................................... 109 Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmi.................................................. 110 Karantenski škodljivi organizmi .......................................................................... 110 16.1 Nadzor vnosa škodljivih organizmov .................................................. 113 16.2 Prva kategorija.................................................................................... 115 Primer 1: Borova ogorčica - Bursaphelenchus xylophilus ................................. 115 8
  • 9. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 Primer 2: Jesenov krasnik - Agrilus planipennis.................................................116 Primer 3: Kitajski kozliček - Anoplophora chinensis ...........................................117 Primer 4: Azijski kozliček - Anoplophora glabripennis........................................118 Primer 5: Borov smolasti rak - Giberella circinata ..............................................119 Primer 6: Fitoftorna sušica vejic – Phytophthora ramorum ................................120 Primer 8: Zlata trsna rumenica - fitoplazma Grapevine flavescence dorée........123 16.3 Druga kategorija ..................................................................................125 Primer 1: Rumena in bela krompirjeva ogorčica - Globodera pallida, G. rostochiensis ......................................................................................................125 Primer 2: Kostanjeva šiškarica - Dryocosmus kuriphilus....................................126 Primer 3: Rjavenje borovih iglic - Scirrhia acicola ..............................................127 Primer 4: Rdeča pegavost borovih iglic - Scirrhia pini........................................128 16.4 Tretja kategorija...................................................................................129 Primer 1: Leptonekroza koščičarjev- fitoplazma European Stone Fruit Yellows (ESFY) ...............................................................................................................129 Primer 2: Šarka – virus Plum pox.......................................................................130 Primer 3: Plodove muhe – Tephritidae...............................................................131 Orehova muha – Rhagoletis completa ...............................................................131 16.5 Četrta kategorija ..................................................................................132 Primer 1:.............................................................................................................133 Ameriški kapar – Diaspidiotus perniciosus.........................................................133 Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za gozdne rastline ...................134 16.6 Škodljivi organizmi kot vektorji.............................................................135 17 SUM NA OKUŽBO RASTLIN IN OBVEŠČANJE ........................................136 18 VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO .......................................138 18.1 Nov pojav škodljivega organizma ........................................................138 18.2 Potrditev škodljivega organizma..........................................................138 18.3 Objavljanje podatkov o škodljivih organizmih ......................................139 19 OBVLADOVANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV ........................................140 19.1 Fitosanitarni ukrepi na mestu pridelave ob okužbi ..............................140 19.1.1 Tretiranje .............................................................................................140 19.1.2 Uničenje rastlin ....................................................................................141 19.2 Ukrepi pri premeščanju........................................................................141 19.3 Spremljanje škodljivih organizmov ......................................................142 19.4 Posebni nadzor škodljivih organizmov ................................................143 19.5 Rezultati posebnega nadzora..............................................................146 20 UPORABLJENI VIRI ...................................................................................150 DODATKI ............................................................................................................ 153 9
  • 10. KAZALODODATEK 1: Seznam veljavnih predpisov s področja zdravstvenega varstva rastlin 154 Drugi predpisi 159DODATEK 2: PRILOGE Direktive 2000/29/ES 160 Priloga I – Škodljivi organizmi (status A1 in A2) 160 Priloga II – Škodljivi organizmi na določenih rastlinah (status A1 in A2) 164 Priloga III – Rastline, katerih uvoz je prepovedan 173 Priloga IV.A.I – Posebne zahteve za uvoz 175 Priloga IV.A.II – Posebne zahteve za pridelavo 210 Priloga V.A – Rastline za uradni pregled v pridelavi in rastlinski potni list 224 Priloga V.B – Rastline za uradni pregled ob uvozu in fitosanitarno Spričevalo 226 Povzetek posebnih zahtev za določene rastline in njihove škodljive organizme, ki so na seznamu varovanih območij kot jih določa Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 229DODATEK 3: Rastline, ki jih mora pri premeščanju ali trženju v EU spremljati RPL oz. etiketa dobavitelja / potrdilo dobavitelja / uradne etikete 232DODATEK 4: Seznam nekaterih karantenskih škodljivih organizmov iz prilog Direktive 2000/29/ES in pomembenjših nekarantenskih reguliranih škodljivih organizmov 238DODATEK 5: Seznam pooblaščenih laboratorijev 245 10
  • 11. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 I. FITOSANITARNI PREDPISI – ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLINV nadaljevanju so povzete vsebine nekaterih predpisov, ki jih lahko podrobnejespoznate s pomočjo spletne strani http://www.furs.si, seznam nacionalnih predpisov paje tudi v dodatku št. 1 k temu gradivu.1 MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU RASTLINRepublika Slovenija je ratificirala revidirano besedilo Konvencije o varstvu rastlin zZakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene) (Uradni list RS, št.84/00 - Mednarodne pogodbe, št. 23/00). Od tedaj tudi aktivno sodeluje pri oblikovanjuin sprejemanju standardov na področju varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, kiimajo lahko znaten vpliv na mednarodno trgovino z rastlinami in rastlinskimi proizvodi.Vlada Republike Slovenije je dne 22.03.2006 s sklepom št. 50102-10/2006/3imenovala Fitosanitarno upravo Republike Slovenije pri Ministrstvu za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano kot uradno državno kontaktno točko za izvajanje konvencije inVlasto Knapič kot prvo predstavnico Republike Slovenije v Komisiji za fitosanitarneukrepe (CPM), ki sprejema mednarodne standarde s področja Konvencije za varstvorastlin. Sicer je Slovenija sodelovala na zasedanjih Začasne komisije za varstvo rastlinod leta 1999 dalje.Več informacij o delovanju konvencije za varstvo rastlin - IPPC - najdete na spletnistrani: https://www.ippc.int/IPP/En/default.jsp.2 WTO-SPS SPORAZUMZakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinskeorganizacije - Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (Uradni list RSšt.36/95-MP, št.10/95)Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organisation, WTO), ki ima 149 državčlanic, ima zaradi velikega prometa z živalskimi in rastlinskimi proizvodi interes zapredhodno ureditev pogojev za trgovanje med državami, da te po nepotrebnem neovirajo proste trgovine. Svetovna trgovina je med leti 1950 in 2000 narastla za 22-krat.Ob tako intenzivnem trgovanju pa je verjetnost za prenos nalezljivih živalskih bolezni inkarantenskih rastlinskih škodljivih organizmov zelo velika.Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov tako dovoljuje ovire v trgovini zrastlinskim in živalskim blagom (npr. prepoved uvoza, uvoz pod posebnimi zahtevami),če so takšni ukrepi strokovno upravičeni.Pri tem upošteva mednarodne konvencije, kot je IPPC, in veljavne mednarodnestandarde. Sporazum določa, da mora vsaka država članica predhodno obvestiti oukrepih, ki jih namerava sprejeti (SPS notifikacija), da so mogoča predhodna vprašanjater presoja, ali so ukrepi razumni ter sprejeti na temelju znanstvene ocene tveganja inzato strokovno upravičeni. Če se katerakoli druga država ne strinja s predlaganimiukrepi, lahko vloži ugovor na predlog predpisa. Če se državi ne moreta sporazumeti,lahko sprožita WTO postopek arbitraže. 11
  • 12. PREDPISI EVROPSKE UNIJE3 PREDPISI EVROPSKE UNIJEIzmed številnih uredb, direktiv in odločb, ki tvorijo režim zdravstvenega varstva rastlin vEvropski uniji, so izbrani zlasti tisti predpisi EU, ki urejajo uvoz ter registracijo inrastlinski potni list ter s tem povezane določbe.Predpise lahko izdajajo Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija. Objavljajose v uradnem listu Evropske unije, tudi v slovenskem jeziku.Generalno velja, da EU uredbe in odločbe veljajo po objavi z navedenim datumomuveljavitve, in sicer:– uredbe in odločbe veljajo neposredno za vse države članice EU– direktive določajo minimalne zahteve, ki jih mora izpolniti vsaka država članica EU, ko določbe direktive prenaša v nacionalne predpise.Za izvajanje določenih uredb in odločb EU je potrebno v nacionalnih predpisih določitivsaj pristojne organe. Pogosto pa zlasti odločbe o nujnih ukrepih, ki se nanašajo naozemlje Republike Slovenije, prenesemo v izvajanje s pravilnikom. 3.1 Direktiva Sveta 2000/29/ESCeloten naslov:Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosuorganizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemuširjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.07.2000, p. 1–112, spremenjena z direktivami:2001/33/ES, 2002/28/ES, 2002/36/ES, 2002/89/ES, 2003/116/ES, 2003/22/ES,2003/47/ES, 2004/102/ES, 2004/31/ES, 2004/70/ES, 2005/15/ES, 2005/16/ES,2005/77/ES, 2006/14/ES, 2006/35/ES, 2007/41/ES, 2008/64/ES, 2008/109/ES,2009/7/ES.Direktiva 2000/29/ES je glavna direktiva na področju zdravstvenega varstva rastlin: vseostale direktive Sveta in direktive Komisije so ji podrejene. V slovenski pravni red RS jeprenesena z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), Pravilnikom o ukrepihin postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskihproizvodov in nadzorovanih predmetov (FITO-pravilnik) ter Pravilnikom o pristojbinahna področju zdravstvenega varstva rastlin.Direktiva 2000/29/ES ureja zaščitne ukrepe proti vnosu organizmov, ki so škodljivi zarastline ali rastlinske proizvode, v države članice iz drugih držav članic ali iz tretjihdržav (vključno s španskimi in francoskimi kolonijami). Določa, da mora vsaka državačlanica ustanoviti ali imenovati en sam osrednji organ, ki je pod nadzorom nacionalnevlade in je odgovoren za usklajevanje in stike v zadevah, ki se nanašajo na zdravjerastlin v smislu te direktive. To naj bi bila uradna služba za varstvo rastlin,ustanovljena po Mednarodni konvenciji o varstvu rastlin (IPPC). V Sloveniji ZZVR-1določa, da je osrednji organ Fitosanitarna uprava RS, v uradno službo pa se štejejo še 12
  • 13. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo (fitosanitarna in gozdarska inšpekcijaIRSKGH) ter pravne osebe, ki so izvajalci javnih pooblastil in izvajalci javne službezdravstvenega varstva rastlin.Direktiva 2000/29/ES določa sezname škodljivih organizmov, za katere je znano, dapomenijo nevarnost povzročitve velike ekonomske škode, zato predpisuje omejitve privnosu na ozemlje EU glede na nevarnost za zdravje posameznih vrst rastlin terizvajanje stalnega nadzora (t.i. karantenske liste).Določa tudi seznam rastlin, ki jih je zaradi možnosti prenosa bolezni in škodljivcevprepovedano vnašati iz tretjih držav, ter obvezno izdajo dokumentov, ki potrjujejo, daso rastline in rastlinski proizvodi zdravi oziroma so drugi predmeti brez škodljivihorganizmov (dokumenti, kot so: fitosanitarno spričevalo, rastlinski potni list, uradni žig).Direktiva 2000/29/ES se zlasti pri vsebini seznamov v prilogah pogosto spreminja.Nastala je kot prečiščena verzija predhodne direktive 77/93/ES in njenih 48 sprememb.V letih 2000-2008 se je 18-krat spremenila, od tega je postopkovne spremembevsebine prinesla le direktiva Sveta 2002/89/ES (postopki ob uvozu, fitosanitarnepristojbine).Prvotno je bila vsebina seznamov iz prilog I do V objavljena v FITO-pravilniku, zadnjaleta pa zlasti zaradi pogostih sprememb prečiščene sezname škodljivih organizmov,posebnih zahtev in rastlin sprejme direktor FURS s sklepom in postanejo neposrednoveljavne po objavi direktive v v uradnem listu EU. Seznami so sproti posodobljeni naspletni strani FURS.Direktiva 2000/29/ES dopušča tudi nekaj izjem pri prepovedih vnosa:V prilogah navedene škodljive organizme, ki jih je sicer prepovedano vnašati, jedovoljeno vnesti in uporabiti za raziskovalne namene ali pa je dovoljeno vnestirastline, ki lahko širijo škodljive organizme, v raziskovalne ali žlahtniteljske namene(pogoje za vnos predpisuje direktiva 95/44/ES in Pravilnik o pogojih za uvoz alipremeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov innadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene in za delo prižlahtnjenju rastlin). Znanstvene in raziskovalne organizacije morajo izpolnjevatidoločene pogoje za ravnanje s karantenskimi organizmi in za vsak vnos pridobitidovoljenje FURS.Rastline in rastlinski proizvodi, ki lahko širijo škodljive organizme in so na seznamu III,je dovoljeno vnesti, če Evropska komisija v soglasju s Stalnim odborom za zdravstvenovarstvo rastlin izda odločbo o posebnih zahtevah za vnos (derogacije), kot so naprimer:– rastline jagod Fragaria L. iz Argentine, Čila in Južne Afrike;– rastline vinske trte Vitis L. iz Hrvaške in Makedonije;– semenski krompir Solanum tuberosum L. iz Kanade;– jedilni krompir Solanum tuberosum iz Egipta in Kube;– bonsaji Chamacyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. iz Koreje in Japonske;– les hrasta Quercus L., hlodi z lubjem iz ZDA;– les iglavcev iz Kanade in ZDA;– les Thuja L. iz ZDA in Kanade.V primerih vnosov na podlagi gornjih derogacij FURS odobri obrate, ki pridobijoregistracijsko številko, in individulano določi izpolnjevanje posebnih zahtev za vnos. 13
  • 14. PREDPISI EVROPSKE UNIJE4 HORIZONTALNI PREDPISI EU: VARNA HRANAPredpisi o varni hrani zasledujejo enega ali več splošnih ciljev visoke ravni varovanjaživljenja in zdravja ljudi, varstva interesov potrošnika, vključno z dobrimi poslovnimiobičaji v prometu z živili in krmo ob upoštevanju varovanja zdravja in dobrobiti živali,zdravja rastlin in okolja.Predpisi o varni hrani naj bi hkrati zagotovili prost pretok živil in krme, ki se pridelujejoali dajejo v promet v Evropski skupnosti po splošnih načelih in zahtevah skupnega trga.Čeprav na prvi pogled med zdravstvenim varstvom rastlin in varno hrano nineposredne povezave, je sistem na obeh področjih urejen po enakih principih: - neodvisno ocenjevanje tveganja (PRA), - predpisani ukrepi za obvladovanje tveganja, vključno z mednarodno trgovino, - načrt ukrepov s korektivnimi ukrepi, ko »gre kaj narobe«, - registracija obratov pri pristojni oblasti na podlagi pisne prijave (FITO-register), - odobritev dejavnosti po prejemu pisne vloge ter predhodnem obisku in pregledu obrata (npr. za izdajanje rastlinskih potnih listov), - inšpekcijski nadzor registriranih obratov, - sistem kakovosti v uradnih laboratorijih in organih nadzora (ISO 17025), - nacionalni monitoringi za obvladovanje tveganja (posebni nadzori), - sistem zgodnjega obveščanja o novih nevarnostih (Alert lista), - sistem obveščanja o neskladnostih (Europhyt). 4.1 Uradni nadzor hrane in krmeUredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 oizvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmiin živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL EU L 191,28.5.2004, s. 1).Uredba 882/2004 o uradnem nadzoru hrane in krme je podlaga za vključitev področjazdravstvenega varstva rastlin v skupni okvir uradnega nadzora v državah članicah, insicer za nadzor zdravja rastlin, ki poteka v skladu z direktivo 2000/29/ES ter uredbo št.882/2004/ES, tako da določa pripravo in izvedbo enotnega večletnega nacionalneganačrta uradnega nadzora (MANCP: multi-anual-national-control-plan). Tak program jebil v Sloveniji prvič pripravljen za obdobje 2007/2009 in vključuje zdravstveno varstvoživali in rastlin ter nadzor varne hrane in krme. O izvedbi MANCP je potrebno pripravitiletna poročila, kjer se: - ovrednoti izvajanje uradnega nadzora in stanje skladnosti, - naredi analiza skladnosti in - navede ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti uradnega nadzora.Ker področje zdravstvenega varstva rastlin vstopa v verigo varne hrane »od vil do vilic«kot serija preventivnih ukrepov, ki škodljivim organizmom preprečujejo vnos in s temzlasti manjšajo rabo fitofarmacevtskih sredstev in možnosti njihovih ostankov, veljajozanj le nekatere določbe uredbe 882/2004:1. Člen 41 (načrt MANCP): da bi dosegli učinkovito izvajanje člena 17(2) uredbe178/2002 za zdravje živali (da vzdržujejo sistem uradnega nadzora in izvajajo primerneukrepe, vključno s seznanjanjem javnosti o varnosti in zdravstveni ustreznosti živil in 14
  • 15. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009krme) in člena 45 uredbe 882/2004 o nadzoru nacionalnih organov s strani Urada zahrano in veterino Evropske komisije (FVO profil pristojnoh organov države), je trebapripraviti en sam celovit večletni nacionalni načrt nadzora.2. Člen 42(1) (Načela priprave MANCP) DČ morajo: - pripraviti večletni nacionalni načrt nadzora - ga sproti dopolnjevati v luči razvoja in odkritij - poslati Komisiji na zahtevo zadnjo verzijo plana.3. Člen 42(2) točke (a), (b), (c), (d), (e); točka 2 določa, da mora vsak večletninacionalni načrt nadzora vsebovati splošne informacije o strukturi in organizacijisistema nadzora hrane in krme, kot tudi zdrastvenega varstva živali (za rastline sesmiselno prilagodi), zlasti: - strateške cilje načrta in način postavljanja prioritet nazora in porabe sredstev za dosego teh ciljev - kategorizacijo tveganja zadevnih aktivnosti - imenovanje pristojnih organov in določitev njihovih nalog na centralni, regionalni in lokalni ravni ter sredstvih, ki jih imajo na razpolago ti organi - splošno organizacijo in upravljanje uradnih nadzorov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z uradnim nadzorom v posamičnih organizacijah. - Sistem nadzora, ki se uveljavi v različnih sektorjih in koordinacija med različnimi službami, pristojnimi za uradni nadzor v teh sektorjih.4. Člen 42(2) točka (f) velja v povezavi s pristojnimi uradnimi organi po direktivi2000/29/ES: »(f) Kjer je primerno, podelijo te naloge nadzora drugim nadzornimorganom«.5. Člen 42(2) točka (h) »usposabljanje osebja v skladu s členom 6 uredbe 882/2004«velja za namene načrtovanja usposabljanja v povezavi te določbe 6. člena 888/2004 inzahteve po usposabljanju po direktivi 2000/29/ES.6. Člen 42(2) točka (i) in (j) za »ureditev postopkov dokumentacije v skladu členoma 8in 9 uredbe 882 in organizacija načrta ukrepov (contingency plan) za živali ali bolezni,ki se prenašajo s hrano, kontaminacije hrane in druga tveganja za zdravje ljudi« NEveljata neposredno, ampak se uporabljajo zahteve po mednarodnem standardu ISPMšt. 9 in konvenciji IPPC.7. Člen 42(2) točka (k) NE velja neposredno, ampak se uporabljajo zahteve zamedsebojno pomoč (cooperation and mutual assistance) po direktivi 2000/29/ES. 4.2 Evropska agencija za varno hranoUredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 odoločitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencijeza varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL EU L 31, 1.2.2002, str. 1–24)Z utemeljitvijo, da postajajo znanstvena in strokovna vprašanja v zvezi z varnostjo živilin krme čedalje bolj pomembna in zapletena, je bila s to uredbo ustanovljena Evropskaagencija za varno hrano (EFSA s sedežem v Parmi), ki naj bi okrepila sedanji sistemznanstvene in strokovne podpore politiki. 15
  • 16. PREDPISI EVROPSKE UNIJEZa znanstveno mnenje in nasvete agencije EFSA skrbijo znanstveni svet in devetznanstvenih odborov, od katerih je vsak pristojen za specifično področje ocenjevanjatveganja. Znanstveni svet usklajuje delovanje znanstvenih odborov in se ukvarja zvprašanji, ki zajemajo več področij in se tičejo vseh (npr. metodologija za ocenoizpostavljenosti).Ocene tveganj zagotavljajo odgovornim za obvladovanje tveganja (institucije EU, ki sopolitično odgovorne, tj. Evropska komisija, Evropski parlament in Svet) trdenznanstveni temelj za določanje politično usmerjene zakonodaje ali ureditvenih ukrepov,ki so potrebni za zagotavljanje visoke stopnje varstva potrošnikov glede varnosti hrane.Znanstveni odbori agencije EFSA, ki se ukvarjajo z ocenami tveganja, so odbori za: – zdravje in dobrobit živali; – onesnaževala v živilski verigi; – biološke dejavnike tveganja; – dodatke in proizvode ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi; – zdravje rastlin, – proizvode za varstvo rastlin in njihove ostanke; – gensko spremenjene organizme; – dietetične izdelke, prehrano in alergene; – aditive za živila, arome, pomožna tehnološka sredstva in snovi, ki pridejo v stik z živili.Agencijo vodita izvršilni direktor in Upravni odbor, ki šteje 14 članov in jih imenuje Svetpo posvetovanju z Evropskim parlamentom. Od junija 2007 je član upravnega odboradr. Milan Pogačnik.Posvetovalni forum EFSA sestavljajo predstavniki pristojnih služb v državah članicah,ki izvajajo podobne naloge kot agencija. Vsaka država članica imenuje po enegapredstavnika in njegovega namestnika. Predstavnica Slovenije je Ada Hočevar-Grom zInštituta za varovanje zdravja. Od leta 2008 deluje tudi posvetovalni forum za zdravjerastlin, v katerem je slovenska predstavnica Katarina Groznik.Na podlagi splošnih načel zakonodaje o varnosti hrane je agencija prevzela vlogoneodvisnega znanstvenega referenčnega središča pri presoji tveganja in tako prispevak zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga. Od agencije se lahko zahteva,da poda mnenje o spornih znanstvenih vprašanjih ter na ta način institucijam Evropskeskupnosti in držav članic omogoči sprejetje odločitev za obvladovanje tveganja napodlagi prejetih informacij, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti živil in krme, karhkrati pomaga pri preprečevanju drobitve notranjega trga z novimi neupravičenimi innepotrebnimi ovirami za prost pretok živil, krme ter rastlin in rastlinskih proizvodov.Agencija je neodvisen znanstveni vir svetovanja, informacij in sporočil o tveganjih zapovečanje zaupanja potrošnika. EFSA skrbi za povečanje usklajenosti med področjinalog ocene tveganja, obvladovanja tveganja in obveščanja o tveganjih, zato krepipovezavo med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanjetveganja, zlasti z Evropsko komisijo in Stalnim odborom za zdravje rastlin.EFSA da izčrpno, neodvisno znanstveno mnenje glede varnosti in drugih vidikov verigepreskrbe s kakovostnimi živili in krmo, kar so za agencijo pristojnosti na zelo širokem 16
  • 17. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009področju. Te pristojnosti vključujejo tudi vprašanja, ki imajo neposreden ali posredenvpliv na verige preskrbe z varno hrano in krmo, zdravje in dobrobit živali in zdravjerastlin. Uredba pravi, da je treba zagotoviti, da je težišče dela agencije na varnosti živil,zato je treba njene naloge v zvezi z vprašanji zdravja in dobrobiti živali ter zdravjarastlin, ki niso povezana z verigo preskrbe z varnimi živili, omejiti na dajanjeznanstvenih mnenj.Znanstveni odbor za zdravje rastlin je bil ustanovljen z uredbo Komisije 575/2006, kije dopolnila uredbo 178/2002. Njegovo osnovno poslanstvo je ocena tveganja zaradirastlinskih škodljivih organizmov. V letu 2009 je dr. Gregor Urek postal prvi član tegaodbora iz Slovenije.Uredba 178/2002 določa, da kadar obstajajo mednarodni standardi ali se jih kmalupričakuje, se pri razvoju ali prilagoditvi predpisov o varni hrani ti upoštevajo, razen česo taki standardi ali njihovi pomembni deli neučinkovito ali neprimerno sredstvo zaizpolnjevanje legitimnih ciljev predpisov o varni hrani ali če obstajajo znanstveni razlogiproti ali če privedejo do drugačne ravni varovanja, kakor je v Skupnosti določena kotprimerna. Tako se na področju zdravstvenega varstva rastlin uporabljajomednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe v okviru konvencije IPPC:– ISPM 2: Smernice za analizo tveganja zaradi škodljivega organizma (PRA),– ISPM 11: Analiza tveganja zaradi karantenskega škodljivega organizma vključno z analizo tveganja za okolje in zaradi živih genetsko spremenjenih organizmov,– ISPM 21: PRA za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme. 17
  • 18. PREDPISI EVROPSKE UNIJE5 PREDPISI EU: UVOZFitosanitarni predpisi se usklajujejo s carinskim sistemom, zato glavna direktiva2000/29/ES navaja carinske uredbe, ki pridejo v poštev pri izvajanju postopkov. Zaiskanje carinskih kod, pod katerimi poteka promet z različnim blagom, je zelo uporabensistem TARIC, ki ga najdete na spletni strani tudi v slovenščini:http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds/tarhome_sl.htm. 5.1 Direktiva Komisije 2004/105/ES – model fitosanitarnih spričevalCeloten naslov:DIREKTIVA KOMISIJE 2004/105/ES z dne 15. oktobra 2004 o določitvi modelovuradnih fitosanitarnih spričeval oziroma spremnih fitosanitarnih spričeval za nadaljnjiizvoz rastlin ter rastlinskih in drugih povezanih produktov iz tretjih držav, ki so navedeniv Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 319, 20.10.2004, p. 9–14)Direktiva določa, da pri uvozu pošiljk iz tretjih držav države članice EU priznavajo letista spričevala, ki so skladna z modelom fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnegaspričevala za ponovni izvoz iz te direktive, in ki so izpolnjena v skladu z mednarodnimstandardom za fitosanitarne ukrepe FAO-ISPM-12 in mednarodno konvencijo zavarstvo rastlin IPPC. 5.2 Direktiva Komisije 98/22/ES o minimalnih pogojih - BiPCeloten naslov:DIREKTIVA KOMISIJE 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih zaopravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer tistih rastlin, rastlinskihproizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstvenipregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije (UL L126, 28.04.1998, p. 26-28)Direktiva določa minimalne pogoje za vstopna mesta, kjer se opravljajo fitosanitarnipregledi pošiljk rastlin iz tretjih držav. Pogoji se nanašajo tako na uradno osebje, kimora biti strokovno in tehnično usposobljeno ter imeti določena pooblastila, kot tudi natehnično opremljenost objektov, ki morajo zadoščati za preglede in odvzem vzorcev. 18
  • 19. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 5.3 Direktiva Komisije 2004/103/ES – pregledi v namembnem krajuCeloten naslov:DIREKTIVA KOMISIJE 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete inzdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih vdelu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki nivstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev,povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, p. 16-20)Direktiva določa pogoje, pod katerimi se lahko pregledi istovetnosti in zdravstvenegastanja pošiljk rastlin iz tretjih držav opravljajo tudi izven vstopnih mest Skupnosti, insicer na krajih, kamor je pošiljka namenjena. Ta kraj je lahko v isti državi kot vstopnomesto, lahko pa je v drugi državi članici. Zato je potrebno zagotoviti sodelovanje medpristojnimi uradnimi organi na vstopnem mestu in kraju namembnosti, in sicer tako medfitosanitarnimi kot carinskimi organi. Poleg tega je potrebno zagotoviti:- uradno odobritev prostorov v namembnem kraju, ki so ustrezno tehnično opremljeni za opravljanje pregledov;- preventivne karantenske ukrepe med prevozom blaga do namembnega kraja;- izdajanje predpisanih uradnih dokumentov (fitosanitarna napotnica – Plant Health Movement Document), ki omogočajo sledenje izvedenim fitosanitarnim in carinskim postopkom. 5.4 Uredba Komisije 1756/2004/ES – zmanjšana pogostost pregledovCeloten naslov:UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1756/2004 z dne 11. oktobra 2004 o določitvi podrobnihpogojev za zahtevane dokaze in merila za vrsto in stopnjo zmanjšanja pogostnostizdravstvenih pregledov nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov,navedenih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 313, 12.10.2004, p. 6-9)V skladu z Direktivo 2000/29/ES morajo biti praviloma vse pošiljke rastlin s seznamaVB fitosanitarno pregledane, preden se jim dovoli vstop v Skupnost. Uredba določapogoje, pod katerimi se lahko pregledi istovetnosti in zdravstvenega stanja določenihvrst pošiljk rastlin iz tretjih držav opravljajo tudi manj pogosto. Ta možnost ne velja zarastline za saditev, za rastline za katere veljajo odstopanja od prepovedi vnosa ter zarastline, za katere veljajo začasni izjemni ukrepi po Odločbah Komisije.Vsaka država članica, ki želi uveljavljati zmanjšano pogostost pregledov za določenepošiljke rastlin, mora vložiti zahtevek pri Evropski Komisiji. Zahtevek mora vsebovatipredpisane informacije. Komisija na podlagi predpisanih pogojev iz uredbe izdaseznam rastlinskih proizvodov, za katere se lahko uporablja zmanjšana pogostostpregledov. Slovenija možnosti zmanjšane pogostosti pregledov ne uporablja, saj nimatako velikega obsega uvoza istovrstnih pošiljk. 19
  • 20. PREDPISI EVROPSKE UNIJE 5.5 Direktiva Komisije 94/3/ES - notifikacijeCeloten naslov:DIREKTIVA KOMISIJE 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje ozadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarnonevarnost, iz tretjih držav (UL L 32, 05.02.1994, p. 37)Direktiva nalaga državam članicam, da v primeru zadržanja pošiljke rastlin, ki prihaja iztretje države in ne izpolnjuje pogojev za vnos v Skupnost, o tem takoj obvestijoKomisijo in druge države članice. Obvestilo se pošlje na predpisanem obrazcu obuporabi notifikacijskega sistema Skupnosti (Europhyt). Enak način obveščanja je vuporabi tudi za prestrežbe pošiljk iz drugih držav članic, čeprav tega direktiva nepredpisuje. 5.6 Direktiva Komisije 2008/61/ES – vnos v znanstvene nameneCeloten naslov:DIREKTIVA KOMISIJE 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, podkaterimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode indruge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščatiznotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne aliznanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (Kodificirana različica; UL L 158,18.06.2008, p. 41–55).Direktiva omogoča, da se škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in drugepredmete, katerih vnos je prepovedan oziroma morajo biti za vnos izpolnjene posebnefitosanitarne zahteve, lahko vnaša v poskusne, znanstvene ali žlahtniteljske namene. Stemi dejavnostmi se lahko ukvarjajo le odobrene znanstvene in raziskovalneorganizacije, ki morajo izpolnjevati določene kadrovske in tehnične pogoje za ravnanjes karantenskimi organizmi in za vsak vnos posebej pridobiti dovoljenje pristojnihorganov. Material mora pri vnosu spremljati t.i. »predhodno soglasje« (Letter ofAuthority), ki ga izda država uvoznica na predpisanem obrazcu, država izvoznica pa ssopodpisom na njem soglaša oziroma potrjuje, da bo vnos potekal v karantenskihrazmerah. Po končanih dejavnostih je potrebno material uničiti oziroma ga podvrečistrogim karantenskih ukrepom, vključno s testiranjem, če je namenjen sprostitvi izkarantene oz. uporabi v razmnoževalne namene. 5.7 DEROGACIJE – odstopanja od prepovedi uvoza v EU 5.7.1 Uvoz zemljeODLOČBA KOMISIJE 2004/827/ES z dne 29. novembra 2004 o začasnih pooblastilihdržavam članicam o določitvi odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta2000/29/ES glede uvoza zemlje s poreklom iz AvstralijeZemlja s poreklom iz nekaterih tretjih držav načeloma ne sme biti vnesena v EU.Avstralija je zahtevala, da se ji omogoči izvoz manjše količine zemlje s poreklom izAvstralije v EU, ki bi se jo deponiralo za obredne namene na grobovih avstralskih 20
  • 21. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009državljanov, pokopanih v Belgiji. Države članice, ki odobrijo odstopanja po tej odločbi,Komisiji o tem predložijo poročilo pred 1. marcem 2005.ODLOČBA KOMISIJE 2005/51/ES z dne 21. januarja 2005 o začasnih pooblastilihdržavam članicam za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta2000/29/ES glede uvoza zemlje, kontaminirane s pesticidi ali težko razgradljivimiorganskimi snovmi, za namene dekontaminacij (spremenjena z Odločbama Komisije2007/156/ES in 2009/162/ES)FAO vodi program preprečevanja nabiranja in odstranjevanja zastarelih in nezaželenihpesticidov. Ker države v razvoju nimajo primernih objektov in opreme za varnouničevanje zalog in kontaminirane zemlje, mednarodni sporazumi in programipredvidevajo pošiljanje take zemlje v obrate, kjer se predelajo ali uničijo. Zemlja bimorala biti pakirana samo v zabojnikih, ki jih je odobrila FAO, in označena v skladu zMednarodnim kodeksom za prevoz nevarnih snovi po morju (Kodeks IMDG). Slovenijatakih obratov nima, zato se odločba na Slovenijo neposredno ne nanaša. 5.7.2 Uvoz lesa iz ZDA in KanadeODLOČBA KOMISIJE 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic zadoločitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesaiglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvipodrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečehODLOČBA KOMISIJE 93/422/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic zadoločitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev,sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskegasistema, ki se uporablja za les, sušen v pečehODLOČBA KOMISIJE 93/365/EGS z dne 2. junija 1993 o pooblastitvi držav članic zadoločitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotnoobdelanem lesu iglavcev s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnostiindikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les.Po teh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve, da se les: - suši v pečeh toliko časa, da sredica lesa doseže najmanj temperaturo 56 °C za 30 minut, - označi s standardizirano oznako na vsakem svežnju ali na njihovem zavoju - opremi s »Spričevalom o toplotni obdelavi z uporabo sušilnih peči«.Slovenija mora obvestiti Komisijo in druge države članice o vseh primerihneizpolnjevanja pogojev v skladu s temi odločbami.ODLOČBA KOMISIJE 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, dapredvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesaThuja L. s poreklom iz KanadeODLOČBA KOMISIJE 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic,da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesaThuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike 21
  • 22. PREDPISI EVROPSKE UNIJEPo obeh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve: - skladnost z zahtevami iz Priloge IV, dela A, oddelka I, točke 1.4; - les se opremi s » Spričevalom o beljenju lesa in nadzoru izvrtin ličink«.Slovenija mora obvestiti Komisijo in druge države članice o vseh primerihneizpolnjevanja pogojev v skladu s tema odločbama.ODLOČBA KOMISIJE 2005/359/ES z dne 29. aprila 2005 o določitvi odstopanja odnekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov zlubjem po poreklu iz Združenih držav Amerike (spremenjena z Odločbo Komisije2006/750/ES)Nov predlog povzema vsebino odločbe Komisije 93/467/ES, ki je prenehala veljati 31.decembra 2004. Zaradi enoletnega odloga veljavnosti spremembe priloge IV direktive2000/29/ES (do 31. marca 2006) uvoz hrastovih hlodov iz ZDA ostaja predmetderogacije od prepovedi (Kanada je priznana kot prosta glive Ceratocystisfagacearum).Države članice posredujejo Komisiji in drugim državam članicam besedilo določb odovolitvi uvoza. Države članice, ki so uporabile odstopanje iz te odločbe, poročajoKomisiji o uvoženih količinah in nadzoru do 30. junija 2009. Za podaljšanje odločbe bopotrebna odločitev na Stalnem odboru za zdravje rastlin na podlagi rezultatov poročil onadzoru in obvladovanju tveganja okužb z glivo Ceratocystis fagacearum.Posebni pogoji in izjeme:1. Hlodi se raztovarjajo samo v pristaniščih iz Priloge II odločbe.2. Na podlagi zahtevka zadevnih držav članic lahko Komisija spremeni seznam pristanišč raztovarjanja iz Priloge II po posvetovanju z drugimi državami članicami. Tako je Slovenija predlagala umestitev Luke Koper na seznam pristanišč, ki so ustrezno opremljena (imajo možnost fumigacije);3. Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih državah članicah, se navedene države članice dogovorijo o kraju, kjer se bodo opravili fitosanitarni pregledi, in o izmenjavi informacij o prihodu in skladiščenju pošiljk v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES. Fitosanitarni pregledi obsegajo: (a) pregled vsakega fitosanitarnega spričevala, na katerem mora biti ena od predpisanih dopolnilnih izjav; (b) preverjanje istovetnosti s primerjavo oznake na vsakem hlodu in števila hlodov z informacijami iz ustreznega fitosanitarnega spričevala; (c) test barvne reakcije ob zaplinjevanju, kot je določen v Prilogi III, na ustreznem številu naključno izbranih hlodov iz vsake pošiljke. Če fitosanitarni pregled pokaže, da pošiljka ne ustreza popolnoma pogojem, se celotna pošiljka zavrne in odstrani iz EU. V primerih uvoza hrastovih hlodov iz ZDA spričevalo vsebuje "Dopolnilno izjavo": - "Ta izjava potrjuje, da je hlode, ki so bili odpremljeni po tem spričevalu, zaplinil .................... (vršilec zaplinjevanja z izdanim dovoljenjem) .................... v .................... (lokacija zaplinjevanja) ............................ v skladu z določbami iz Priloge I k Odločbi Komisije 2005/359/ES." ALI - "Ta izjava potrjuje, da hlodi, odpremljeni po tem spričevalu, pripadajo izključno vrstam skupine belega hrasta." 22
  • 23. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih državahčlanicah v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES osrednja pristojna organa obehdržav članic podpišeta sporazum o opravljanju pregleda istovetnosti inzdravstvenega stanja na namembnem mestu, za vsako pošiljko pa se izdafitosanitarna napotnica.FURS je leta 2006 in 2007 izdala dve odločbi o dovolitvi uvoza in registraciji mestapredelave hrastovih hlodov z lubjem iz ZDA v furnir. Uvoz se je opravljal preko luk:Benetke, Koper, Bremenhaven in Hamburg. V letu 2008 je dejavnost opravljal le še enregistrirani uvoznik, uvoz pa je bil predmet zunanje presoje Urada za hrano in veterinoEvropske komisije na misiji marca 2009. Skupaj je bilo v obodbju 2006 – 2008uvoženih 47 pošiljk z 2129 hlodi (1204 m3 lesa za furnir). 5.7.3 Uvoz bonsajev iz Japonske in Republike KorejeODLOČBA KOMISIJE 2002/887/ES z dne 8. novembra 2002 o dovoljenih odstopanjihod nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z naravno ali siljeno pritlikavimirastlinami Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom z Japonske(spremenjena z Odločbami Komisije 2004/826/ES, 2006/915/ES in 2008/826/ES)ODLOČBA KOMISIJE 2002/499/ES z dne 26. junija 2002 o dobritvi odstopanj oddoločenih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede naravno in umetno pritlikavihrastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L., ki izvirajo iz Republike Koreje(spremenjena z odločbama 2005/775/ES in 2007/4328/ES)V skladu z obema odločbama morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve: - do 1. marca (Republika Koreja) oziroma do 31. oktobra (Japonska) predložita seznam vrtnarij Komisiji ES - registracija razpoložljivih objektov za karanteno po uvozu v DČ - rastline, ki se jih drži ali je z njimi povezan rastni substrat, spremlja fitosanitarno spričevalo z dopolnilno izjavo: "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje, določene v Odločbi 2002/887/ES (Japonska) oz. 2002/499/ES (Republika Koreja)". - V rastlinskem potnem listu se navede ime države porekla.Odločbi veljata za Slovenijo neposredno po objavi v Uradnem listu EU, vendar doslejnoben od uvoznikov ni izkazal interesa za uvoz. Uvoznik mora pred uvozom pridobitiuvozno dovoljenje pri FURS, rastline pa morajo po uvozu v karanteno, za kar bi moraluvoznik priskrbeti ustrezen prostor. Slovenija ima obveznost, da Komisiji in drugimdržavam članicam pred 1. avgustom poroča o uvoženih količinah in morebitnempodrobnem tehničnem poročilu o pregledih ob uvozu in v obdobju karantene. Onajdbah škodljivih organizmov morajo države članice takoj poslati notifikacijo. 5.7.4 Uvoz rastlin jagod iz Južnoafriške republike, Čila in ArgentineODLOČBA KOMISIJE 2003/250/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam,da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES vzvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom vJužnoafriški republiki (spremenjena z odločbo Komisije 2007/220/ES) 23
  • 24. PREDPISI EVROPSKE UNIJEODLOČBA KOMISIJE 2003/249/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam,da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES vzvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom izČila (spremenjena z odločbo Komisije 2007/221/ES)ODLOČBA KOMISIJE 2003/248/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam,da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES vzvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom izArgentine (spremenjena z odločbo Komisije 2007/212/ES)Po vseh treh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve:1. Rastline spremlja fitosanitarno spričevalo; - v rubriki "Dezinsekcija in/ali dezinfekcija" specifikacijo zadnje(ih) obdelav(e), izvršene(ih) pred izvozom, - pod "Dopolnilna izjava" navedbo "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje iz Odločbe Komisije 2003/248/ES", pa tudi ime sorte in program uradnega potrjevanja države članice, po katerem so bile matične rastline potrjene.2. Rastline se vnesejo preko vstopnih mest, o katerih države članice vnaprej obvestijo Komisijo.3. Uvoznik odgovornim uradnim organom v državah članicah vnosa vnaprej sporoči podrobnosti o vsakem vnosu: - vrsto materiala, - količino rastlin, - predvideni datum vnosa v EU, - predvideno vstopno mesto v EU, - ime, naslove in lokacije, kjer se bodo rastline skladiščile pod uradnim nadzorom, - vsaj dva tedna pred premikom rastlin iz prostorov, kjer se skladiščijo, uvoznik obvesti odgovorni uradni organ o mestu, kjer naj bi bile rastline posajene.4. Rastline se posadijo samo na mestih, ki so uradno registrirana in odobrena za namene pooblastila.Čeprav Slovenija navedenih derogacij ni koristila, o tem poroča Komisiji in drugimdržavam. Sicer mora država članica sporočiti pred 30. novembrom v letu uvoza:(a) informacije o količinah rastlin, in(b) podrobno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranju.Vsaka država članica, v kateri se po uvozu rastline potem zasadijo, Komisiji in drugimdržavam članicam pred 31. marcem v letu po uvozu zagotovi podrobno tehničnoporočilo o uradnih pregledih in testiranju. 5.7.5 Uvoz jedilenga krompirjaODLOČBA KOMISIJE 2003/63/ES z dne 28. januarja 2003 o dovoljenju državamčlanicam, da zagotovijo začasna odstopanja od Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi skrompirjem, ki ni namenjen saditvi, po poreklu iz nekaterih provinc Kube (spremenjenaz Odločbo Komisije 2005/649/ES)Zahteve za uvoz:1. Pošiljko spremlja fitosanitarno spričevalo: - dopolnilna izjava: »V skladu z zahtevami ES, predpisanimi v Odločbi 2003/63/ES«, - ime sorte, 24
  • 25. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 - identifikacijska številka ali ime posestva, na katerem je bil pridelan krompir, in lokacija posestva, - referenca, ki dopušča identifikacijo serije semena, - pod "Postopek dezinsekcije oziroma dezinfekcije": vse informacije v zvezi z možnimi obdelavami iz točke (a), druga možnost, in/ali (h).2. (a) krompir se vnese na vstopnih mestih, (b) uvoznik o vsakem vnosu odgovornim uradnim organom v državah članicavnosa vnaprej sporoči podrobnosti, ki navajajo: - vrsto krompirja, - količino krompirja, - prijavljeni datum vnosa in vstopno mesto v EU, - prostore.3. Vsaka vrečka ali vsebnik nosi naslednje informacije: (a) ime organa, ki etiketo izdaja; (b) ime izvoznikove organizacije, če je na voljo: (c) oznako, ki navaja "krompir, ki ni namenjen saditvi, kubanskega porekla"; (d) sorta; (e) provinca pridelave; (f) velikost gomoljev; (g) deklarirana neto teža krompirja; (h) izjava: "V skladu z zahtevami EU, predpisanimi v Odločbi 2003/63/ES". (i) oznaka, natiskana ali odtisnjena v imenu kubanskega organa za zdravstveno varstvo rastlin.Slovenija v primeru uvoza Komisiji in drugim državam članicam pred 1. septembromvsakega koledarskega leta, v katerem uvaža, zagotovi informacije o količinah,uvoženih po tej odločbi, in podrobno tehnično poročilo o uradni preiskavi. Izvodivsakega fitosanitarnega spričevala se predložijo Komisiji.ODLOČBA KOMISIJE 2004/4/ES z dne 22. decembra 2003 o začasni dovolitvidržavam članicam, da sprejmejo nujne ukrepe proti razširjanju Pseudomonassolanacearum (Smith) Smith v zvezi z Egiptom (spremenjena z Odločbami Komisije2004/836/ES, 2005/840/ES, 2006/749/ES, 2007/842/ES in 2008/857/ES)Evropska zakonodaja sicer dopušča uvoz jedilnega krompirja iz Egipta, vendar sezaradi navzočnosti krompirjeve rjave gnilobe v Egiptu s to odločbo določajo nujniukrepi, v skladu s katerimi uvoz lahko poteka.Ob vstopu se krompir uradno pregleda v skladu z zahtevami iz člena 13a(1)(b)Direktive 2000/29/ES na vzorcih najmanj 200 prerezanih gomoljev iz vsake partije vpošiljki, ali če partija presega 25 ton, iz vsakih 25 ton ali njihovega dela v takšni partiji.Slovenija kot morebitna uvoznica posreduje Komisiji in drugim državam članicaminformacije o količinah, uvoženih v skladu s to odločbo, ter podrobno tehnično poročiloo uradnem preverjanju iz točke 2 Priloge; kopije vsakega fitosanitarnega spričevala seposreduje Komisiji. V primeru uradnega obvestila o sumu ali potrjeni ugotovitvi iz točke4 Priloge, se kopije fitosanitarnih spričeval in njihovih priloženih dokumentovposredujejo z navedenim uradnim obvestilom.Skozi Luko Koper je bil egiptovski krompir prvič uvožen v sezoni 2006/2007, a jefitosanitarna inšpekcija odkrila okužbo z rjavo krompirjevo gnilobo v dveh pošiljkahkrompirja istega izvora. Posledično uvoza skozi Luko Koper v sezoni 2007/2008 ni bilo,počasi pa se obuja v sezoni 2008/2009. 25
  • 26. PREDPISI EVROPSKE UNIJE 5.7.6 Uvoz rastlin (cepičev) vinske trte iz Hvaške in MakedonijeODLOČBA KOMISIJE 2007/847/ES z dne 6. decembra 2007 o določitvi odstopanja odnekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami Vitis L., razen plodov,s poreklom iz Hrvaške ali Nekdanje jugoslovanske republike MakedonijeSlovenija je bila poleg Italije zelo zainteresirana za sprejem in podaljšanje te odločbe. Vskladu z odločbo morajo biti za uvoz izpolnjeni naslednji pogoji:1. Registrirani pridelovalci v SIoveniji uvožene cepiče iz HR pridelajo na podlagah, proizvedenih v EU, pod pogojem, da se cepljenke izvozijo nazaj, ostalo pa uniči pod uradnim nadzorom;2. Cepiči morajo izvirati iz matičnih nasadov, ki so na Hrvaškem in Makedoniji uradno registrirani. Seznami se posredujejo Komisiji najkasneje do 31. decembra pred letom vnosa.3. Cepiči se uvozijo s fitosanitarnim spričevalom z dopolnilno izjavo: "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje, določene v Odločbi 2007/847/ES".4. Uvoznik obvesti FSI pred uvozom o: - vrsti materiala; - sorti in količini; - datumu vnosa in vstopnem mestu; - imena, naslove in lokacije mesta pridelave, kjer se bodo speča očesa cepila in skladiščila.Slovenija v primeru uporabe odstopanja Komisiji in drugim državam članicamnajkasneje do 15. novembra za tekoče leto zagotovi: - podatke o količinah rastlin, uvoženih v skladu s to odločbo; in - natančno strokovno tehnično poročilo o uradnih pregledih iz točke 6 Priloge.Vsaka država članica, v kateri se rastline cepijo po njihovem vnosu na njeno ozemlje,Komisiji in drugim državam članicam najkasneje do 15. novembra za tekoče letozagotovi natančno strokovno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranjih iztočke 8(b) Priloge. Slovenija nemudoma uradno obvesti Komisijo in druge državečlanice o vseh pošiljkah, vnešenih na njihovo ozemlje tudi če niso v skladu s toodločbo.V letih 2006-2008 so bili za začasni uvoz registrirani 3 pridelovalci v Sloveniji, cepičipa so bili uvoženi s Hrvaške, cepljeni in vzgojeni v Sloveniji ter sadike ponovnoizvožene na Hrvaško. 5.7.7 Uvoz plodov citrusov iz BrazilijeODLOČBA KOMISIJE 2004/416/ES z dne 29 aprila 2004 o začasnih nujnih ukrepihglede plodov citrusov po poreklu iz Argentine in Brazilije (spremenjena z OdločboKomisije 2007/347/ES)Uvoz plodov citrusov iz neevropskih držav je ob spoštovanju zahtev iz Seznama IV.A.I.Direktive Sveta 2000/29/ES (točke 16.1, 16.2, 16.3, 16.4 in 16.5) dovoljen, vendar sezaradi možnosti vnosa bakterije Xanthomonas campestris in glive Guignardiacitricarpa iz Argentine in Brazilije zaradi večkratnega neupoštevanja zahtev iz točk16.2 in 16.4 s to odločbo uvaja nujne ukrepe, v skladu s katerimi uvoz lahko poteka.Sprememba Odločbe določa, da se pogoji nanašajo le še na Brazilijo, na Argentino pane več. 26
  • 27. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Z odstopanjem od točk 16.2 in 16.4 Seznama IV.A.I. se lahko v obdobju med 1. majemin 30. novembrom plodovi citrusov iz Brazilije uvozijo le pod naslednjimi pogoji:1. pošiljko citrusov spremlja fitosanitarno spričevalo, v katerem je navedeno, da: - plodovi izvirajo z neokuženega območja glede bakterije Xanthomonas campestris (vsi sevi patogeni na citruse) ali da tekom uradnih pregledov na mestu pridelave ni bilo opaženih bolezenskih znamenj od začetka zadnje rastne dobe; - so plodovi obrani na neokuženem mestu pridelave, kar dokazujejo uradni pregledi, vključno s testiranjem; - so plodovi tretirani s sredstvi, kakršen je natrijev ortofenilfenat; - so mesta pridelave, pakirnice, izvozniki in vsi drugi izvajalci, vključeni v tretiranje plodov, uradno registrirani v ta namen.2. pošiljko citrusov (razen Citrus aurantium) spremlja fitosanitarno spričevalo, v katerem je navedeno, da: - plodovi izvirajo z neokuženega območja glede glive Guignardia citricarpa (vsi sevi patogeni na citruse) ali da tekom uradnih pregledov na mestu pridelave ni bilo opaženih bolezenskih znamenj od začetka zadnje rastne dobe; - nobeden od plodov, obranih na mestu pridelave, ni kazal bolezenskih znamenj; - so mesta pridelave, pakirnice, izvozniki in vsi drugi izvajalci, vključeni v tretiranje plodov, uradno registrirani v ta namen.Države članice morajo vsako leto do 31. decembra poročati Komisiji o uvozu inrezultatih pregledov ob uvozu, ki je potekal med 1. majem in 30. novembrom.Neposrednega uvoza citrusov po tej odločbi v Sloveniji v letu 2008 ni bilozabeleženega. 27
  • 28. PREDPISI EVROPSKE UNIJE6 PREDPISI EU: REGISTRACIJA IN IZDAJANJE RASTLINSKIH POTNIH LISTOV 6.1 Direktiva Komisije 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikovCeloten naslov:Direktiva Komisije 92/90/EGS, z dne 3. novembra 1992, o obveznostih pridelovalcev inuvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih zanjihovo registracijo (UL L 344, 26.11.1992, p. 38–39).Direktiva 92/90/EGS predpisuje vzpostavitev uradnega registra pridelovalcev,predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugihnadzorovanih predmetov. Sistem zdravstvenega varstva rastlin v Skupnosti zahtevaizvajanje zdravstvenih pregledov proizvodov Skupnosti, preden se pričnejo premeščatiznotraj Skupnosti, zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva rastlin. Najprimernejši krajza izvajanje takih pregledov je mesto pridelave pridelovalcev oziroma drugih mestdejavnosti imetnikov, vpisanih v uradni register.Zato se morajo vsi imetniki predpisanih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugihnadzorovanih predmetov, ki so nevarni za vnos ali širjenje karantenskih škodljivihorganizmov, vpisati v uradni register (na kratko ga poimenujemo kar FITO register).Uradni organ (Fitosanitarna uprava RS) mora uradni register vzpostaviti in vzdrževati.Vsakemu zavezancu za vpis v register se dodeli individualna registrska številka, kiomogoča identifikacijo. Zavezanci za vpis v register so se dolžni vpisati v register,voditi natančne podatke o pridelavi, predelavi in prometu rastlin in rastlinskihproizvodov, voditi načrt mesta pridelave, opravljati redne vizualne preglede, sodelovatis pristojnimi uradnimi organi in zagotoviti dostop osebam, pooblaščenim s straniuradnih organov. Pri vsakem zavezancu za vpis v register je potrebno najmanj enkratna leto opraviti pregled evidenc in zadevne dokumentacije. 6.2 Direktiva Komisije 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge VCeloten naslov:Direktiva Komisije 93/50/EGS, z dne 24. junija 1993, o določitvi nekaterih rastlin, ki nisonavedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci,skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo vuradnem registru (UL L 250, 17.8.1993, p. 22–23).Direktiva določa obveznost registracije zaradi: − gomoljev jedlinega krompirja Solanum tuberosum L. in drugega krompirja, ki ni za semensko rabo ter − plodov Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovih hibridov. 28
  • 29. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Direktiva omogoča, da na območjih, ki niso napadena ali okužena s karantenskimiškodljivimi organizmi, države članice ne registrirajo vseh pridelovalcev jedilnegakrompirja oziroma citrusov, da bi pri njih spremljale pridelavo. Kjer je to primernejše,lahko v register vpišejo skupna skladišča ali distribucijske centre na pridelovalnihobmočjih in tam spremljajo zdravstveno stanje teh proizvodov. 6.3 Direktiva Komisije 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne listeCeloten naslov:Direktiva Komisije 92/105/EGS, z dne 3. decembra 1992, o določanju stopnjestandardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterihrastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanjupodrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnihpostopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, p. 22–25; sprememba UL L 57,3.3.2005, p. 23-24).Direktiva 92/105/EGS predpisuje izdajanje rastlinskih potnih listov, ki se uporabljajo zapremeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov znotrajSkupnosti. Imetniki predpisanih rastlin, ki so vpisani v uradni register (v Sloveniji je toFITO register), in jim je dodeljena registrska številka, lahko izdajajo rastlinske potneliste, če imajo za to dovoljenje.Sistem rastlinskega potnega lista izhaja iz sistema fitosanitarnih spričeval, ki seuporabljajo v mednarodni trgovini. Leto 1993 je bilo zaradi uvedbe enotnega notranjegatrga v EU prelomno, saj so do tedaj ob blagovni menjavi med državami članicami EUuporabljali fitosanitarna spričevala, od tedaj dalje pa je zaradi prostega pretoka blagale-to moralo biti opremljeno z rastlinskim potnim listom že, ko je zapustilo mestopridelave.Rastlinski potni list potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovanipredmeti izpolnjujejo predpisane zahteve zdravstvenega varstva rastlin. Ker mora bitipritrjen na vsako najmanjše pakiranje, spremlja rastline pri premeščanju po vsemozemlju Skupnosti.Rastlinski potni list je običajno sestavljen iz uradne etikete in spremnega dokumenta, kivsebuje zahtevane podatke iz priloge te direktive (navedeni so v poglavju 5.1).Registrirani pridelovalec, predelovalec, uvoznik ali distributer predpisanih rastlin, zakatere je v primeru premeščanja potrebno izdajati rastlinske potne liste, pridobidovoljenje za njihovo izdajanje tako, da vloži vlogo za izdajanje rastlinskih potnih listovpri uradnem organu (pri nas je to Fitosanitarna uprava RS), ki skrbi, da imetnikipredpisanih rastlin izdajajo, označujejo in uporabljajo rastlinske potne liste v skladu spravili. 29
  • 30. PREDPISI EVROPSKE UNIJEIzdajati je mogoče tri vrste rastlinskih potnih listov:− “navadne” rastlinske potne liste (Plant Passport) pri premeščanju pošiljk z mesta pridelave (izdajajo jih registrirani pridelovalci sami ali pooblaščene osebe);− nadomestne rastlinske potne liste (Replacement Passport - RP) pri nadaljnjem premeščanju prejetih pošiljk, ki so že opremljene z rastlinskimi potnimi listi in se delijo ali zduržujejo; ta rastlinski potni list nadomešča prejšnji rastlinski potni list (izdajajo ga distributerji – trgovci ali pooblaščene osebe);− rastlinske potne liste za varovana območja (Zona Protecta - ZP) je potrebno izdajati pri premeščanju pošiljk v varovano območje ali znotraj varovanega območja, priznanega za določen škodljiv organizem. 6.4 Direktiva Komisije 93/51/EGS o predpisih za premeščanje prek varovanega območjaCeloten naslov:Direktiva Komisije 93/51/EGS, z dne 24. junija 1993, o predpisih za premeščanjenekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območjain za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo stakega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega (UL L 205, 17.8.1993, p.24–25).Za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete iz dela A oddelka II Priloge Vdirektive 2000/29/ES ni dovoljen vnos na določeno varovano območje ali premeščanjeznotraj njega, razen če le-tem, njihovi embalaži ali vozilom, ki jih prevažajo, ni priloženrastlinski potni list, veljaven za tisto območje (Rastlinski potni list – ZP).Predpisane so dokaj stroge minimalne zahteve za premeščanje, in sicer da: − so rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti čisti in brez škodljivih organizmov in da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov; − se takoj po pakiranju embalažo in vozila, ki prevažajo navedene rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, zavaruje v skladu s strogimi standardi zdravstvenega varstva rastlin; − embalaža ali vozila ostanejo zavarovana med prevozom prek ustreznega varovanega območja; − je priložen dokument, ki dokazuje, da proizvodi izvirajo zunaj ustreznega varovanega območja, ter je njihovo namembno območje zunaj ustreznega varovanega območja; − so mogoči dodatni ukrepi, kot so: zapečatenje embalaže in prevoz rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na območje zunaj ustreznega varovanega območja pod uradnim nadzorom.Zato je potrebno pridelavo rastlin ali plodov za varovano območje iz Preglednice 1prijaviti v začetku rastne dobe, da je mogoče spremljanje škodljivih organizmov, ki so vSloveniji ustaljeni, v varovanem območju pa prepovedani.Vrste rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov, ki jih je ob prilikiblagovne menjave z varovanimi območji potrebno posebej prijaviti, so navedene vDodatku 2. Posebne zahteve so opisane v prilogi IV.B direktive 2000/29/ES, ki je rednovzdrževana na spletni strani http://www.furs.si. 30
  • 31. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Preglednica 1: Seznam varovanih območij kot jih določa Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin. Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje (a) Žuželke, pršice in ogorčice v vseh razvojnih stopnjah1 Anthonomus grandis Grčija, Španija (Andaluzija, Katalonija, Ekstremadura, Murcia,Valencia)2 Bemisia tabaci (evropske Irska, Portugalska (Azori, Beira Interior, Beira Litoral, Entre Douro e Minho, populacije) Madeira, Ribatejo e Oeste (občine Alcobaça, Alenquer, Bombarral, Cadaval, Caldas da Rainha, Lourinhă, Nazaré, Obidos, Peniche in Torres Vedras) in Trás- os- Montes), Finska, Švedska, Združeno kraljestvo3 Cephalcia lariciphila Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)3.1 Daktulosphaira vitifoliae Ciper4 Dendroctonus micans Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)5 Gilpinia hercyniae Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)6 Globodera pallida Latvija, Slovenija, Slovaška, Finska7 Gonipterus scutellatus Grčija, Portugalska (Azori)8 Ips amitinus Irska, Grčija, Francija (Korzika), Združeno kraljestvo9 Ips cembrae Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man)10 Ips duplicatus Irska, Grčija, Združeno kraljestvo11 Ips sexdentatus Irska, Ciper, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man)12 Ips typographus Irska, Združeno kraljestvo13 Leptinotarsa decemlineata Irska, Španija (Ibiza in Menorka), Ciper, Malta, Portugalska (Azori in Madeira), Finska (okrožja Ĺland, Hĺme, Kymi, Pirkanmaa, Satakunta, Turku, Uusimaa), Švedska (okraji Blekinge, Gotland, Halland, Kalmar in Skĺne), Združeno kraljestvo14 Liriomyza bryoniae Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)15 Sternochetus mangiferae Španija (Granada in Malaga), Portugalska (Alentejo, Algarve in Madeira) (b) Bakterije1 Curtobacterium Grčija, Španija, Portugalska flaccumfaciens pv. flaccumfaciens 31
  • 32. PREDPISI EVROPSKE UNIJE Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje2 Erwinia amylovora — Estonija, Španija, Francija (Korzika), Italija (Abruzzo, Basilicata, Kalabrija, Campania, Furlanija-Julijska krajina, Lazio, Ligurija, Marche, Molise, Piedmont, Sardinija, Sicilija, Toskana, Umbrija, Valle d’Aosta), Latvija, Portugalska, Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Kanalski otoki), — in do 31. marca 2010 Irska, Italija (Apúlia, Emilia-Romagna (pokrajini Parma in Piacenza), Lombardija (razen pokrajine Mantua), Benečija (razen pokrajine Rovigo, občin Castelbaldo, Barbona, Piacenza d’Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi v pokrajini Padova in območja južno od avtoceste A4 v pokrajini Verona)), Litva, Slovenija (razen gorenjske, koroške, mariborske in notranjske regije), Slovaška (razen občin Blahová, Horné Mýto in Okoč (okrožje Dunajská Streda), Hronovce in Hronské Kľačany (okrožje Levice), Málinec (okrožje Poltár), Hrhov (okrožje Rožňav), Veľké Ripňany (okrožje Topoľčany), Kazimír, Luhyňa, Malý Horeš, Svätuše in Zatín (okrožje Trebišov)) — in do 31. marca 2009 Avstrija (Burgenland, Koroška, Spodnja Avstrija, Tirolska (upravna enota Lienz), Štajerska, Dunaj) (c) Glive01 Cryphonectria parasitica Češka, Irska, Grčija (Kreta in Lezbos), Švedska in Združeno kraljestvo (razen Otoka Man) (Murrill) Barr1 Glomerella gossypii Grčija Edgerton2 Gremmeniella abietina Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska) Morelet3 Hypoxylon mammatum Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska) (Wahl.) J Miller (d) Virusi in virusom podobni organizmi1 Rizomanija – virus Beet Irska, Francija (Bretanja), Portugalska (Azori), Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska) necrotic yellow vein2 Virus Tomato spotted wilt Finska, Švedska3 Virus Citrus tristeza Grčija, Francija (Korzika), Malta, Portugalska (razen Madeire) (evropski sevi)4 Fitoplazma Grapevine Češka (do 31. marca 2009), Francija (Alzacija, Champagne-Ardenne in Lorena) (do 31. marca 2009), Italija (Bazilikata) (do 31. marca 2009) flavescence dorée MLOOb izdaji rastlinskega potnega lista za varovano območje je potrebno nanj zapisatikodo varovanega območja iz preglednice 1. Primer izjanja takih potnih listov imamo vSloveniji, kjer za gostiteljske rastline hruševega ožiga za varovano območje izdajamorastlinske potne liste z oznako ZP-b2, ki pomeni: − ZP – varovano območje − b – skupino (b) Bakterije − 2 – zaporedno številko za organizem Erwinia amylovora, ki povzroča hrušev ožig. 32
  • 33. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 6.5 Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepihZaradi globalne trgovine in prometa se nenamerno vnaša na nova območja vedno večrastlinskih škodljivih organizmov. Ker rastline v domači pridelavi običajno nisoprilagojene nanje, lahko nekateri izmed njih, ki imajo značaj karantenskih škodljivihorganizmov, povzročijo velike gospodarske izgube oziroma škodo v naravnem okolju indružbi.Zato direktiva 2000/29/ES daje fitosanitarnim službam podlago, da lahko prepovejo aliomejijo vnos in širjenje tudi drugih vrst škodljivih organizmov, ki še niso nakarantenskih seznamih, če utemeljeno sumijo, da obstaja nevarnost za zdravstvenovarstvo rastlin na ozemlju Skupnosti. Kot podlaga mora biti izdelana vsaj nacionalnaanaliza tveganja (PRA), sprejet nacionalni ukrep ob najdbi, nato pa se lahko na podlagiobravnave na Stalnem odboru za najbolj nevarne organizme sprejmejo odločbe onujnih ukrepih.V Sloveniji lahko na podlagi zakona ZZVR-1 predstojnik Fitosanitarne uprave RS zodločbo določi nujne ukrepe za preprečevanje ali omejitev vnosa in širjenja drugih vrstškodljivih organizmov, ki niso v prilogah I in II direktive 2000/29/ES. Odločbo objavi vUradnem listu RS in o tem obvesti Evropsko komisijo. Nacionalna odločba je v veljavi,dokler Evropska komisija ne izda odločbe o nujnih ukrepih ali o umiku nacionalnihukrepov.Nekatere odločbe posegajo tako v uvoz kot premeščanje znotraj EU in zahtevajododatno registracijo oziroma rastlinski potni list. Sicer so te odločbe začasnegaznačaja: v veljavi so toliko časa, da uradne službe držav članic in Evropska komisijazberejo dovolj podatkov o nevarnosti vnosa in naselitve za odločitev, da uvrstijoškodljivi organizem v prilogo I ali II direktive 2000/29/ES ali pa prekličejo uradneukrepe, če ugotovijo, da bi bile skupne koristi manjše od stroškov uradnega nadzora(cost-benefit analiza). 6.5.1 Fitoftorna sušica vejicNadzor nove bolezni predpisuje Odločba komisije 2002/757ES o začasnih izrednihfitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthoraramorum Werres, De Cock & Man in t Veldsp. nov. v skupnost in njenega širjenja vskupnosti (spremenjena z odločbo Komisije 2004/42/ES in 2007/201/ES), ki jeprenesena v izvajanje s slovenskim pravilnikom (glej dodatek 1)Odločba 2002/757ES s spremembami predpisuje sprejemanje fitosanitarnih ukrepov zapreprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, ki ima lahko škodljiveučinke na zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti. Odločba predpisuje občutljiverastline, les in lubje, za katere se izda fitosanitarno spričevalo oziroma rastlinski potnilist zaradi preprečevanja vnosa in širjenja škodljivega organizma. Občutljive rastline,les in lubje se smejo vnesti v Skupnost le, če so skladni z izrednimi fitosanitarnimiukrepi.Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline za saditev (razen semen)Viburnum spp. Camellia spp. in Rhododendron spp. (razen Rhododendron simsiiPlanch.), s poreklom iz ES. Te rastline se lahko premeščajo z mesta pridelave samo,če so opremljene z rastlinskim potnim listom, ki potrjuje izpolnjevanje ene od naslednjihposebnih zahtev: 33
  • 34. PREDPISI EVROPSKE UNIJE(a) da so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost škodljivega organizma ali(b) da se na rastlinah na mestu pridelave ob uradnih pregledih, ki se izvajajo vsajdvakrat ob primernem času med aktivno rastjo rastlin, vključno z laboratorijskimpreskušanjem vsakega sumljivega znamenja škodljivega organizma, niso ugotovilaznamenja škodljivega organizma od začetka do konca zadnje celotne rastne dobe;intenzivnost uradnih pregledov je odvisna od načina pridelave rastlin; ali(c) da se v primeru ugotovljenih znamenj škodljivega organizma na mestu pridelaveizvede ukrepe za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki jih sestavljajo:- uničenje okuženih rastlin in vseh občutljivih rastlin v oddaljenosti 2 m od okuženihrastlin, vključno s pripadajočim rastnim substratom in rastlinskimi ostanki,- zadržanje vseh neokuženih občutljivih rastlin v polmeru 10 m od okuženih rastlin tervseh preostalih rastlin iz prizadete serije, kjer so se rastline ohranile na mestupridelave,- dodatno pregledovanje rastlin iz prejšnje alinee po izvedbi ukrepov za izkoreninjenješkodljivega organizma, vsaj dvakrat v treh mesecih, ko rastline aktivno rastejo,- prepoved tretiranj na rastlinah iz druge alinee te točke v obdobju iz prejšnje alinee, kibi lahko zakrilo znamenja škodljivega organizma,- ugotovitev, da rastline iz druge alinee te točke niso okužene s škodljivim organizmom,- redno intenzivno pregledovanje vseh drugih občutljivih rastlin po odkritju okužbe namestu pridelave, da se potrdi neokuženost s škodljivim organizmom,- sprejem drugih fitosanitarnih ukrepov na pridelovalni površini v oddaljenosti najmanj 2m od okuženih rastlin.Kadar se uvažajo občutljive rastline s poreklom iz Združenih držav Amerike, jih moraspremljati spričevalo:(a) z navedbo, da so po poreklu z območij, navedenih v rubriki "Kraj porekla", kjer niznana navzočnost neevropskih izolatov škodljivega organizma; ali(b) izdano po uradni potrditvi, da na nobeni od občutljivih rastlin na mestu pridelavemed uradnimi pregledi, vključno z laboratorijskim preskušanjem ni bilo kakršnih kolisumljivih znamenj, opravljenimi od začetka zadnje celotne rastne dobe.Nadalje se spričevalo izda šele po testiranju, opravljenem pred odpremo, če se jeugotovi, da niso okuženi z neevropskimi izolati. Slednje se v spričevalu navede v rubriki"Dopolnilna izjava" kot "ni okuženo z neevropskimi izolati Phythophthora ramorumWerres, De Cock & Man in t Veld sp. nov.".Kadar se uvaža občutljiv les s poreklom iz Združenih držav Amerike se sme uvoziti vSkupnost le, če ga spremlja spričevalo :(a) z navedbo, da je po poreklu z območij, navedenih v rubriki "Kraj porekla", kjer niznana navzočnost neevropskih izolatov škodljivega organizma; ali(b) izdanim po uradni potrditvi, da se je z lesa odstranilo lubje in: (i) da se je les obdelal, tako da se je zaobljena površina povsem odstranila; ali (ii) da vsebnost vode v lesu ne presega 20 %, izraženo v odstotkih suhe snovi, ali (iii) da se je les razkužil z ustreznim postopkom z vročim zrakom ali vročo vodo;ali(c) v primeru žaganega lesa z ostanki lubja ali brez njega, če je v skladu z veljavnimitrgovinskimi običaji dokazano z znakom "Kiln-dried", "KD" ali z drugo mednarodnopriznano oznako na lesu ali lesenem pakirnem materialu, da se je s postopkomsušenja v peči njegova vsebnost vlage zmanjšala pod 20 % suhe snovi. 34
  • 35. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 6.5.2 Virus Pepino mosaic (PepMV)Nadzor novega virusa Pepino mosaic (PepMV) predpisuje Odločba komisije2004/200/ES z dne 27. februarja 2004 o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenjavirusa Pepino mosaic v Skupnosti (OJ L 64/43, 2/3/2004).V izvajanje jo prenaša slovenski pravilnik (Glej dodatek 1).Registracija in rastlinski potni list oziroma uradna etiketa se zahtevata za semeparadižnika Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw, z izjemo majhnih količinza nekomercialno rabo pri končnih uporabnikih.Pri uvozu semena paradižnika, ki izvirajo iz tretjih držav, ga spremlja fitosanitarnospričevalo, iz katerega je razvidno, da so bila semena pridobljena po ustrezni metodi, kitemelji na kislinski ekstrakciji, in:(a) da izvirajo z območij, na katerih je znano, da se virus Pepino mosaic ne pojavlja; ali(b) da na rastlinah na mestu pridelave med popolno rastno dobo niso bila ugotovljenaznamenja virusa Pepino mosaic; ali(c) da so bile uradno preskušane na reprezentativnem vzorcu in z ustreznimi metodamiin je bilo pri teh preskusih ugotovljeno, da so proste virusa Pepino mosaic. 6.5.3 Kostanjeva šiškaricaNadzor novega škodljivca kostanja predpisuje Odločba komisije 2006/464/ES z dne 27.junija 2006 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmuskuriphilus Yasumatsu v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (OJ L 183/29,5.7.2006).V izvajanje jo prenaša slovenski pravilnik, napadena območja pa z odločbo razmejujeFitosanitarna uprava RS (Glej dodatek 1).Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline kostanja: – Castanea crenata Sieb. et Zucc. (japonski kostanj); – Castanea dentata Marsh. (ameriški kostanj); – Castanea mollissima Blume (kitajski kostanj); – Castanea sativa Mill. (pravi kostanj).Pri uvozu mora biti na fitosanitarnem spričevalu »Dopolnilna izjava«, ki potrjuje, da:(a) so rastline v njihovi celotni življenjski dobi rasle na mestih pridelave v državah, vkaterih pojav organizma ni znan; ali(b) so rastline v njihovi celotni življenjski dobi rasle na mestih pridelave nanenapadenem območju, ki ga je vzpostavila nacionalna organizacija za varstvo rastlinv državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepein v rubriki „Kraj porekla“ navaja ime nenapadenega območja.Ker se je kostanjeva šiškarica v Slovenijo zanesla s sadikami kostanja iz Italije,pridelave sadik kostanja v Sloveniji praktično nimamo več. Infestirano pošiljko smo leta2005 večinoma našli in okužbe sanirali, vendar pa je drugi vnos iz leta 2004 v nasaduna Sabotinu pri Novi Gorici ostal neopažen do leta 2007, kar je verjeten izvor širjenjaškodljivca na Primorskem. 35
  • 36. PREDPISI EVROPSKE UNIJE 6.5.4 Palmov rilčkarNadzor novega škodljivca palm predpisuje Odločba komisije 2007/365/ES z dne 25.maja 2007 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Rhynchophorus ferrugineus(Olivier) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti (L 139/24, 31.5.2007),spremenjene z odločbo 2008/776 (L 266/14, 7.10.2008). Odločbi veljata neposrednotudi v Republiki Sloveniji.Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline palm (ne za plodove insemena), katerih premer debla ob vznožju presega 5 cm: Areca catechu, Arengapinnata, Borassus flabellifer, Calamus merillii, Caryota maxima, Caryota cumingii,Cocos nucifera, Corypha gebanga, Corypha elata, Elaeis guineensis, Livistonadecipiens, Metroxylon sagu, Oreodoxa regia, Phoenix canariensis, Phoenix dactylifera,Phoenix theophrasti, Phoenix sylvestris, Sabal umbraculifera, Trachycarpus fortunei inWashingtonia spp.. Pridelave v Sloveniji ni zabeležene.Pri uvozu mora palme s poreklom iz tretjih držav spremljati fitosanitarno spričevalo, kiima v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno eno izmed opcij, da so občutljive rastline,vključno s tistimi iz naravnih habitatov:(a) v njihovi celotni življenjski dobi rasle v državi, v kateri pojav palmovega rilčkarja niznan; ali(b) v njihovi celotni življenjski dobi rasle na uradno potrjenem (v skladu z ISPM 8)neokuženem območju v državi porekla; v rubriki „kraj porekla“ je ime območja; ali(c) so vsaj v obdobju enega leta pred izvozom rasle na mestu pridelave: (i) ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla; in (ii) kjer so se rastline nahajale na mestu, ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom navedenega organizma oziroma na katerem so bila izvedena primerna preventivna tretiranja; in (iii) kjer pri uradnih pregledih, opravljenih vsaj vsake tri mesece in neposredno pred izvozom, ni bilo opaziti znakov prisotnosti navedenega organizma. 6.5.5 Viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev (PSTVd)Nadzor viroida Potato spindle tuber predpisuje Odločba komisije 2007/410/ES z dne12. junija 2007 o ukrepih za preprečevanje vnosa viroida vretenatosti krompirjevihgomoljev v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti. Odločba velja neposredno tudiv Republiki Sloveniji.Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline rodu Brugmansia Pers.spp. in vrste Solanum jasminoides Paxton, namenjene sajenju, vključno s semeni.Dovoljene so izjeme za manjše količine rastlin za nekomercialno uporabo lastnika aliprejemnika, pod pogojem, da ni tveganja širjenja škodljivega organizma.Rastlinski potni list se lahko izda za rastline, ki so v svoji celotni življenjski dobi ali odvnosa v Skupnost rasle na mestu pridelave:(a) v državi članici, v kateri pojav viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev ni znan; ali(b) na neokuženem območju, ki ga je pristojni uradni organ v državi članici potrdil vskladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe; ali 36
  • 37. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009(c) kjer so bili vse partije zadevnih rastlin testirane in za katere je bilo ugotovljeno, daniso okužene z viroidom PSTVd, pred premeščanjem; ali(d) kjer so bile vse povezane matične rastline zadevnih rastlin preskušene in za katereje bilo ugotovljeno, da niso okužene z viroidom PSTVd, pred premestitvijo zadevnihrastlin. Po preskusu so razmere za rast takšne, da bodo povezane matične rastline inzadevne rastline ostale neokužene z viroidom vretenatosti krompirjevih gomoljev predpremeščanjem.Pri uvozu mora rastline s poreklom iz tretjih držav spremljati fitosanitarno spričevalo,ki ima v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno, da zadevne rastline izvirajo z območja aliso v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave, kot ga določa ISPM št. 5 (1),ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državiporekla:(a) v državah, v katerih pojav viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev ni znan; ali(b) na neokuženem območju, ki ga je NPPO v državi porekla potrdila v skladu zustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Ime neokuženega območjase navede v rubriki „Kraj porekla“; ali(c) kjer so bili vsi loti zadevnih rastlin testirani in za katere je bilo ugotovljeno, da nisookuženi s PSTVd, pred premestitvijo; ali(d) kjer so bile vse povezane matične rastline zadevnih rastlin testirane in za katere jebilo ugotovljeno, da niso okužene s PSTVd, pred premestitvijo zadevnih rastlin; potestiranju pa so razmere za rast takšne, da bodo povezane matične rastline in zadevnerastline ostale neokužene s PSTVd. 6.5.6 Borov smolasti rakNadzor nove bolezni predpisuje Odločba Komisije 2007/433/ES z dne 18. junija 2007 ozačasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg &O’Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (L 161/66, 22.6.2007).Odločba velja neposredno tudi v Republiki Sloveniji.Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline rodu Pinus L. in rastlinePseudotsuga menziesii, namenjene sajenju, vključno s semeni in storži za namenerazmnoževanja. Dovoljene so izjeme za manjše količine rastlin za nekomercialnouporabo lastnika ali prejemnika, pod pogojem, da ni tveganja širjenja škodljivegaorganizma.Rastlinski potni list se lahko izda na mestu pridelave za rastline, ki:(a) so v svoji celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rasle vdržavi članici, v kateri pojav organizma ni znan; ali(b) so v svoji celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave raslena neokuženem območju, ki ga je odgovorni uradni organ v državi članici vzpostavil vskladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe; ali(c) imajo poreklo na mestu pridelave, kjer pri uradnih pregledih v dveh letih predpremeščanjem in testiranjih neposredno pred premeščanjem ni bilo opaziti znakovnavzočnosti navedenega organizma.Mesto pridelave je razširjeno, tako da vključuje:– vsak prostor ali skupino njiv, ki se upravlja kot posamezna pridelovalna enota rastlin; vključuje lahko proizvodna območja, ki se ločeno upravljajo za fitosanitarne namene, in 37
  • 38. PREDPISI EVROPSKE UNIJE– razmejene gozdne površine.Pri uvozu mora rastline spremljati fitosanitarno spričevalo, ki ima v rubriki „Dopolnilnaizjava“ navedeno, da rastline izvirajo z mesta pridelave, ki ga je registrirala in ganadzoruje NPPO v državi porekla, ter(a) so v svoji celotni življenjski dobi rasle v državah, v katerih pojav te bolezni ni znan;ali(b) so v svoji celotni življenjski dobi rasle na neokuženem območju, ki ga je NPPO vdržavi porekla vzpostavila v skladu z ustreznimi ISPM. Ime neokuženega območja senavede v rubriki „kraj porekla“; ali(c) imajo poreklo na mestu pridelave, kjer pri uradnih pregledih v dveh letih preduvozom in testiranjih neposredno pred uvozom ni bilo opaziti znakov prisotnosti tegaorganizma. 6.5.7 Kitajski kozličekNadzor novega škodljivca predpisuje nova odločba Komisije 2008/840/ES z dne 7.novembra 2008 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Anoplophorachinensis (Forster) v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti.Odločba velja neposredno tudi v Republiki Sloveniji.Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline za saditev (ne zasemena) samo za napadena območja v Evropski skupnosti, in sicer za rastline iznaslednjih rodov: − Acer spp. (javor), − Aesculus hippocastanum (divji kostanj), − Alnus spp. (jelša), − Betula spp. (breza), − Carpinus spp. (gaber), − Citrus spp. (agrumi), − Corylus spp. (leska), − Cotoneaster spp. (panešplja), − Fagus spp. (bukev), − Lagerstroemia spp. (lagerstremija), − Malus spp. (jablana), − Platanus spp. (platana), − Populus spp. (topol), − Prunus spp. (koščičarji), − Pyrus spp. (hruška), − Salix spp. (vrba) in − Ulmus spp. (brest). 38
  • 39. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Rastlinski potni list se lahko izda, če so rastline pred premeščanjem vsaj dve leti raslena mestu pridelave: (i) ki je registrirano v skladu z Direktivo Komisije 92/90/EGS1 in (ii) na katerem je bil dvakrat letno in v ustreznem obdobju izveden temeljit uradni pregled za preverjanje navzočnosti Anoplophora chinensis (Forster), med katerim ni bilo opaziti znakov navedenega organizma; če je primerno, je treba vzorce pri fitosanitarnem pregledu uničiti z lomljenjem debelc, (iii) kjer so bile rastline nameščene na mesto: – ki je fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Anoplophora chinensis (Forster) ali – na katerem so bile izvedene primerne preventivne obdelave in je obdano z varovalnim pasom s polmerom vsaj dveh kilometrov od meje napadenega območja, kjer se letno in v ustreznem obdobju izvajajo uradni pregledi za ugotavljanje navzočnosti Anoplophora chinensis (Forster) ali znakov okužbe z njim. Če se opazijo znaki napada z Anoplophora chinensis (Forster), se nemudoma sprejmejo ukrepi za njegovo izkoreninjenje, da se zagotovi, da varovalni pas ni napaden.Pri uvozu mora navedene rastline s poreklom iz tretjih držav, za katere je znano, da jev njih prisoten Anoplophora chinensis (Forster), spremljati fitosanitarno spričevalo z„Dopolnilno izjavo“,ki potrjuje, da(a) so rastline v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave, ki je naneokuženem območju, ki ga je NPPO v državi porekla vzpostavila v skladu zustreznimi ISPM. Ime neokuženega območja se navede v rubriki „kraj porekla“; ali(b) so rastline vsaj dve leti pred izvozom rasle na mestu pridelave, za katerega velja,da je neokužen v skladu z ISPM, (i) ki ga je registrirala in ga nadzoruje NPPO v državi porekla in (ii) na katerem je bil dvakrat letno in v ustreznem obdobju izveden uradni pregled glede prisotnosti Anoplophora chinensis (Forster), med katerim ni bilo opaziti znakov prisotnosti, in (iii) kjer so rastline rasle na mestu: — ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Anoplophora chinensis (Forster) ali — na katerem so bile izvedene primerne preventivne obdelave in je obdano z varovalnim pasom s polmerom vsaj dveh kilometrov, kjer se letno in v ustreznem obdobju izvajajo uradni pregledi glede prisotnosti Anoplophora chinensis (Forster) ali znakov okužbe z njim. Če se opazijo znaki okužbe, se nemudoma sprejmejo ukrepi za njegovo izkoreninjenje, da se zagotovi, da varovalni pas ni okužen, in (iv) kjer so bile pošiljke rastlin neposredno pred izvozom uradno temeljito pregledane, da bi se ugotovila prisotnost Anoplophora chinensis (Forster), zlasti v koreninah in steblih rastlin. Če je primerno, je treba vzorce pri fitosanitarnem pregledu uničiti.1 UL L 344, 26.11.1992, str. 38. 39
  • 40. NACIONALNI PREDPISI 6.5.8 Borova ogorčicaOdločba komisije št. 2006/133/ES z dne 13. februarja 2006 o zahtevi, da državečlanice začasno sprejmejo dodatne ukrepe proti širjenju borove ogorčiceBursaphelenchus xylophilus (Steiner in Buhrer) Nickle et al., na območjih Portugalske,razen območij, kjer je znano, da se ne pojavlja.Odločba je nadomestila predhodne odločbe, ki so bile v veljavi od leta 2000 dalje in jebila spremenjena z Odločbami Komisije št. 2008/340/ES, 2008/378/ES, 2008/684/ES,2008/790/ES, 2008/954/ES in 2009/42/ES.Borova ogorčica je na seznamu II.A.I. Direktive Sveta 2000/29/ES, tako da sta vnos inširjenje je prepovedana, če se nahaja na občutljivih rastlinah, lesu in lubju. Največjoškodo povzroča predvsem na nekaterih vrstah bora, saj v eni rastni dobi lahko povzročiodmiranje velikih sestojev vseh starosti. Najpogosteje okužene vrste so rdeči, črni inobmorski bor, sladkorni bor ter druge vrste borov, kot so Pinus densiflora, P. thunbergii,P. bungenana, P. echinata, P. luchuensis, P. massoniana in P. radiata.Redkeje okuži duglazijo, jelko, cedro, macesen, smreko in čugo.Borovo ogorčico prenašajo hrošči kozlički (Cerambycidae) iz rodu Monochamus.Občutljive rastline so: rastline (razen plodov in semen) naslednjih vrst:– jelka (Abies Mill.),– cedra (Cedrus Trew),– macesen (Larix Mill.),– smreka (Picea A. Dietr.),– bor (Pinus L.),– duglazija (Pseudotsuga Carr.),– čuga (Tsuga Carr.).Občutljiv les in lubje sta les in izolirano lubje iglavcev (Coniferales), z izjemo tuje (ThujaL.).Borova ogorčica je karantenski škodljivi organizem, ki v Republiki Sloveniji še ninavzoč, se pa v zadnjih desetih letih že pojavlja v Evropski skupnosti, in sicer naPortugalskem (od leta 1999) in v Španiji (od leta 2008). Borova ogorčica je razširjena vsevernoameriških in nekaterih azijskih državah. Iz okuženih območij se k nam lahkozanese predvsem preko trgovskih poti z občutljivih rastlinskim blagom. Njen izbruh naozemlju Slovenije bi povzročil veliko gospodarsko in ekološko škodo, imel pa bi lahkotudi socialne posledice, zato je načrt ukrepov v primeru izbruha mednajpomembnejšimi cilji in usmeritvami na fitosanitarnem področju v okviru kmetijstva ingozdarstva za leto 2009 in naslednja leta.Tveganje za prenos borove ogorčice na daljše razdalje predstavljata predvsem les(hlodovina, žagan les in lesen pakirni material) in lubje okuženih rastlin, v katerem selahko prenese borova ogorčica in njeni prenašalci, ki nato okužbo širijo v novihobmočjih.Fitosanitarni nadzor poskuša obvladovati tveganje vnosa v Slovenijo iz okuženihobmočij, ki so v Evropi na Portugalskem in v Španiji, drugje po svetu pa predvsem vsevernoameriških in azijskih državah, zlasti naslednjih: ZDA, Kanada, Mehika,Japonska, Severna Koreja, Republika Koreja, Kitajska, (vključno Tajvan in Hong-Kong). 40
  • 41. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Borova ogorčica se lahko vnese z naslednjimi pošiljkami:– gostiteljske rastline za saditev (razen plodov in semen)– les, lubje, lesen pakirni material in drugi rastlinski proizvodi iglavcev (Coniferales), z izjemo rodu Thuja L.;Kot lesen pakirni material (LPM) se štejejo:– leseni zaboji za pakiranje, gajbe, bobni/koluti, palete, paletni zaboji ali– druge podporne oblike, podporni les, distančniki in nosilci, ki se uporabljajo pri transportu vseh vrst predmetov,razen LPM iz lesa debeline do 6 mm ter razen predelanega lesa (iverke ali drugačezdrobljen in toplotno ali pod pritiskom obdelan les).Občutljiv les v obliki lesenega pakirnega materiala in podpornega lesa, vključno stistim, ki ni ohranil svoje naravne okrogle oblike, mora biti ustrezno obdelan inoznačen v skladu z mednarodnim standardom ISPM-15.Za napadene rastline, les in lubje so v odločbi predpisani ukrepi:a) pod uradnim nadzorom se jih na ustreznih mestih takoj uniči s sežigom, alib) se lesu takoj odstrani lubje na ustreznih mestih zunaj gozda, preden se poduradnim nadzorom premesti na mesta skladiščenja, kjer se les obdela z ustrezniminsekticidom, ali na mesta, ki imajo ustrezna in odobrena mokra skladišča,razpoložljiva vsaj med obdobjem iz te točke, z namenom nadaljnjega premeščanja dopredelovalnega obrata, kjer se:– takoj razseka in uporabi v industrijske namene,– takoj uporabi kot gorivo v tem obratu,– takoj toplotno obdela, tako da se doseže minimalna temperatura sredice lesa 56 °C za 30 minut, ali– takoj razseka in zaplini, da se zagotovi uničenje živih borovih ogorčic.Odločba 2006/133/ES med drugim zahteva, da države članice sprejmejo dodatneukrepe proti širjenju borove ogorčice z napadenih območij Portugalske, kot jespremljanje pošiljk po poreklu s Protugalske in preverjanje, če so tretirane in označeneskladno z odločbo. Občutljiv les in lubje morata biti ustrezno obdelana s toploto aliplinjenjem ter označena z rastlinskim potnim listom, če se premeščata v druge državečlanice. Lesen pakrini material, narejen iz občutljivega lesa iglavcev, pa mora bitiobdelan in označen v skladu s standardom ISPM 15, ne glede na poreklo. Torej pritrgovanju s Portugalsko morajo vse države članice EU zagotoviti uporabo palet indrugega lesenega pakirnega materiala v skladu z ISPM 15 ali pa mora Portugalskazagotoviti tretiranje tega materiala ali pa njegovo uničenje. Neoznačen material ne smezapustiti Protugalske.Zadnja sprememba odločbe 2006/133/ES, ki je v veljavi od 16. junija 2009, začasnoizvzema lesen pakirni material iz občutljivega lesa, ki izvira iz drugih držav članic, odobveznosti tretiranja in označevanja po ISPM 15. To odstopanje velja do 31. decembra2009. Od 1. januarja 2010 dalje bo moral biti ves lesen pakirni material iz lesa iglavcev(razen tuje - Thuja L.), ki se premešča s Portugalske, ne glede na izvor, tretiran inoznačen v skladu z ISPM 15. 41
  • 42. NACIONALNI PREDPISI7 NACIONALNI PREDPISINacionalni predpisi so lahko zakoni, uredbe, pravilniki in odločbe, ki se objavijo vUradnem listu Republike Slovenije. Pričnejo veljati z datumom, ki ga določa predpissam. Zakon sprejme na predlog vlade slovenski parlament, z objavo pa ga razglasipredsednik republike. Uredbe izdaja vlada, pravilnike pa resorni minister.Odločbe so posamični akti, ki imajo lahko značaj predpisa (npr. odločbe o nujnihukrepih) ali pa ne (npr. odločbe o imenovanju). Kadar so izdane v upravnem postopku,so običajno vročene strankam, ki se lahko na odločbo organa pritožijo. Odločbe orazmejitvah napadenih ali okuženih območij, ki jih Fitosanitarna uprava RS izdaja napodlagi predpisov, se vročijo občinam in razglasijo na krajevno običajen način. To jeobičajno na pravi oglasni deski ali pa na njeni elektronski inačici (spletni strani). 7.1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/2007 - uradno prečiščenobesedilo UPB-2) sistemsko ureja varstvo rastlin in rastlinskih proizvodov predškodljivimi organizmi. V slovenski pravni red prenaša določbe evropske fitosanitarnezakonodaje, predvsem krovne Direktive Sveta 2000/29/ES ter drugih direktiv, ki topodročje podrobneje urejajo: Direktiv Komisije 95/44/ES, 94/3/ES, 98/22/ES,92/90/EES, 92/70/EES, 92/105/EES, 93/50/EES, 93/51/EES, 2001/32/ES, DirektiveSveta 69/466/EES, 74/647/EES, 69/464/EES, 69/465/EES, 93/85/ES, 98/57/ES. Zakonje usklajen tudi z Mednarodno konvencijo o varstvu rastlin (IPPC), ki jo je ratificiralaRepublika Slovenija (Uradni list RS, št. 84/00), in Sporazumom o izvajanju sanitarnih infitosanitarnih ukrepov Svetovne trgovinske organizacije (WTO).Vzpostavlja sistem, ki omogoča ustrezno varovanje zdravja rastlin na skupnem trguEvropske unije, ter hkrati z implementacijo enakih standardov zdravstvenega varstvarastlin zmanjšuje ovire v trgovini. Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi pa jepotrebno ne samo zaradi zmanjšanja pridelka ob okužbi, pač pa tudi zaradi zvečanjaproduktivnosti v kmetijstvu.Zakon ureja zdravstveno varstvo rastlin na način, ki vključuje tako imetnike rastlin,državne organe in javne službe ter druge posameznike, da skrbijo za zdravje rastlin inrastlinskih pridelkov ter izvajajo potrebne ukrepe za preprečevanje in zatiranješkodljivih organizmov. S tem zagotavlja povezovanje in sodelovanje vseh izvajalcevzdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu in gozdarstvu in ustvarja pogoje zaučinkovito varovanje zdravja rastlin v državi.Zakon temelji na načelih:- vzpostavitve sistema, ki bo omogočal ustrezno varovanje zdravja rastlin v Sloveniji, tudi po ukinitvi nadzora na mejah z državami članicami;- zagotovitve ustreznega varovanja zdravja rastlin tudi v drugih državah članicah z uskladitvijo in izvajanjem postopkov in zahtev, ki veljajo na skupnem trgu;- upoštevanja mednarodno priznanih načel, standardov in ukrepov za zdravstveno varstvo rastlin;- sodelovanja med državami s ciljem medsebojne izmenjave podatkov in vzpostavljanja skupnih baz podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo rastlin; 42
  • 43. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009- zmanjševanja ovir v mednarodni trgovini rastlin in rastlinskih proizvodov na minimalno raven z izvajanjem upravičenih fitosanitarnih ukrepov na podlagi strokovnih in znanstvenih načel.Vsebina je podrobneje opisana po poglavjih zakona. 7.1.1 Splošne določbe zakonaZakon določa ukrepe in obveznosti v zvezi s pojavom, preprečevanjem vnosa inširjenja ter zatiranjem škodljivih organizmov na rastlinah, rastlinskih proizvodih innadzorovanih predmetih, zlasti v mednarodnem prometu in pridelavi semen oziromasadik; ureja biotično varstvo rastlin; določa pridobivanje in mednarodno izmenjavopodatkov o škodljivih organizmih in informacijski sistem; predpisuje stroške inodškodnine za uničene rastline v primeru zatiranja bolezni in škodljivcev; ureja javnoslužbo zdravstvenega varstva rastlin ter določa organe, ki so odgovorni zauresničevanje tega zakona in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona inpredpisi, izdanimi na njegovi podlagi.Zakon ustanavlja Fitosanitarno Upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Uprava)kot osrednji odgovorni organ oblasti za zdravstveno varstvo rastlin v RepublikiSloveniji, ki opravlja upravne, zakonodajne in mednarodne zadeve ter z njimi povezanestrokovne naloge na področju zdravstvenega varstva rastlin. Uprava je koordinatorizvajanja nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu in gozdarstvu inpredstavlja državno službo za varstvo rastlin na mednarodnem nivoju. Zagotavljaizvajanje zdravstvenega varstva rastlin skozi stalni in sistematični nadzor teruresničevanje mednarodnih konvencij in mednarodnih sporazumov s področjazdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Slovenijo. Inšpekcijsko nadzorstvo in znjimi povezane strokovne naloge izvajata fitosanitarna in gozdarska inšpekcija naInšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, ki je organ v sestavi MKGP.Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, so povzeti tako po direktivah Evropske Unije, kot pomednarodni konvenciji IPPC. Posamezne definicije, pomembne za slušatelje, soopisane v poglavju II. 7.1.2 Zdravstveno varstvo rastlinOrgani Slovenije in izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu ingozdarstvu morajo sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin, rastlinskihproizvodov in drugih nadzorovanih predmetov z namenom ugotavljanja in poročanja opojavu in širjenju škodljivih organizmov ter njihovega zatiranja. Zakon še posebejnalaga vsem imetnikom rastlin, ki se poklicno ukvarjajo s pridelavo, predelavo inprometom rastlinskega blaga, da morajo pregledovati gojene rastline, vključno zobdelovalnimi površinami. Tudi ostali imetniki rastlin in vsi drugi, ki pridejo v stik zrastlinami in opazijo nenavadne simptome, ki kažejo na pojav ali izbruh škodljivihorganizmov, morajo o tem obvestiti Upravo oziroma pristojnega inšpektorja in taUpravo. 43
  • 44. NACIONALNI PREDPISI 7.1.3 Preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje škodljivih organizmov7.1.3.1 Seznami, varovana območja, prepovedi in omejitve, registerZakon predpisuje številne sezname, katerih vsebina je določena v prilogah I - Vdirektive Sveta 2000/29/ES. Gre za sezname škodljivih organizmov ter za seznamerastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, za katere veljajo določeneomejitve oziroma prepovedi. Seznami so podrobneje opisani v poglavju 3.5.Režim zdravstvenega varstva rastlin, določen z ZZVR, ni omejen le na trgovino meddržavami, temveč se nanaša tudi na dajanje rastlin in rastlinskih proizvodov na trgznotraj države. Posebno varstvo je predvideno za varovana območja, ki soizpostavljena posebnemu tveganju za zdravje rastlin in so zato varovana s posebnimioziroma strožjimi predpisanimi ukrepi. Zato je vsak izmed zgoraj navedenih seznamovrazdeljen na dva dela, pri čemer en del velja za območje cele EU, drugi del pa za njenavarovana območja.Če se izrazi sum, da se je na ozemlju Slovenije pojavil karantenski škodljivi organizems seznamov IA in IIA oziroma se na določenem varovanem območju pojavi škodljiviorganizem s seznamov IB ali IIB oziroma se pojavijo simptomi, na podlagi katerih sesumi na okužbo z njim, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takojobvestiti Upravo, osebo z javnim pooblastilom ali pristojnega inšpektorja, ki obvestiUpravo. Sum na pojav je potrjen, če se odvzame uradni vzorec, ki se pošlje vpooblaščen laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave.ZZVR prepoveduje vnos in širjenje škodljivih organizmov, razvrščenih v sezname teruvoz in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov,razvrščenih v sezname. Hkrati pa določa izjeme pod predpisanimi pogoji.Da bi zagotovili učinkovit sistem zdravstvenega varstva rastlin, zagotavljali zdravstvenepreglede rastlin na mestu pridelave, predelave in distribucije, zakon določa, da morajobiti imetniki rastlin s seznamov, predvsem tistih, ki so namenjene saditvi oziroma kiomogočajo širjenje škodljivih organizmov, uradno registrirani. V register morajo bitivpisani pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin s seznama VA, uvozniki rastlin inrastlinskih proizvodov s seznama VB ter pridelovalci določenih rastlin, ki niso navedenina seznamu VA, vendar prav tako lahko predstavljajo večje fitosanitarno tveganje.Register vzpostavi in vodi Uprava. Pogoj za vpis v register je, da zavezanci zagotovijoodgovorno osebo s strokovnimi izkušnjami pri pridelavi oziroma predelavi rastlin in prizdravstvenem varstvu rastlin. Če pridelovalec sam ni ustrezno usposobljen, lahkoodgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin zaposli ali sklene pogodbeno razmerjes pravno ali fizično osebo, ki je vpisana v evidenco in izpolnjuje pogoje za odgovornoosebo.Vsak registriran imetnik predpisanih rastlin in rastlinskih proizvodov mora biti vpisanpod registracijsko številko, ki omogoča identifikacijo posameznika, kot tudi odgovorneosebe za zdravstveno varstvo rastlin. Inšpekcijski nadzor nad izpolnjevanjemobveznosti zavezancev iz registra po zakonu izvaja fitosanitarna oziroma gozdarskainšpekcija.Vlogo za vpis v register morajo zavezanci vložiti pri Upravi na predpisan način, ki gapredpisuje podzakonski predpis. Vpis v register ni potreben za majhne pridelovalce 44
  • 45. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009oziroma predelovalce, če je njihova celotna pridelava oziroma predelava in prodajarastlin in rastlinskih proizvodov namenjena za končno uporabo fizičnih oseb nalokalnem trgu, ki se poklicno ne ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo rastlin inrastlinskih proizvodov.7.1.3.2 Mednarodni promet : vnos iz tretjih držav, izvoz in tranzitZakon določa, da mora določene pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugihnadzorovanih predmetov, ki se uvažajo, izvažajo ali so v tranzitu, spremljatifitosanitarno spričevalo.V okviru IPPC je izdan poseben standard, ki določa način izdajanja fitosanitarnihspričeval. Fitosanitarno spričevalo izda država izvoznica in potrjuje, da so izpolnjenefitosanitarne zahteve države uvoznice.Uvozne pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov selahko uvažajo le skozi določena vstopna mesta, ki morajo izpolnjevati določeneinfrastrukturne zahteve, da fitosanitarni inšpektor lahko izvaja fitosanitarne pregledepošiljk rastlin pri uvozu. Sedaj je v Republiki Sloveniji za uvoz, izvoz ali prevoz rastlin inrastlinskih proizvodov, za katere je obvezen zdravstveni pregled, določenih le 6 uradnopriznanih vstopno-izstopnih mest: Luka Koper, letališče Brnik, cestni mejni prehodi sHrvaško na Obrežju, Jelšanah in v Gruškovju, za železniški promet mejni prehodDobova ter za poštni promet Ljubljana.Fitosanitarni pregledi pri uvozu obsegajo pregled listin, ki spremljajo pošiljke(fitosanitarno spričevalo), identifikacijo pošiljke in zdravstveni pregled pošiljke.Fitosanitarni pregledi se praviloma opravijo na prvem vstopnem mestu v EU. Če navstopnem mestu ni mogoč kakovosten zdravstveni pregled predpisanih pošiljk,fitosanitarni inšpektor pregleda samo spremne listine in če te ustrezajo, v dogovoru scarinskimi in fitosanitarnimi organi namembnega območja odredi prevoz pošiljke douradno odobrenega mesta v notranjosti EU, kjer se opravita pregled istovetnosti inzdravstvenega stanja.Pri izvozu se fitosanitarno spričevalo izda le za tiste pošiljke rastlin, rastlinskihproizvodov in nadzorovanih predmetov, za katere ga država uvoznica zahteva. Sspričevalom fitosanitarni inšpektor poda uradno izjavo oziroma potrdi, da pošiljkaustreza fitosanitarnim zahtevam namembne države - uvoznice. Za izdajofitosanitarnega spričevala mora izvoznik podati vlogo. Izvoznik mora po izdajifitosanitarnega spričevala za uradno pregledano in zapečateno pošiljko zagotovitinjeno nespremenjenost (opremljenost z dokumenti, istovetnost, zdravstveno stanje) doizstopa s carinskega območja Skupnosti.Za pošiljke rastlin, ki se prevažajo v tranzitu, fitosanitarni pregled ni obvezen. Po temzakonu so to tiste vrste pošiljk, ki niso bile uvožene in potujejo preko ozemlja EU ter sopakirane tako, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, ki so lahko navzoči vpošiljki. Če pošiljka ni ustrezno pakirana, mora fitosanitarni inšpektor opravitifitosanitarni pregled po določbah tega zakona.7.1.3.3 Premeščanje rastlin in rastlinski potni listPosledica vzpostavitve skupnega trga Evropske unije (EU) je odprava meja meddržavami članicami, kar omogoča prost pretok blaga, torej tudi rastlin, rastlinskihproizvodov in drugih nadzorovanih predmetov. To pomeni popolno ukinitev 45
  • 46. NACIONALNI PREDPISIzdravstvenih pregledov pošiljk rastlin pri gibanju med državami članicami. Da bizagotovili zdravstveno varstvo rastlin znotraj EU, je potrebno uvesti nadomestneukrepe, ki onemogočajo širjenje ŠO iz območij, kjer se pojavljajo.Zakon tako vzpostavlja sistem uradnih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov innadzorovanih predmetov, ki se dajejo v promet znotraj EU in so zaradi fitosanitarnenevarnosti razvrščeni na seznam VA. Kot najbolj primerno mesto za izvajanjepregledov zdravstvenega stanja rastlin je določeno mesto pridelave oziroma kjer jeustrezno, mesto predelave ali dodelave. Za zagotavljanje učinkovitosti sistemazdravstvenih pregledov rastlin, morajo biti vsi pridelovalci, predelovalci in distributerjirastlin s seznama VA uradno registrirani.Če so rezultati fitosanitarnih pregledov zdravstvenega stanja na mestu pridelavezadovoljivi, nosijo rastline in rastlinski proizvodi označbo (rastlinski potni list), ki jeprilagojena vrsti proizvoda, z namenom, da se zagotovi sledljivost premeščanja rastlinznotraj države. Tako na notranjem trgu rastlinski potni list nadomesti fitosanitarnospričevalo. Rastlinski potni list se izda za skupino rastlin ali rastlinskih proizvodov sseznama VA, identičnih glede vrste, sorte, časa in mesta pridelave, ki so namenjeneenemu uporabniku oziroma kupcu.Rastlinske potne liste lahko poleg uprave in izvajalcev javnih pooblastil izdaja tudiregistrirani pridelovalec oziroma uvoznik rastlinskega blaga s seznama VA sam, če imaza to dovoljenje uprave in če izpolnjuje predpisane pogoje in obveznosti. Še posebejmora skrbeti za redno opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin in izvajanje ukrepovza varstvo rastlin, skrbeti za vodenje evidenc in hranjenje dokumentacije, kar posrednozagotavlja, da rastline, pridelane na mestu pridelave, ustrezajo določbam tega zakona.Uradni zdravstveni pregled rastlin s seznama VA na mestu pridelave pa opravi najmanjenkrat letno tudi fitosanitarni inšpektor (za kmetijske rastline) ali gozdarski inšpektor (zagozdne rastline). Pristojni inšpektor redno nadzoruje mesto pridelave in izdajanjerastlinskih potnih listov, najmanj enkrat letno opravi fitosanitarni pregled, seveda pa imapravico izvajati naključne fitosanitarne preglede, preverjati mesto pridelave indokumentacijo, če presodi, da je to potrebno.Vrste in vsebina rastlinskih listov je predpisana s podzakonskim predpisom, prav takorok njegove hrambe s strani izdajateljev in prejemnikov. 7.1.4 Biotično varstvo rastlinDoločbe o biotičnem varstvu rastlin obravnavajo le tiste vrste organizmov, ki se lahkosami razmnožujejo in se jih uporablja za zatiranje bolezni in škodljivcev na rastlinah(živi naravni sovražniki, antagonisti, kompetitorji ali drugi organizmi). Posebej jeopredeljeno ravnanje za avtohtone in tujerodne vrste teh organizmov ter pogoji njihoveuporabe.Uprava na podlagi tega zakona in v soglasju z ministrstvom, pristojnim za ohranjanjenarave, vodi upravne postopke za izdajo dovoljenja za uvoz in uporabo zadevnihorganizmov, na podlagi predpisanih listin presoja glede vnosa in sproščanja ter o temvodi evidenco. Natančneje so odgovornosti v procesu uvoza in sprostitve organizmovza biotično zatiranje pri naseljevanju in doseljevanju tujerodnih vrst organizmov izživalskega sveta, predvsem žuželk, predpisane v podzakonskem aktu.Zakon ne obravnava drugih tehnik zatiranja škodljivih organizmov, ki se včasih štejejo 46
  • 47. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009za biotično varstvo npr. odpornih gostiteljskih rastlin, kemičnih snovi, ki spreminjajovedenjske vzorce, genetsko modificiranih organizmov, toksičnih snovi mikroorganizmovin drugih biotičnih proizvodov. 7.1.5 Pridobivanje, uporaba in izmenjava podatkov in informacijUprava mora poskrbeti za vodenje evidenc škodljivih organizmov s seznamov, kot tudidrugih neobičajnih pojavov in izbruhov škodljivih organizmov v državi. Pod nadzorompa mora imeti tudi vnos tujerodnih organizmov za biotično varstvo in vnos škodljivihorganizmov v znanstvene in raziskovalne namene.Evidence škodljivih organizmov so bistveni sestavni deli informacij, ki se uporabljajo priugotavljanju statusa škodljivega organizma na nekem območju. Informacije v zvezi sstatusom škodljivih organizmov so potrebne za analize nevarnosti škodljivihorganizmov, za izoblikovanje in izpolnjevanje uvoznih predpisov ter za uvedbo invzdrževanje neokuženih območij, ki po predpisanem postopku lahko dobijo statusvarovanega območja.Uprava lahko tako zastavljeno zbiranje podatkov o statusu škodljivih organizmovobvladuje samo s pomočjo informacijskega sistema, v katerega je potrebno povezatirazlične aplikacije. Za zajemanje podatkov, vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk,analiziranje in sprejemanje ukrepov zdravstvenega varstva rastlin mora imeti dostop dopodatkov, ki jih v okviru predpisanih zbirk vodijo državni in drugi organi, javni zavodi,agencije in druge pooblaščene organizacije.Prav tako uprava na mednarodni ravni izmenjuje podatke in informacije v skladu zmednarodnimi konvencijami in sporazumi, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.O vsakem pojavu ali izbruhu kot tudi o novo ugotovljenem statusu škodljivegaorganizma in proti njem izvedenih ukrepih je potrebno obvestiti pogodbenice pomednarodni konvenciji IPPC in Evropsko organizacijo za varstvo rastlin EPPO, ozadržanjih pošiljk rastlinskega blaga zaradi škodljivih organizmov pa tudi zadevnedržave pošiljateljice in Komisijo Evropske Unije. Po sporazumu WTO-SPS in konvencijiIPPC je potrebno v državi pogodbenici določiti uradno informacijsko točko, ki v takihprimerih pošilja in sprejema uradna obvestila (notifikacija) po hitrem postopku prekoelektronske ali druge hitre pošte. Priporočajo tudi objavo informacijskih točk innotifikacij na WEB straneh svetovnega spleta. 7.1.6 Stroški in pristojbineZakon predpisuje plačevanje stroškov, ki nastanejo pri zagotavljanju zdravstvenegavarstva rastlin. Ti stroški bremenijo pravne in fizične osebe, ki pridelujejo in trgujejo zrastlinami in s svojim delovanjem povzročajo širjenje škodljivih organizmov. Grepredvsem za stroške laboratorijskih preiskav vzorcev rastlin, odrejenih ukrepov zapreprečevanje širjenja škodljivih organizmov kot so npr. dezinsekcija, dezinfekcija,deratizacija ali uničenje rastlin, in stroški tečajev obveznega strokovnega usposabljanjaza nekatere registrirane imetnike rastlin. Zakon predvideva tudi izjeme, za katere sesredstva v celoti ali delno plačajo iz proračuna. 47
  • 48. NACIONALNI PREDPISIZa obvezne fitosanitarne preglede, ki so določeni po tem zakonu, zlasti ob uvozu,izvozu, tranzitu, pred premeščanjem in na mestu pridelave, se plačujejo pristojbine,prav tako za uradne dokumente, ki se pri tem izdajajo. 7.1.7 OdškodnineZakon določa možnost izplačila odškodnine imetniku uničenih rastline, katerih uničenjeje bilo odrejeno zaradi delovanja škodljivega organizma. Imetnik je do odškodnineupravičen, kadar so izpolnjeni predpisani pogoji in kadar pridelovalec ali predelovalecizpolni obveznosti iz zakona glede pregledovanja in sporočanja pojava škodljivegaorganizma. Višino, način in postopek ugotavljanja odškodnine kot tudi primere, vkaterih se le-ta izplačuje, predpisuje podzakonski predpis.Uvozniki in distributerji ne morejo uveljavljati odškodnine, saj so bile njihove morebitiuničene rastline pridelane v drugi državi članici EU ali pa v tretji državi (takooznačujemo vse države, ki niso članice EU). Zato morajo škodo uveljavljati pridobavitelju rastlinskega blaga. 7.1.8 Javna služba zdravstvenega varstva rastlinV tem poglavju je podrobneje opredeljena javna služba zdravstvenega varstva rastlin vkmetijstvu. Zakon omogoča pooblaščanje usposobljenih oseb v okviru opravljanjanalog javne službe zdravstvenega varstva rastlin. Uprava je zanje dolžna organiziratinjihovo usposabljanje in ga tudi usmerjati po enotnih metodah in sredstvih, kot jih priizvajanju zakonodaje uporablja fitosanitarna inšpekcija.V okviru javne službe se izvajajo naloge, ki so pri zagotavljanju zdravstvenega varstvarastlin v državi v širšem javnem interesu. To so zlasti naloge s področja opazovanja innapovedovanja škodljivih organizmov, kot je zbiranje meteoroloških, biotičnih in drugihpodatkov, izvajanje osnovne terenske in laboratorijske diagnostike škodljivihorganizmov, dajanje strokovnih mnenj, izvajanje dezinfekcije in dezinsekcije, izvajanjestrokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter opravljanje raziskovalne in razvojnedejavnosti s področja zdravstvenega varstva rastlin.Z organiziranjem javne službe se zlasti natančneje določa pogoje za izvajanjedejavnosti, natančneje opredeljuje finančna sredstva in časovni okvir, določaobveznosti ter vodi nadzor nad opravljenim delom. Nadzor nad izvajanjem predpisov spodročja po tem zakonu opravlja pristojna inšpekcija. Za izvajanje strokovneganadzora nad opravljenim delom pa je pristojna Uprava. 48
  • 49. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 BIP- cestni BIP – letališče BRNIK BIP GRUŠKOVJE Š BIP BIP – pošta LJUBLJANA BIP – cestni OBREŽJE BIP BIP – železniški DOBOVA BIP – luka KOPER BIP Ž BIP BIP – cestni BIP JELŠANE ŠSlika 1: Teritorialna organiziranost nadzora v Sloveniji z označenimi mejnimi vstopnimi točkami (BIP – Border Inspection Posts). 7.1.9 Javna pooblastilaZakon omogoča dodelitev javnih pooblastil za opravljanje določenih uradnih nalog tudidrugim organizacijam ali posameznikom, vendar pod posebej določenimi pogoji gledestrokovne usposobljenosti in osebne odgovornosti pri opravljanju z javnimi pooblastilidoločenih nalog.Ob pojavu ali izbruhu škodljivega organizma je v državi potrebno sprejeti odločitve, kimorajo temeljiti na strokovnih podlagah, ki zahtevajo visoko usposobljene strokovnjakein raziskovalce biotehniških ved, ki poznajo tudi fitosanitarne predpise in mednarodnestandarde.Uprava lahko z javnim pooblastili podeli izvajanje stalnega nadzora škodljivihorganizmov, opravljanje fitosanitarnih pregledov, izvajanje laboratorijskih preiskavrastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi diagnostikekarantenskih škodljivih organizmov s seznamov IA, IIA, IB in IIB; izdelavo strokovnihpodlag pri določitvi okuženih območij, ogroženih območij, posebej nadzorovanihobmočij in varovanih območij, vodenje registra, izvajanje ukrepov, pripravo in izdajanjerastlinskih potnih listov, izdelavo poročil in vodenje informacijskega sistema terzastopanje v mednarodnih organih in organizacijah s področja. 49
  • 50. NACIONALNI PREDPISI 7.1.10 Društva na področjuV tem poglavju so določeni pogoji za pridobitev statusa društva, ki deluje v javneminteresu. Če društvo izvaja dejavnosti na področju zdravstvenega varstva rastlin, kipresegajo uresničevanje interesov članov društva, mu lahko minister z odločbo podelistatus društva, ki deluje v javnem interesu. Tak status ima trenutno Društvo za varstvorastlin Slovenije. Na ta način je društvu omogočeno, da za izvajanje svojih dejavnostina področju zdravstvenega varstva rastlin pridobi tudi sredstva iz proračuna RepublikeSlovenije. 7.1.11 Strokovni svet za zdravstveno varstvo rastlinSvet za zdravstveno varstvo rastlin je najvišje strokovno in posvetovalno telo napodročju zdravstvenega varstva rastlin, ki daje pobude in predlaga programe zaizvajanje novih dejavnosti v zdravstvenem varstvu rastlin. Sestavljajo ga strokovnjaki stega področja iz različnih slovenskih upravnih, izobraževalnih in znanstvenih inštitucij.Ustanovi ga minister, ki tudi določi njegovo sestavo in način dela. Pod okriljem Svetalahko delujejo strokovne skupine za posamezno problematiko varstva rastlin. 7.1.12 Pristojnosti državnih organovV tem delu zakona so določene pristojnosti vlade, ministra, uprave in inšpekcije.Zakon določa Fitosanitarno Upravo Republike Slovenije kot osrednji odgovorniorgan za zdravstveno varstvo rastlin v državi, za koordinacijo in izmenjavo informacijmed organi Republike Slovenije, javnimi službami, imetniki rastlin in vsemi, ki jihzadeva varstvo rastlin ter ki zastopa Republiko Slovenijo v mednarodnih delovnihtelesih in organizacijah na področju zdravstvenega varstva rastlin.Uprava predvsem skrbi za izvajanje stalnega nadzora rastočih rastlin, vključno zobdelanimi površinami (med drugim sem spadajo polja, nasadi, drevesnice, vrtovi,rastlinjaki in laboratoriji), kot tudi v skladiščih ali med prevozom, predvsem s ciljemporočati o pojavu, izbruhu in širjenju škodljivih organizmov ter obvladovati te škodljiveorganizme. Uprava lahko tudi pooblasti izvajalce za dezinsekcijo ali dezinfekcijo pošiljkrastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov v mednarodnemprometu, da se izpolnijo fitosanitarne zahteve. Skrbi za varovanje ogroženih območijter določanje, ohranjanje in stalni nadzor območij, na katerih ni škodljivih organizmov,in območij z majhno razširjenostjo škodljivih organizmov. Uprava skrbi tudi za izvajanjeanaliz nevarnosti škodljivih organizmov ter za usposabljanje in izpopolnjevanjezaposlenih v državni organizaciji za varstvo rastlin.Posebej so določeni tudi ukrepi predstojnika Uprave, ki lahko zaradi preprečevanjavnašanja in širjenja škodljivih organizmov iz drugih držav in njihovega zatiranja vRepubliki Sloveniji, z odločbo začasno omeji ali prepove premeščanje, uvoz ali tranzitposameznih vrst rastlin ali odredi, da je določen del Republike Slovenije pod posebnimnadzorom, dokler ne mine nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin v državi oziromadoloči druge ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov.Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovipodlagi, opravljajo fitosanitarni (mejna vstopna mesta in v notranjosti, razen v gozdu) ingozdarski inšpektorji (v gozdovih in prostorastočih gozdnih drevesih v naravnihsestojih). Pritožba zoper odločbo fitosanitarnega in gozdarskega inšpektorja ne zadržiizvršitve odločbe. 50
  • 51. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Zakon določa tudi pogoje za imenovanje inšpektorja. Inšpektorji morajo poleg splošnihpogojev za imenovanje po zakonu o upravi ter po zakonu o gozdovih izpolnjevati tudipogoje po tem zakonu. Predvsem morajo opraviti strokovni izpit s področjazdravstvenega varstva rastlin. S tem pridobijo posebno strokovno znanje, ki jepotrebno za opravljanje nadzora nad izvajanjem tega zakona. Inšpektorji morajo vslužbenem času pri opravljanju inšpekcijskega dela obvezno imeti inšpekcijskoizkaznico. 7.1.13 Kazenske določbeZa učinkovito izvajanje zakona so v tem poglavju določeni prekrški in globe, ki jihmorajo poravnati pravne osebe oziroma samostojni podjetniki, njihove odgovorneosebe in posamezne fizične osebe v primerih kršenja določb tega zakona. Določbe sousklajene z zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03). 51
  • 52. NACIONALNI PREDPISI8 NACIONALNI PREDPISI: Uvoz 8.1 Uredba o določitvi vstopnih mestUredba o določitvi vstopnih mest in o minimalnih pogojih za izvajanjeinšpekcijskih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanihpredmetov na vstopnih mestih (Uradni list RS, št. 4/02 in 55/04)Uredba vsebinsko povzema določbe Direktive Komisije 98/22/ES z dne 15. aprila 1998o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicertistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in zakatere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso vkraju destinacije (UL L 126, 28.04.1998, p. 26-28).Uredba določa vstopna mesta, preko katerih se lahko v Skupnost vnašajo pošiljke, zakatere je obvezen fitosanitarni pregled:- za železniški promet: Dobova;- za cestni promet: Gruškovje, Jelšane in Obrežje;- za pomorski promet: Luka Koper;- za zračni promet: Letališče Ljubljana - Brnik;- za poštni promet: Pošta Ljubljana.Uredba določa tudi minimalne pogoje za izvajanje fitosanitarnih pregledov gledeusposobljenosti fitosanitarnih inšpektorjev, glede objektov, opreme in delovnega časater druge pogoje na vstopnih mestih.Fitosanitarni inšpektorji morajo biti strokovno in tehnično usposobljeni ter imeti dostopdo primernih objektov, ustrezne opreme in ustreznih delovnih pripomočkov. Objektimorajo biti primerno osvetljeni in opremljeni glede na vrsto vstopnega mesta oziromavrsto pošiljk (cestne, železniške, ladijske, letalske, poštne, potniške ali kontejnerskepošiljke). Oprema mora zajemati inšpekcijsko delovno mizo, opremo za vizualnepreglede, dezinfekcijo prostorov in opreme, jemanje in pripravo uradnih vzorcev teradministrativne pripomočke za komunikacijo in kopiranje dokumentov. 8.2 FITO-pravilnikPravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivihorganizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (Uradnilist RS, št. 31/04, 142/04 in 66/07)Pravilnik skupaj z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) vsebinskopovzema Direktivo Sveta 2000/29/ES, z dne 8. maja 2000, o varstvenih ukrepih protivnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in protinjihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.07.2000, p. 1–112, spremenjena zdirektivami: 2001/33/ES, 2002/28/ES, 2002/36/ES, 2002/89/ES, 2003/116/ES,2003/22/ES, 2003/47/ES, 2004/102/ES, 2004/31/ES, 2004/70/ES, 2005/15/ES,2005/16/ES, 2005/77/ES, 2006/14/ES, 2006/35/ES, 2007/41/ES, 2008/64/ES,2008/109/ES in 2009/7/ES).Pravilnik bolj podrobno in natančneje predpisuje določbe zakona glede:- ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih 52
  • 53. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 proizvodov in nadzorovanih predmetov na območju Republike Slovenije kot dela Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost);- seznamov škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, na katere se ti ukrepi nanašajo;- postopkov ob uvozu, izvozu in tranzitu ter način uradnega pregleda;- oblike in vsebine fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz;- vsebine vloge in pogoje za izdajo fitosanitarnih spričeval;- ukrepov v primeru neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev.Podrobnejša vsebina določb tega pravilnika je opisana v tem gradivu pod poglavjem 15Režim pri uvozu. 8.3 Pravilnik o pregledih na namembnem mestuPravilnik o minimalnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje pregledovistovetnosti in zdravstvenih pregledov pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav, izvenvstopnih mest (Uradni list RS, št. 142/04)Pravilnik vsebinsko povzema določbe Direktive Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov indrugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahkoopravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, inpodrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, p. 16-20).Za pošiljke rastlin iz tretjih držav je obvezen fitosanitarni pregled, ki zajema pregleddokumentacije, pregled istovetnosti in zdravstveni pregled. Ta se praviloma opravi naprvem vstopnem mestu v Skupnost. Pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo ohranjanjeistovetnosti pošiljk in varstvo pred širjenjem škodljivih organizmov do zaključkacarinskih postopkov, in ob predhodnem dogovoru med pristojnimi fitosanitarnimi organivstopnega in namembnega mesta oziroma med pristojnimi fitosanitarnimi organi dvehdržav članic, pa se pregled istovetnosti in zdravstvenega stanja lahko opravi tudi nauradno odobrenem mestu, ki je lahko: - prostor fitosanitarne inšpekcije namembnega območja, - prostor v njegovi bližini, določen ali odobren s strani carinske in fitosanitarne uprave, - namembni kraj, odobren s strani carinske in fitosanitarne uprave.Pravilnik tako določa: - splošne in druge pogoje za opravljanje pregledov istovetnosti in zdravstvenih pregledov pošiljk rastlin iz tretjih držav, na uradno odobrenih mestih v notranjosti Skupnosti, da se ohrani istovetnosti pošiljk in prepreči širjenje škodljivih organizmov do zaključka carinskih postopkov; - pogoje glede tehnične in prostorske ustreznosti teh mest; - vsebino vloge za prijavo in postopek uradne odobritve teh mest; - obrazec dokumenta, ki spremlja nepregledano pošiljko rastlin od vstopnega mesta do uradno odobrenega mesta (fitosanitarna napotnica); - sodelovanje med pristojnimi organi (fitosanitarna inšpekcija in carinska služba) na vstopnem mestu in kraju namembnosti; - vodenje evidenc in obveščanje. 53
  • 54. NACIONALNI PREDPISIFitosanitarna uprava RS v sodelovanju s Carinsko upravo RS uradno odobri skladiščaslovenskih uvoznikov na podlagi njihove vloge in zapisnika pristojnega fitosanitarnegainšpektorja, ki izkazuje izpolnjevanje zahtev glede ustreznosti prostorov.FURS uradno odobri tudi prostore blagovno carinskih izpostav, ki jih CURS uporabljaza opravljanje carinskih postopkov, in prostore uvoznikov, ki imajo od CURS dodeljenstatus »pooblaščenega prejemnika« v skladu s carinskimi predpisi.Nepregledano pošiljko mora do uradno odobrenega mesta spremljati fitosanitarnanapotnica, ki jo v sodelovanju z uvoznikom izpolnijo fitosanitarni organi vstopnega innamembnega mesta. Uvoznik je dolžan zagotoviti izpolnjevanje zahtev gledetransporta in skladiščenja pošiljke, ki onemogočajo širjenje škodljivih organizmov inzagotavlja istovetnost pošiljke (embalaža pošiljke in prevozno sredstvo morata bitizaprta oziroma zapečatena). Uvoznik je dolžan pošiljko predhodno pisno prijaviti vpregled pristojni fitosanitarni inšpekciji na namembnem kraju in v času od prihodapošiljke na vstopno mesto do zaključka carinskih postopkov na uradno odobrenemmestu sodelovati s pristojnimi organi ter se ravnati po njihovih navodilih. 8.4 Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljkPravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov innadzorovanih predmetov ali izoliranih škodljivih organizmov iz uvoza, kipredstavljajo nevarnost za vnos in širjenje škodljivih organizmov (Uradni list RS,št. 13/02 in 40/04)Pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Komisije 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 opostopku za obveščanje o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavljaneposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav (UL L 32, 05.02.1994, p. 37).V primeru, da pristojni fitosanitarni organi Republike Slovenije na vstopnem mestuzadržijo pošiljko rastlin, ki prihaja iz tretje države in ne izpolnjuje pogojev za vnos vSkupnost, je potrebno o tem takoj obvestiti osrednji odgovorni organ (FURS), ostalavstopna mesta v Republiki Sloveniji, Evropsko Komisijo in druge države članice. Zazadržano pošiljko se odredijo predpisani ukrepi (odprava pomanjkljivosti, odredbakarantene, tretiranje, uničenje ali prepoved uvoza).Pravilnik določa postopek in način obveščanja ter obrazec obvestila v primeruzadržanja. Fitosanitarna inšpekcija, ki je na vstopnem mestu zadržala pošiljko, o temtakoj oziroma najkasneje v roku dveh dni obvesti preostala vstopna mesta RS, vodjofitosanitarne inšpekcije in FURS. Obveščanje se opravi po elektronski ali drugi hitripošti. Inšpektorat izpolni predpisan obrazec obvestila o zadržanju in ga posredujeFURS. FURS v imenu državne organizacije za varstvo rastlin izda obvestilo ozadržanju in ga posreduje pristojnim organom države izvoznice, državam članicam EU,Evropski Komisiji ter Evropski in mediteranski organizaciji za varstvo rastlin (EPPO). 8.5 Pravilnik o vnosu v znanstvene namenePravilnik o pogojih za uvoz ali premeščanje določenih škodljivih organizmov,rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne,raziskovalne ali razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin (Uradni list RS,št. 69/01 in 40/04) 54
  • 55. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 odoločitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline,rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES,vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanihobmočjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (Kodificiranarazličica; UL L 158, 18.06.2008, p. 41–55).Škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, katerih vnos jenačeloma prepovedan oziroma morajo biti za vnos izpolnjene posebne fitosanitarnezahteve, se lahko vnaša v poskusne, raziskovalne ali žlahtniteljske namene, če so zatak vnos predhodno izpolnjeni določeni pogoji glede strokovne in tehničneusposobljenosti znanstvenih in raziskovalnih organizacij, ki želijo uvoziti tak material.Material mora pri vnosu spremljati t.i. »predhodno soglasje«, ki ga izda FURS, državaizvora pa s sopodpisom na njem soglaša oziroma potrjuje, da bo vnos potekal vkarantenskih razmerah. Po končanih dejavnostih je potrebno material uničiti oziromaga podvreči strogim karantenskih ukrepom, vključno s testiranjem, če je namenjensprostitvi iz karantene.Pravilnik predpisuje:- pogoje, pod katerimi se lahko v poskusne, raziskovalne in žlahtniteljske namene v Republiko Slovenijo uvozi ali znotraj nje premešča določene škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete (material), katerih uvoz ali premeščanje je sicer prepovedano ali omejeno;- pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, ki jih morajo izpolnjevati znanstvene in raziskovalne organizacije za uvoz ali premeščanje materiala;- podrobnejšo vsebino vloge za izdajo dovoljenja za uvoz oziroma premeščanje materiala;- obliko in vsebino predhodnega soglasja za uvoz oziroma premeščanje materiala;- obveznosti organizacij, ki uporabljajo material. 8.6 Pravilnik o pristojbinahPravilnik o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni listRS, št. 142/04 in 93/05)Pristojbine so prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačujejo na posebenračun. S tem pravilnikom se določa višina pristojbin za redne fitosanitarne preglede, kiso predpisani za določene pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanihpredmetov, ki se uvažajo, izvažajo ali proizvajajo na območju Republike Slovenije.Določa se tudi višina pristojbin za dokumente, ki se pri teh pregledih izdajajo, kot naprimer za fitosanitarna spričevala ali druga potrdila o zdravstveni ustreznosti rastlin.Višina pristojbine je odvisna od vrste in količine rastlin, rastlinskih proizvodov innadzorovanih predmetov ter od namena pregleda. Vsak pregled zajema preverjanjedokumentov, preverjanje istovetnosti in zdravstveni pregled rastlin. V pristojbino jevključeno delo preglednika, oprema za fitosanitarni pregled, jemanje vzorcev,laboratorijsko testiranje ter administrativna opravila.Uvozne pristojbine pa so predpisane s strani Evropske Skupnosti in so enotne za vsoSkupnost. Predpisuje jih Direktiva Sveta 2002/89/ES z dne 28. novembra 2002 ospremembah Direktive 200/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, 55
  • 56. NACIONALNI PREDPISIškodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju vSkupnost (UL L št. 355 z dne 30.12.2002, str.45).). Države članice morajo skladno zomenjeno direktivo zagotoviti enotno pobiranje uvoznih fitosanitarnih pristojbin za vsepošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki so na seznamuV.B Direktive Sveta 2000/29/ES.Pristojbine za obvezne fitosanitarne preglede pri domači pridelavi in izvozu so predmetnacionalne zakonodaje.Pri izvozu in ponovnem izvozu pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanihpredmetov v tretje države, se pristojbina plača za fitosanitarni pregled in izdajofitosanitarnega spričevala, vendar se pregled opravi in spričevalo izda le, če državauvoznica to zahteva.Na notranjem trgu Evropske skupnosti se pristojbina plača za fitosanitarne preglede, kijih je potrebno opraviti na mestih pridelave oziroma predelave pri registriranih imetnikihpred premeščanjem rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov sseznama V.A Direktive Sveta 2000/29/ES, za katere je potrebno izdajati rastlinskepotne liste. 56
  • 57. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 20099 NACIONALNI PREDPISI: Rastlinski potni list 9.1 Pravilnik o pogojih za registracijo in izdajanje rastlinskih potnih listovPravilnik o pogojih za registracijo imetnikov za namene zdravstvenega varstvarastlin in izdajanje rastlinskih potnih listov (Uradni list RS, št. 94/05 in 54/07)Pravilnik vsebinsko povzema evropsko zakonodajo s področja registracije imetnikovrastlin in rastlinskih proizvodov ter izdajanja rastlinskih potnih listov pri njihovem trženjuznotraj Evropske unije, in sicer:- Direktivo Komisije št. 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo (UL L št. 344 z dne 26.11.1992, str. 38),- Direktivo Komisije št. 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru (UL L št. 205 z dne 17.08.1993, str. 22),- Direktivo Komisije št. 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L št. 4 z dne 08.01.1993, str. 22), spremenjene z direktivo Komisije 2005/17/ES o spremembi nekaterih določb Direktive 92/105/EGS glede rastlinskih potnih listov (UL L št. UL L št. 57 z dne 03.03.2005, str. 23).Pravilnik bolj podrobno in natančneje predpisuje določbe zakona, da morajo biti zaradizagotavljanja učinkovitega sistema zdravstvenega varstva rastlin znotraj EU, predvsemzdravstvenih pregledov rastlin na mestu njihove pridelave, predelave in distribucije,imetniki določenih rastlin uradno registrirani.V register morajo tako biti vpisani pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin inrastlinskih proizvodov s seznama VA, uvozniki rastlin in rastlinskih proizvodov sseznama VB ter pridelovalci določenih rastlin, ki niso navedeni na seznamu VA in kilahko predstavljajo večje fitosanitarno tveganje (pridelovalci in distribucijski centrijedilnega krompirja in plodov citrusov). Za rastline in rastlinske proizvode s seznamaVA je potrebno izdajati tudi rastlinske potne liste, ki potrjujejo zdravstveno stanje rastlinin omogočajo njihovo sledljivost na evropskem trgu. Rastlinski potni list se izda zaskupino rastlin ali rastlinskih proizvodov s seznama VA, identičnih glede vrste, sorte,časa in mesta pridelave, ki so namenjene enemu uporabniku oziroma kupcu.Pravilnik določa sledeče:- glede registracije: zavezance za vpis v register in kriterije glede izjeme od vpisa; pogoje za vpis ali izbris iz registra; obrazce in vsebino vloge; vzpostavitev, vsebino in način vodenja registra ter obveznosti registriranih imetnikov;- glede rastlinskih potnih listov: pogoje, obrazce in vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov; obliko, vsebino in vrste rastlinskih potnih listov ter postopek in pogoje pri njihovi izdaji in namestitvi; obveznosti imetnikov pri izdajanju rastlinskih potnih listov in kupcev rastlin, ki jih spremlja rastlinski potni list; 57
  • 58. NACIONALNI PREDPISI- glede fitosanitarnega in inšpekcijskega nadzora: način fitosanitarnih in inšpekcijskih pregledov ter ukrepov pri registriranih imetnikih in pri izdajanju rastlinskih potnih listov. Podrobnejša vsebina določb tega pravilnika je opisana v tem gradivu pod poglavjem II. Splošni del zdravstvenega varstva rastlin, v točki 2. Registracija in v točki 3. Rastlinski potni list. 9.2 Pravilnik o pristojbinahPravilnik o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni listRS, št. 142/04 in 93/05) – opisan v poglavju 8.6. 9.3 Pravilnik o varovanih območjih in posebnem nadzoruPravilnik o varovanih območjih in izvajanju uradnih sistematičnih raziskav naposebno nadzorovanih območjih (Uradni list RS, št. 91/03 in 82/05)Pravilnik vsebinsko povzema sledeče evropske predpise:- Direktivo Komisije št. 93/51/EGS o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja (UL L št. 205 z dne 17.08.1993, str. 24);- Direktivo Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti (UL L št. 250 z dne 29.8.1992, str. 37) in- Direktivo Komisije št. 2001/32/ES z dne 8. maja 2001 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin in razveljavitvi Direktive 92/76/EGS (UL L št. 127 z dne 9.5.2001, str. 38), z vsemi spremembami.Varovano območje je območje Evropske unije s posebnim statusom varovanja zdravjarastlin. To je območje, ki je izpostavljeno posebnemu tveganju za zdravje rastlin in jezato varovano s posebnimi oziroma strožjimi predpisanimi ukrepi kot ostala območjaEU. Določi se kot neokuženo območje ali območje z nizko stopnjo pojavljanja škodljivihorganizmov, kjer eden ali več škodljivih organizmov ni ustaljenih, kljub ugodnimrazmeram za naselitev ali območje, v katerem obstaja nevarnost, da se bodo določeniškodljivi organizmi ob ugodnih ekoloških razmerah naselili na določenih rastlinah, kljubdejstvu, da ti organizmi tam niso ustaljeni.Na območju, kjer eden ali več škodljivih organizmov ni ustaljenih kljub ugodnimrazmeram za naselitev in je bilo na predpisan način priznano kot varovano območje,mora Uprava na predpisan način izvajati oziroma zagotoviti izvajanje rednih insistematičnih raziskav o navzočnosti organizmov, glede katerih je bilo varovanoobmočje priznano. Na varovanem območju, na katerem obstaja nevarnost, da se bodoločen škodljivi organizem ob ugodnih ekoloških pogojih naselil na določenih rastlinahin če ta organizem ni ustaljen v Republiki Sloveniji, izvajanje sistematičnih raziskav niobvezno.Pravilnik določa postopek za pridobitev statusa varovanega območja, podrobnejšepogoje za izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, zahteve za premeščanje določenih 58
  • 59. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v varovanem območju inpreko varovanega območja ter seznam varovanih območij.Seznam varovanih območij in obdobja veljavnosti varovanih območij je dosegljiv priUpravi in na njeni spletni strani. Republika Slovenija ima trenutno priznani dve varovaniobmočji:– za hrušev ožig (Erwinia amylovora) do 31. marca 2010: celotno ozemlje RS razen gorenjske, koroške, mariborske in notranjske regije;– za belo krompirjevo ogorčico (Globodera pallida): celotno ozemlje RS.10 NACIONALNI PREDPISI: Nadzor izbruhov škodljivih organizmov za uradno izjavo o zdravih rastlinah – Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05 in 21/07) – Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04, 68/05 in 30/07) – Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04, 74/06 in 21/07) – Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, (Uradni list RS, št. 120/04 in 88/07) – Pravilnik o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu (Uradni list RS, št. 111/06) – Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (Uradni list RS, št. 65/01, 117/02 in Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, Uradni list RS 31/04) – Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve rjave gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07) – Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07) – Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone ) (Uradni list RS, št. 51-3680/98) – Pravilnik o začasnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja pepino mosaic virusa (Uradni list RS, št. 28/04) – Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja borove ogorčice (Uradni list RS, št. /09)Kadar pride do izbruhov ali celo do razširitve karantenskih škodljivih organizmov naobmočju Slovenije,je potrebno zagotoviti tako stopnjo fitosanitarnega nadzora, da sevsaj seme, sadike in razmnoževalni material premešča in trži neokužen. Zato so zadoseganje predpisanih posebnih zahtev direktive 2000/29/ES, ki predstavljajominimalno stopnjo skladnosti materiala na skupnem trgu EU, potrebni dodatni 59
  • 60. NACIONALNI PREDPISInacionalni ukrepi. Pri pripravi takih pravilnikov o ukrepih uporabljamo načela zavzpostavitev neokuženega mesta pridelave v skladu z mednarodnim standardom zafitosanitarne ukrepe ISPM-10 organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenihnarodih (http://www.furs.si/law/FAO/ZVR/SVN/ISPM_10.pdf). Standard opisuje zahteveza vzpostavitev in uporabo neokuženih mest pridelave in neokuženih enot pridelave kotravnanja v primeru nevarnosti škodljivega organizma, da bi bile izpolnjene fitosanitarnezahteve za izdajo fitosanitarnih spričeval in uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in drugihnadzorovanih predmetov v drugo državo. Ker je v trgovini med državami članicami EUfitosanitarno spričevalo nadomestil rastlinski potni list, predlog pravilnika o ukrepih zapreprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice uvaja fitosanitarne ukrepe,ki bodo omogočili tako izdajo rastlinskih potnih listov za premeščanje v države EU kotfitosanitarnih spričeval za izvoz v tretje države (npr. Hrvaško). To je z ekonomskegavidika slovenskega gospodarstva izjemnega pomena, saj se tako zagotavljajo pogoji zavstop na tuje trge.Standard ISPM 10 je bil takoj po sprejemu v letu 1999 uporabljen v slovenskempredpisu o obvladovanju šarke koščičarjev (sprejeta odredba leta 1999), nato hmeljeveuvelosti (od leta 2001), fitoplazme koščičarjev ESFY (od 2004), hruševega ožigapečkarjev (od leta 2004), torej pri škodljivih organizmih, ki so na delu Slovenije navzočiin bi njihov prenos na seme in sadilni material povzročil nevarnost za zdravstvenovarstvo rastlin in družbeno-gospodarsko škodo. Vsi ti predpisi uporabljajo: - inštrument predhodne prijave lokacije saditve pred pričetkom rastne dobe, - uradno pregledovanje zdravja rastlin med rastno dobo in - na koncu rastne dobe potrditev izpolnjevanja posebnih zahtev pridelanih rastlin v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in pravilnikom, ki ureja registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov.V vrstnem redu alinej si sledijo postopki na terenu samem, saj ISPM 10 navajadefinicije (varovalni pas, mesto pridelave, sistematična raziskava…), ki smo jih prenesliz zakonom ZZVR-1 in drugimi fitosanitarnimi predpisi v slovenski sistem varovanjazdravja rastlin. ISPM 10 opisuje kriterije za ukrepe, ki se nanašajo na biologijoškodljivega organizma, na značilnosti mesta pridelave, na operativne zmožnostipridelovalca ter na zahteve in odgovornosti Državne organizacije za varstvo rastlin(NPPO). V skladu s pravilniki imajo pridelovalci možnost pridobiti tak statusneokuženih mest pridelave. Seveda pa v primeru, da se na potrjenem neokuženemmestu pridelave med rastno dobo odkrije okužba, mu fitosanitarni inšpektor statusaneokuženega mesta pridelave, na podlagi katerega ali imetnik izdaja rastlinske potneliste, na koncu rastne dobe ne more potrditi.Zato je v pravilnike vpeljan inštrument izjemnega dovoljenja oziroma umikaprepovedi premeščanja, podane ob razmejitvi žarišča z odločbo FURS, da se vskladu s 46. členom zakona ZZVR-1 lahko izda rastlinski potni list za preostale rastline,rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, če ni suma, da so okuženi in če ninevarnosti za širjenje škodljivih organizmov. Ta izjema je vpeljana na podlagi direktive2000/29/ES za primere, če se s fitosanitarnim pregledom ugotovi, da je del rastlin,rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih pridelujejo, predelujejo aliuporabljajo registrirani pridelovalci oziroma predelovalci, ali je kakor koli drugačenavzoč v njihovih prostorih, okužen s škodljivimi organizmi s seznamov I.A, I.B, II.A aliII.B.Zakon v 42. členu opredeljuje, da rastlinske potne liste izdajajo za pridelane alipredelane rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.A, ki sofitosanitarno pregledani: 60
  • 61. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009– zavezanci za vpis v register, če imajo za to dovoljenje Fitosanitarne uprave, ali– izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena tega zakona (t.j. fitosanitarni pregledniki), ali– Fitosanitarna uprava.Zakon v 41. členu opredeljuje pristojnosti fitosanitarnega inšpektorja, ki v primeru, dase med fitosanitarnimi pregledi ugotovi škodljivi organizem s seznama I.A ali II.A,prepove premeščanje zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanihpredmetov ter odredi ukrepe:– ustrezno tretiranje, ki mu sledi izdaja rastlinskega potnega lista, če se šteje, da sopogojiizpolnjeni zaradi tretiranja,– dovoljenje za premeščanje pod uradnim nadzorom v območja, kjer ne predstavljajododatne nevarnosti,– dovoljenje za premeščanje pod uradnim nadzorom na mesta za industrijskopredelavo, – uničenje.Zakon ne predvideva drugih pristojnosti inšpektorjev, kot je npr. izdaja izjemnegadovoljenja. Te pristojnosti nima niti izvajalec javnih pooblastil. O izpolnjevanju posebnihzahtev iz priloge IV.A.II direktive 2000/29/ES torej lahko uradno izjavo podaFitosanitarna uprava za vse primere pridelave tako standardnega kot certificiranegamateriala. Ker razpolaga z vsemi podatki razmejitev okuženih območij in lokacij mestpridelave, lahko ob zapisnikih terenskih izvajalcev, da so bili predpisani ukrepi tudi vpraksi izvedeni, presodi, da za preostale rastline, rastlinske proizvode in nadzorovanepredmete ni suma, da so okuženi in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmovdovoli izdajo (nameščanje) rastlinskih potnih listov za pridelane rastline.Zato je v izvedbene predpise o obvladovanju škodljivih organizmov vpeljano dajanjeizjemnih dovoljenj s strani FURS, ki ima kot osrednji odgovorni uradni organ tudinaslednje pristojnosti (76. člen ZZVR-1): – izvajanje stalnega nadzora škodljivih organizmov; – priprava ocen tveganja v primeru nevarnosti pojava ali ugotovitve novih škodljivih organizmov, izdaja strokovnih navodil in ukrepov; – izdelava strokovnih podlag pri določitvi okuženih območij, ogroženih območij, posebej nadzorovanih območij in varovanih območij; – izdajanje rastlinskih potnih listov; – opravljanje fitosanitarnih pregledov; – zagotavljanje sistema izdaje fitosanitarnih spričeval; – opravljanje drugih nalog, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.Na vsakem rastlinskem potnem listu standardnega materiala je naveden odgovorniorgan države za sistem rastlinskega potnega lista, ki je Fitosanitarna uprava RS.Izjema je le za uradno potrjen/certificarn material, kjer je FURS dovolila pooblaščenimorganom za potrjevanje (v tem primeru Kmetijskemu inštitutu Slovenije) izpis imenasvoje institucije, ki je pod strokovnim nadzorom uprave. Tako lahko v Slovenijizagotavljamo zdravstveno varstvo rastlin, ki je kot sistem mednarodno priznan inpreverjen s strani evropske inšpekcije Urada za hrano in veterino Evropske Komisije(konkretno rastlinski potni list v septembru 2005, celoten sistem delovanja državneorganizacije za varstvo rastlin pa marca 2009). Le zaupanja vreden sistemfitosanitarnega nadzora pa omogoča pridelovalcem in vsem, ki so vpleteni v trgovanjez rastlinami in rastlinskimi proizvodi, nemoteno obratovanje in poslovanje v domačemin mednarodnem prostoru. 61
  • 62. DEFINICIJE POJMOV11 SPREJEMANJE PREDPISOV 11.1 Sprejemanje predpisov v Evropski unijiZa vpogled v uradne objave predpisov Evropske unije obiščite spletno stran http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm. EUR-Lex ponuja neposredni brezplačni dostop do pravaEvropske Unije. Sistem omogoča vpogled v Uradni list Evropske unije in med drugimvključuje tudi pogodbe, zakonodajo, sodno prakso in zakonodajne predloge.Zakonodajne naloge imajo v Evropski uniji tri institucije: – Evropski parlament – Svet EU in – Evropska komisija.Slovenija je v od januarja do junija 2008 prvič predsedovala Svetu EU. Slovenskopredsedstvo Sveta EU je posebno pozornost namenilo predstavljanju Sveta EU v stikihz drugimi institucijami EU, s poudarkom na sodelovanju z Evropskim parlamentom inEvropsko komisijo. Pri tem je Slovenija predstavljala stališča Sveta EU v t. i. trialogu zomenjenima evropskima institucijama.Evropska komisija ima na področjih prvega stebra EU izključno pravico dozakonodajne pobude (pripravi vse zakonadajne predloge), zato je del dnevnegareda dela Sveta EU predvsem odvisen od dinamike njenega dela.Ena od pomembnejših nalog predsedujoče države je predstavljanje Sveta EU v odnosudo Evropskega parlamenta in tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom kotsozakonodajalcem v zakonodajnem postopku. Predsednik Vlade RS, ministri, državnisekretar za evropske zadeve in državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve vvlogi ministra za razvojno sodelovanje so tako sodelovali v razpravah na plenarnihzasedanjih ter zasedanjih odborov v Evropskem parlamentu. Ministri in državnisekretarji so Svet EU zastopali tudi v trialogih, tj. srečanjih z Evropskim parlamentom inEvropsko komisijo, kadar je bilo treba usklajevati stališča v zakonodajnem postopkusoodločanja. Ministri so predsedujoči sestavam Sveta EU in smejo edini sodelovati naplenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta.Preden pa pridejo predpisi v potrditev na sestanke na visokem političnem nivoju, sousklajeni na delovnih skupinah Sveta, kjer sodelujejo predstavniki držav članic stehničnega nivoja (strokovnjaki z ministrstev in drugih uradnih organov).Aktivne delovne skupine Sveta za zdravje rastlin so:– Delovna skupina vodij fitosanitarnih služb (F.18; AGRI 404 / PHYTOSAN 18 / Working Party of Chief Plant Health Officers)– Delovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin: Varstvo in uradni pregledi (F.19.a; AGRI 405 / PHYTOSAN 19 / Working Party on Plant Health: Protection and Inspection)– Delovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin: Razmnoževalni in sadilni material (F.19.b; AGRI 405 / PHYTOSAN 19 / Working Party on Plant Health: Propagating And Planting Materials)– Delovna skupina za zdravje rastlin: Roosendaalska skupina (F.19.c; AGRI 405 / PHYTOSAN 19 / Working Party on Plant Health: Roosendaal Group) 62
  • 63. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Sedanji način predsedovanja Svetu EU bo v veljavi do uveljavitve Lizbonskepogodbe. Po njenem podpisu 13. decembra 2007 je bila glavna naloga držav članic vletu 2008 uspešna izvedba ratifikacijskih postopkov. Državni zbor RS je Lizbonskopogodbo ratificiral 29. januarja 2008. Do konca slovenskega predsedovanja jeLizbonsko pogodbo ratificiralo 19 držav članic, do junija 2009 pa vse razen Nemčije,Poljske, Češke in Irske, ki je edina država članica, katere državljani so o ratifikacijiLizbonske pogodbe odločali na referendumu in je 12. junija 2008 ratifikacijo zavrnila. 11.2 Sprejemanje izvršnih predpisov Evropske komisijeEvropska komisija ima 24 generalnih direktoratov (Directorate General - DG), medkaterimi je za zdravje rastlin pristojen Generalni direktorat za zdravje in varstvopotrošnikov (DG Health and Consumers, pogosto se uporablja okrajšava DG SANCO,iz Sante & Consomateur).Ta direktorat je razdeljen v več enot (od A do F; glej sliko 2). Za zdravje rastlin jepomembna enota E (Varnost prehranske verige), ki je razdeljena na 5 podenot.Zdravje rastlin spada v podenoto E.1 (Biotehnologija in zdravje rastlin).V sestavi DG SANCO je pomembna še enota F – Urad za hrano in veterino (Food andveterinary office – FVO), oziroma njena podenota F.4 – Hrana rastlinskega izvora,zdravje rastlin, predelava in distribucija (Food of plant origin, plant health, processingand distribution). Ta urad ima za področje varstva rastlin vlogo nadzora nad izvajanjemevropskih predpisov v državah članicah, opravlja pa tudi presoje v državah, ki želijoizvažati rastlinsko blago v Evropsko unijo. 11.3 Stalni odbor za zdravje rastlin pri Evropski KomisijiPravna podlaga za delovanjePravna podlaga za delovanje Stalnega odbora za zdravje rastlin (tudi: Stalni odbor zazdravstveno varstvo rastlin; Standing Committee on plant health – SCPH) je 18. členDirektive 2000/29/ES (oziroma še pred tem Direktiva 77/93/EGS), ki v 18. členudoloča:»1. Komisiji pomaga Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen sSklepom Sveta 76/894/EGS.2. Pri sklicih na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.«Kadar v predpisih najdemo sklic, da se o čem odloča po postopku iz 18. členadirektive Sveta 2000/29/ES, to pomeni, da se o zadevi odloča na sejah Stalnegaodbora za zdravje rastlin, ki mu predseduje predstavnik Evropske komisije. 63
  • 64. SPREJEMANJE PREDPISOV V EVROPSKI UNIJI Slika 2: Organiziranost Direktorata za zdravje in varstvo potrošnikov Evropske komisije - DG SANCO, ki je pristojen za področje zdravja rastlin. 64
  • 65. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Stalni odbor za zdravje rastlin je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 76/894/EGS z dne23. novembra 1976 o ustanovitvi Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin.Odbor deluje v skladu s členoma št. 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil,kjer je določen način delovanja odbora, in sicer: • sestava odbora • vodenje • priprava predpisov • razprava in glasovanje • postopek v primeru, ko odbor ne sprejme stališča oziroma ko so ukrepi, ki jih predvidi Komisija, v nasprotju z mnenjem odbora.Sklep predvideva tudi pripravo Poslovnika. Poslovnik Stalnega odbora za zdravstvenovarstvo rastlin je bil sprejet leta 1979.Delovanje odboraNamen delovanja odbora je tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijozaradi zaradi lažjega izvajanja predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin, ki jihje sprejel Evropski svet in Parlament.Odbor ima komitološko vlogo – vlogo mehkega nadzora dela Komisije. Izrazkomitologija (po EVROTERMU) označuje dejavnost odborov pri Evropski komisiji:pomeni dejavnost odborov v okviru izvršne funkcije Komisije. Ti odbori sodelujejo pripripravi in sprejemanju podzakonskih aktov Skupnosti in drugih dokumentov, za katereje pristojna Komisija.Stalni odbor daje obvezna mnenja oziroma soglasja k predpisom Evropske komisije napodročju zdravstvenega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v rastlinski pridelaviin pri uvozu v Evropsko skupnost.Odbor sestavljajo predstavniki vseh držav članic (po poslovniku je to do 5predstavnikov iz vsake države članice. Odboru predseduje predstavnik Komisije. Kotopazovalka se sestankov od začetka leta 2009 udeležuje tudi Švica.Sestanek odbora se skliče na pobudo predsedujočega ali na zahtevo predstavnika DČ.Predsedujoči (predstavnik Komisije) pripravi dnevni red sestanka (agenda), pri kateremse obravnava ločeno: • zadeve, ki so predstavljene na sestanku in o katerih se diskutira (npr. rezultati posebnih nadzorov, poročila FVO misij, informacije o pojavih škodljivih organizmov, predstavitve PRA) • zadeve, za katere so potrebne pripombe DČ (npr. osnutki odločb o ukrepih) • zadeve za glasovanje (npr. o ukrepih, o spremembah prilog direktive itd..)Področja, ki jih obravnava odbor (v skladu z Direktivo 2000/29/ES): • prva obvestila o pojavih škodljivih organizmov v državah članicah • nujni ukrepi proti škodljivim organizmom • revizija predpisov, ki so že bili sprejeti • sistematična obdelava poročil o nadzoru škodljivih organizmov v skladu s predpisi Komisije (odločbe o nujnih ukrepih, varovana območja) • finančna pomoč Skupnosti pokritje stroškov za ukrepe za boj proti škodljivim organizmom (solidarnost) • razprava o implementaciji in izvedbi predpisov (FVO poročila – uvoz, RPL, varovana območja, ŠO- odločbe) • zmanjšana pogostnost pregledov 65
  • 66. SPREJEMANJE PREDPISOV V EVROPSKI UNIJIStalni odbor za zdravje rastlin sprejema predpise z naslednjih področij: • spremembe prilog direktive 2000/29 • varovana območja: o sprememba prilog I B in II B direktive 2000/29 in o Uredba Komisije 690/2008/ES • uvedba nujnih ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja škodljivih organizmov (odločbe) • zmanjšana pogostnost pregledov ob uvozu nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz priloge V direktive 2000/29 (Uredba Komisije 1756/2004/ES) • odločanje o finančnih prispevkih Skupnosti (Uredba Komisije 1040/2002/ES) • uvoz iz tretjih držav • pregledi v notranjosti • rastlinski potni list • raziskovalno delo s škodljivimi organizmi • obveščanje o zadržanih pošiljkah • odstopanja od določb direktive 2000/29/ES (derogacije).Kadar gre za sprejetje predpisa, o tem države članice na sestanku glasujejo. Če državačlanica glasuje proti ali se glasovanja vzdrži, mora podati stališče, ki se vključi vzapisnik. Predpis je sprejet, če za sprejetje glasuje kvalificirana večina (najmanj 2/3držav članic glasuje za). Komisija ni vključena v glasovanje. Odločitve se poskušajosprejeti s konsenzom; če pa stališče odbora nasprotuje ukrepom, ki jih pripraviKomisija, mora Komisija takoj predložiti predlog ukrepov Svetu EU in o tem obvestitiEvropski parlament – Svet v roku največ 3 mesecev glasuje o predlogu (v skladu s 5.členom Sklepa 1999/468/ES).Delovanje odbora je zaupno.Če odbor presodi, da je pri odločitvah o ukrepi potrebna pomoč strokovnjakov iz državčlanic, se skliče: - tematsko delovno skupino (npr. za spremembo prilog direktive 2000/29/ES) ali - priložnostno (ad hoc) delovna skupina. Takšna delovna skupina je bila sklicana npr. za fitoftorno sušico vejic (Phytophthora ramorum) in za borovo ogorčico (Bursaphelenchus xylophilus).Sestanka delovne skupine se udeleži tudi Komisija. Predsednika delovne skupine seizbere med člani, predsednik ali predstavnik Komisje pripravi poročilo delovne skupine,ki se nato predstavi na sestanku odbora. Ugotovitve delovne skupine se natoupoštevajo pri pripravi ukrepov.Nekatere informacije v zvezi z delovanjem odbora so javne in so objavljene na spletnistrani Evropske komisije: • dnevni redi sestankov in • kratka poročila s sestankov, ki jih pripravi Komisija (povzetki). 66
  • 67. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 II. SPLOŠNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN12 DEFINICIJE V NEPOSREDNI RABI 12.1 Odgovorni uradni organiV Republiki Sloveniji so na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin opredeljeninaslednji odgovorni uradni organi za zdravstveno varstvo rastlin:– ministrstvo, pristojno za zdravstveno varstvo rastlin: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,– osrednji odgovorni uradni organ za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen z uredbo vlade, izdano na podlagi zakona, ki ureja državno upravo: Fitosanitarna uprava RS,– pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo: Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano,– pravne osebe na podlagi javnega pooblastila,– pristojni carinski organ: Carinska uprava RS.Uradna oseba je po ZZVR-1 tudi oseba, ki je zaposlena v odgovornem uradnemorganu ali izvaja naloge na podlagi javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.Odgovorni uradni organi ter izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin seštejejo za uradno državno organizacijo za varstvo rastlin po mednarodni konvenciji, kiureja varstvo rastlin.Slika 3: Shema Slovenske organizacije za varstvo rastlin (inšpekcijski, upravni in strokovni del). 67
  • 68. DEFINICIJE POJMOVPredpisane naloge odgovornih uradnih organov so:– stalni zdravstveni nadzor rastočih rastlin, vključno z obdelanimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, rastlinjaki, laboratoriji, in podobno), prostoživečimi rastlinami ter rastlinami v skladiščih ali med prevozom;– spremljanje škodljivih organizmov in izvajanje ocen tveganja zaradi nevarnosti škodljivih organizmov ter njihovo obvladovanje;– izvajanje posebnega nadzora škodljivih organizmov, zlasti fitosanitarnih pregledov, načrtovanega spremljanja zdravstvenega stanja rastlin in sistematičnih raziskav;– fitosanitarni nadzor vnosa organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti,– fitosanitarni nadzor zaradi izvoza pošiljk rastlin, za katere so predpisane posebne zahteve zaradi varovanja zdravja rastlin;– fitosanitarno potrjevanje, zlasti opravljanje fitosanitarnih pregledov rastlin in rastlinskih proizvodov na ozemlju Republike Slovenije zaradi izdajanja fitosanitarnih spričeval, rastlinskih potnih listov in drugih uradnih dokumentov;– fitosanitarno ukrepanje;– inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenega stanja rastlin;– opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih. 12.1.1 Program za fitosanitarno področjeFitosanitarna uprava RS koordinira delo na področju varstva rastlin pred boleznimi inškodljivci. Za poenoteno delo pripravi skupni Program za fitosanitarno področje, ki gasprejme minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.Program je pripravljen v skladu z direktivo 2000/29/ES ter uredbo št. 882/2004/ES ouradnem nadzoru hrane in krme, tako da je vključen tudi v enotni večletni nacionalniprogram nadzora, ki vključuje še zdravstveno varstvo živali in rastlin ter varno hrano inkrmo (prvič pripravljen za obdobje 2007/2009 kot siMANCP: multi-anual-national-control-plan).V siMANCP so opredeljeni za zdravstveno varstvo rastlin zlasti strateški cilji in načinpostavljanja prioritet nadzora ter porabe sredstev za dosego teh ciljev ter kategorizacijatveganja zadevnih aktivnosti.Namen programa je usmerjeno in enotno izvajanje nalog in dela na fitosanitarnempodročju. Pri tem je poudarjena komplementarna vloga državnih organov in strokovnihinstitucij, ki delujejo na navedenem področju pri pripravi in izvajanju politikefitosanitarnega področja, ter koordinacija in sodelovanje upravnega, inšpekcijskega instrokovnega dela. S tem je omogočeno postopno doseganje ciljev v skladu s sprejetozakonodajo in programi dela.Neodvisno od Programa za fitosanitarno področje, ki ga pripravi FURS, opravljaInšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi zzagotavljanjem zdravstvenega stanja rastlin kot odziv na prijave, prepoznana novatveganja ali nadzor drugih pristojnih organov, ki sodelujejo pri fitosanitarnem nadzoru. 68
  • 69. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 12.1.2 Izvedba programa za fitosanitarno področjeProgram na fitosanitarnem področju v okviru kmetijstva izvajajo organi Ministrstva zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pooblaščene strokovne inštitucije: − MKGP, Fitosanitarna uprava RS kot osrednji pristojni organ; − MKGP, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH); Fitosanitarna inšpekcija − pooblaščene inštitucije: − Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), − Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), − Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), − Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Inštitut za fitomedicino (BF-IF), − KGZS-Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS-NG), − KGZS-Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS-MB), − KGZS-Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto (KZS-NM).Program dela na področju gozdarstva glede zdravstvenega varstva gozdov in gledegozdnega reprodukcijskega materiala izvajajo organi v okviru Ministrstva za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano in pooblaščene strokovne inštitucije, ki o izvedbi poročajoFURS: − MKGP, Sektor za gozdarstvo; − MKGP, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano; Gozdarska inšpekcija − pooblaščene inštitucije: − Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) − Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) − Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (BF-G).Posamezni izvajalci nadzora imajo različna pooblastila in naloge nadzora, pri kateremsta z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin določeni dve stopnji: - Fitosanitarni nadzor, pri katerem je poudarek na pregledu listin, istovetnosti in zdravstvenem pregledu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov z namenom, da se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi. - Inšpekcijsko nadzorstvo, pri katerem je poudarek na obravnavi kršiteljev predpisov na podlagi prijav ali preiskav, uvedenih po uradni dolžnosti.Naloge nadzora so po glavnih skupinah izvajalcev naslednje:1. Fitosanitarna inšpekcija IRSKGH opravlja fitosanitarni nadzor in inšpekcijskonadzorstvo ob uvozu iz tretjih držav, izvozu in na notranjem trgu, in sicer: 69
  • 70. DEFINICIJE POJMOV − fitosanitarni nadzor rastlin pri uvozu, izvozu, reizvozu (izdajanje fitosanitarnih spričeval); − fitosanitarni nadzor v notranjosti države (pri registriranih uvoznikih, distributerjih, trgovcih in pridelovalcih, na mestu pridelave in v prometu zaradi izdaje rastlinskih potnih listov, inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja rastlin in izvajanje sistematičnega nadzora); − jemanje uradnih vzorcev za diagnostiko škodljivih organizmov in odrejanje ukrepov, kadar je to bilo potrebno; − nadzor izvajalcev javnih služb in javnih pooblastil; − nadzor uvoza, gojenja ali uporabe organizmov za biotično varstvo rastlin; − izvajanje drugih nalog, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.2. Gozdarska inšpekcija IRSKGH opravlja neposredno inšpekcijsko nadzorstvo, insicer: − v notranjosti države (pri registriranih uvoznikih, distributerjih, trgovcih in pridelovalcih, na mestu pridelave zaradi izdaje rastlinskih potnih listov za gozdne rastline, inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja gozdnih rastlin); − jemanje uradnih vzorcev za diagnostiko škodljivih organizmov in odrejanje ukrepov v gozdarstvu, če je bilo to potrebno; − nadzor izvajalcev javnih služb in javnih pooblastil v gozdarstvu; − izvajanje drugih nalog povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.3. Pooblaščene strokovne institucije opravljajo neposredni fitosanitarni nadzor, insicer: − nadzor v notranjosti države (pri registriranih uvoznikih, distributerjih, trgovcih in pridelovalcih, na mestu pridelave in v prometu zaradi izdaje rastlinskih potnih listov, spremljanje zdravstvenega stanja rastlin in izvajanje sistematičnega nadzora); − jemanje uradnih vzorcev za diagnostiko škodljivih organizmov in odrejanje higienskih ukrepov, če je bilo to potrebno; − izvajanje drugih nalog povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.Pooblaščene strokovne institucije dajejo tudi strokovno podporo v obliki mnenj in analiztveganja ter kot diagnostični laboratoriji (glej dodatek 5), ki izvajajo specializiranelaboratorijske preiskave rastlin, rastlinskih proizvodov, zemlje in drugih predmetovzaradi diagnostike škodljivih organizmov (virusi, bakterije, glive, žuželke itd.), vzorčenihv okviru posebnih nadzorov ali drugih spremljanj (monitoringov) ter v okvirufitosanitarnih pregledov in inšpekcijskega nadzorstva.V okviru pooblaščenih institucij deluje tudi javna služba zdravstvenega varstva rastlin(diagnostika gospodarskih bolezni in škodljivcev, prognostična služba, itd.), ki jesestavni delo Slovenske organizacije za varstvo rastlin (NPPO). 12.2 Fitosanitarni pregledFitosanitarne preglede opravljajo uradne osebe z namenom, da ugotovijo navzočnostškodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi. 70
  • 71. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Fitosanitarni pregled sestoji iz:− pregleda listin,− pregleda istovetnosti in− zdravstvenega pregleda rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov.Fitosanitarni pregledi so zelo pomemben element v sistemu rastlinskega potnega lista.Pristojnost za opravljanje fitosanitarnih pregledov ima FURS, fitosanitarni inšpektorji terof FURS pooblaščene uradne osebe.Naloge fitosanitarnih pregledov, ki jih lahko opravljajo tudi posamezniki,zaposleni pri pravni osebi, ki je nosilec javnega pooblastila (Pravilnik o pogojih zaopravljanje nalog zdravstvenega varstva rastlin po javnem pooblastilu, Uradni list RSšt. 110/05), so:- opravljanje fitosanitarnih pregledov v skladu z zakonom,- odvzem uradnih vzorcev,- izdajanje potrdil o zdravstveni usteznosti za rastline za saditev ali rastlinske proizvode, ki izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve iz priloge IV, del A Direktive Sveta št. 2000/29/ES,- izdajanje rastlinskih potnih listov,- spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov,- opozarjanje imetnikov na nepravilnosti oziroma izpolnjevanje predpisanih obveznosti,- predlaganje Upravi izbris iz registra oziroma razveljavitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov,- določitev načina zavarovanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ter preprečitve stika z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti ob okužbi,- vodenje evidenc o fitosanitarnih pregledih in ukrepih,- seznanjanje imetnikov s predpisi fitosanitarnega področja in skladnosti z njimi,- obveščanje Uprave in pristojnega fitosanitarnega ali gozdarskega inšpektorja, zaradi nadaljnjega ukrepanja v skladu z zakonom. 12.3 Fitosanitarno spričevaloFitosanitarno spričevalo je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojniorgan za zdravstveno varstvo rastlin, praviloma v državi porekla in spremlja pošiljko, kise vnaša iz tretjih držav, izvaža ali prevaža v tranzitu.Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, kiga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin države, v katero se je pošiljkavnesla iz tretjih držav oziroma se je skladiščila, ponovno pakirala ali razdeljevala inspremlja pošiljko, ki se ponovno izvaža.Fitosanitarno spričevalo potrjuje izpolnjevanje fitosanitarnih zahtev države uvoznice.Izda ga odgovorni uradni organ države porekla. Kadar so posebne fitosanitarnezahteve izpolnjene za posamezne vrste pošiljk v državi pošiljateljici, ki ni državaporekla, lahko ta izda fitosanitarno spričevalo.Fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz se izda v najmanjenem uradnem jeziku Skupnosti in skladno z Mednarodno konvencijo o varstvu rastlin 71
  • 72. DEFINICIJE POJMOV(FAO-IPPC), ne glede na to ali je tretja država izvoza ali ponovnega izvoza njenapodpisnica. Izdano mora biti največ 14 dni pred odpremo pošiljke. 12.4 Rastlinski potni listRastlinski potni list je uradna etiketa ali druga uradna oznaka, ki potrjuje, da rastline,rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Skupnosti,izpolnjujejo zahteve zdravstvenega varstva rastlin, v skladu s predpisi Skupnosti, kiurejajo zdravstveno varstvo rastlin.Rastlinski potni list pripravi odgovorni uradni organ v državi članici in je lahkostandardizirana na ravni Skupnosti za različne vrste rastlin ali rastlinskih proizvodov.Rastlinski potni listi se izdajajo za rastline in rastlinske proizvode s seznama V.ADirektive sveta 2000/29/ES ter za nekatere rastline in rastlinske proizvode izven tehseznamov, katerih nadzor je reguliran s posebnimi predpisi Evropske unije (OdločbeEvropske komisije o nujnih ukrepih).Rastlinske potne liste izdajajo:– registrirani imetniki rastlin in rastlinskih proizvodov, če imajo za to dovoljenje Fitosanitarne uprave RS, ali– izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (npr. KIS in IHPS kot certifikacijska organa, Zavod za gozdove Slovenije kot pristojni na področju gozdarstva),– Fitosanitarna uprava RS, v primeru, da imetniki rastlin in rastlinskih proizvodov ne pridobijo ali ne morejo pridobiti dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov. 12.5 VnosVnos iz tretjih držav je vnos pošiljke in škodljivih organizmov na carinsko območjeSkupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in vskladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovanepredmete, razen vnosa zaradi tranzita.Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjerše ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu. 12.6 Pošiljka in partijaPošiljka ali del pošiljke je količina rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanihpredmetov, ki jo spremlja eno fitosanitarno spričevalo ali drug predpisan ekvivalentendokument ali žig. Pošiljko sestavlja ena ali več partij.Partija je število enot rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se jihda identificirati s homogenostjo njihove sestave in izvora, in je del pošiljke. 12.7 DržaveTretje države so države, ki niso države članice Evropske unije. 72
  • 73. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Država porekla pomeni državo, v kateri so bile pridelane rastline, iz katerih so rastlinskiproizvodi. 12.8 Vstopno mestoVstopno mesto je mesto, kjer so rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovanipredmeti prvič vneseni na carinsko območje Skupnosti: – letališče v primeru zračnega prevoza, – pristanišče v primeru pomorskega ali rečnega prevoza, – postaja v primeru železniškega prevoza ter – mesto carinskega urada, odgovornega za območje, kjer se prečka meja Skupnosti, v primeru kateregakoli drugega prevoza. 12.9 Odgovorni uradni organi pri vnosuUradni organ vstopnega mesta je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen zafitosanitarne preglede na vstopnem mestu.Uradni organ namembnega območja je odgovorni uradni organ v državi članici,pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu, kjer je carinski uradnamembnega območja.Carinski urad vstopnega mesta je urad vstopnega mesta.Carinski urad namembnega območja je urad namembnega območja iz tretje točke340.b člena Uredbe Komisije št. 2454/93/EGS (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993).Carinsko odobrena raba ali uporaba je carinsko odobrena raba ali uporaba iz 15. točke4. člena Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992) o uvedbicarinskega zakonika skupnosti (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Skupnosti). 12.10 RastlineČeprav generalno govorimo o nadzoru rastlin in rastlinskih škodljivih organizmov, sopredmet fitosanitranega nadzora rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovanipredmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi. 12.10.1 Definicija rastlinRastline so žive rastline in določeni živi deli takih rastlin, vključno s semeni.Za žive dele rastlin se štejejo:– plodovi v botaničnem smislu, razen tistih, ki so konzervirani z globokim zamrzovanjem,– vrtnine, razen tistih, ki so konzervirane z globokim zamrzovanjem,– gomolji, čebulice, korenike in drugi podzemni organi za razmnoževanje,– rezano cvetje,– veje z listi ali iglicami,– posekana drevesa z ohranjenimi listi ali iglicami, 73
  • 74. DEFINICIJE POJMOV– listi, listje,– tkivne kulture,– živ cvetni prah,– cepiči za okuliranje, potaknjenci, cepiči,– katerikoli drug del rastlin, ki bi lahko bil določen na Stalnem odboru za zdravstveno varstvo rastlin pri Evropski komisiji.Seme pomeni seme v botaničnem pomenu, razen tistega, ki ni namenjeno setvi.Rastline za saditev so: – rastline, ki so že posajene in bodo ostale posajene ali bodo presajene, – rastline, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi.Saditev je namestitev rastlin, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo rast in generativno alivegetativno razmnoževanje. 12.10.2 Rastlinski proizvodiRastlinski proizvodi so proizvodi rastlinskega izvora, nepredelani ali obdelani spreprostimi postopki in ki niso rastline iz prejšnje točke.Za rastlinski proizvod se šteje tudi les, če je v celoti ali delno ohranil svojo naravnookroglo površino, z lubjem ali brez njega, ali če gre za sekance, iveri, žagovino, lesneodpadke ali ostanke in če se uporabi pri prevozu kakršnih koli predmetov v oblikipregradnega materiala, podpornega lesa ali palet v primeru, da pomeni nevarnost zazdravje rastlin. 12.10.3 Nadzorovani predmetiNadzorovani predmeti so zemljišča, skladiščni prostor, embalaža, prevozno sredstvo,zabojnik, zemlja ali kateri koli drug organizem, predmet ali snov, ki lahko vsebuje ali širiškodljive organizme in zahteva uvedbo fitosanitarnih ukrepov. 12.11 Škodljivi organizmiKot organizem na fitosanitarnem področju pojmujemo živo bitje, ki se je sposobnorazmnoževati ali pomnoževati in ga lahko uvrščamo med vretenčarje ali nevretenčarje,rastline ali mikroorganizme (ISPM 3, 1996).Škodljivi organizmi pomenijo katerokoli vrsto, sev ali biotip rastline, živali alipatogenega povzročitelja, ki so škodljivi rastlinam ali rastlinskim proizvodom.Škodljivi organizmi se glede na splošno nevarnost za zdravje in obstoj posameznih vrstrastlin ter glede na nevarnost povzročitve velike ekonomske škode delijo nakarantenske in nekarantenske. Nekarantenski škodljivi organizmi so lahko nadzorovaniali gospodarski.Karantenski škodljivi organizmi se štejejo za posebno nevarne rastlinam inrastlinskim proizvodom, ker praviloma povzročajo veliko ekonomsko škodo in jih naobičajen način ne moremo zatirati. V ES so razvrščeni v naslednje sezname: 74
  • 75. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 – seznam I.A in seznam II.A, ki se nanašata na celotno ozemlje Skupnosti; – seznam I.B in seznam II.B, ki se nanašata na določena varovana območja.Za preprečevanje vnosa in širjenja karantenskih škodljivih organizmov se izvaja njihovstalni nadzor ter izvajajo predpisani ukrepi.Kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi se štejejo tisti organizmi, ki sodoločeni z direktivami EU oziroma s pravilniki s področja trženja, ker lahko zmanjšajokakovost semenskega ali razmnoževalnega materiala rastlin. Tudi za te organizme seizvajajo stalni nadzor in predpisani ukrepi.Nekarantenski gospodarski škodljivi organizmi lahko povzročijo gospodarskoškodo in zmanjušejo kvaliteto pridelka, vendar se jih z običajnimi in ustaljenimi načinida zatirati. Ker je to v interesu pridelovalca in za njihovo zatiranje poskrbi sam, tiorganizmi niso pod uradnim nadzorom države. Za njihovo spremljanje skrbi javnaslužba za varstvo rastlin, ki na regionalnem nivoju poskrbi tudi za obveščanjepridelovalcev o pravem času in načinu njihovega zatiranja. 12.12 Seznami škodljivih organizmov in rastlinskega blagaSeznami škodljivih organizmov ter seznami rastlin, rastlinskih proizvodov innadzorovanih predmetov, so seznami iz prilog od I do V Direktive Sveta št. 2000/29/ESs številnimi podseznami.V Dodatku 2 so seznami, ki pridejo v poštev za registracijo in rastlinski potni list (I, II,III.A, IV.A.II in V.A). Vsebino vseh seznamov pa redno vzdržujemo na spletni straniFURS http://www.furs.si.Pri pridelavi sadilnega in razmnoževalnega materiala, za katerega se izdajajo rastlinskipotni listi, se uporabljajo zlasti seznami: − I in II o karantenskih škodljivih organizmih, − IV.A.II o posebnih zahtevah ob premeščanju in pri pridelavi rastlin ter − V.A o rastlinskih vrstah, za katere se izdaja rastlinski potni list.Novi karantenski organizmiZaradi zahtevnih postopkov determinacije organizmov, ocen tveganja in odločanja oustreznih fitosanitarnih ukrepih državne organizacije za varstvo rastlin EU združujejoznanstveno in strokovno delo v panelih Evropske organizacije za varstvo rastlin. Pravtako je odločanje o preventivnih ukrepih proti širjenju škodljivih organizmov mogočešele na ravni EU v t.i. Stalnem odboru za zdravstveno varstvo rastlin pri Evropskikomisiji, ki pri svojem delu upošteva gradiva, baze in mnenja drugih evropskihorganizacij, kot prikazuje slika 4.Šele s trdnimi argumenti ocene tveganja je mogoče omejiti vnos tveganih pošiljk,vendar mora biti škodljivi organizem prepoznan kot karantenski in predpisan v direktiviSveta 2000/29/ES, ki daje podlago za nacionalne predpise držav članic Evropske unije.Večina sedanjih karantenskih škodljivih organizmov je predpisanih na podlagi ocentveganja iz leta 1977, zato mnogi zaradi novih znanstvenih spoznanj niso več ustreznoumeščeni ali pa so se zaradi razširitve na območju EU ustalili in karantenski ukrepizanje niso več primerni. 75
  • 76. DEFINICIJE POJMOVUvrstitve v sezname je z ustreznimi poročili in argumenti na podlagi mednarodnihstandardov za zdravstveno varstvo rastlin mogoče spremeniti, in sicer ima za to v EUizvršilno pristojnost Evropska komisija, ki ji pri tem pomagajo državne organizacije zavarstvo rastlin. Evropska komisija lahko spreminja vse tehnične priloge k direktivi2000/29/ES, kot so opisane v Preglednici 2. Sami postopki sprememb trajajo več let.Ocene tveganja zanje so bile narejene v letu 2002-2003, delovna skupina za revizijoprilog direktive jih je strokovno obravnavala v letu 2004, postopek usklajevnaja oukrepih in omejitvah pa je tekel na stalnem odboru vse do 2007. Predlog zaspremembe 11 organizmov je sredi leta 2008 prešel usklajevanje pri WTO-SPS in vnovembru 2008 postopek umeščanja na karantenske sezname v EU še ni končan (vDodatku 2 so ti organizmi označeni z *). Evropska unija Komisija – Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin Delovna skupina za priloge direkt ive 2000/ 29/ ES OCENA TVEGANJA ZARAD I Š O: Evropska - Biologija organizma Evropska agencija organizacija - Gostiteljske rastline za varno hrano za varstvo rastlin - Vplivno območje Znanstveni odbor za Panel za ocene URAVNAVANJE Š O: zdravstveno varstvo tveganja - Fitosanitarni ukrepi ali rastlin Panel za fitosanitarne - Drugi ukrepi za varstvo rastlin ukrepe Države čl anice Evropske unije Državne organizacije za varstvo rastlinSlika 4: Strokovno in znanstveno mednarodno sodelovanje na področju varstva rastlin: oceno tveganja, ki običajno nastane v posamezni državi članici ali pa jo strokovnjaki iz evropskih držav pripravijo v panelih EPPO, skupaj s predlogi ukrepov pregleda Znanstveni odbor pri Evropski agenciji za varno hrano; odločitev o uravnavanju in potrebne predpise sprejme Evropska komisija ob posvetovanju s Stalnim odborom in ožjo delovno skupino za revizijo prilog direktive 2000/29/ES. 12.12.1 Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom– Seznam I.A: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje v državah članicah je prepovedano: o I.A.I: škodljivi organizmi, za katere ni znano, ali so navzoči v katerem koli delu skupnosti, in ki so pomembni za vso skupnost 76
  • 77. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 o I.A.II: škodljivi organizmi, za katere je znano, da so navzoči v skupnosti in pomembni za vso skupnost– Seznam I.B: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje na nekatera varovana območja je prepovedano– Seznam II.A: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje v državah članicah je prepovedano, če so navzoči na nekaterih rastlinah ali rastlinskih proizvodih: o II.A.I: škodljivi organizmi, za katere ni znano, ali so navzoči v katerem koli delu skupnosti, in ki so pomembni za vso skupnost o II.A.II: škodljivi organizmi, za katere je znano, da so navzoči v skupnosti in pomembni za vso skupnost– Seznam II.B: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje na nekatera varovana območja je prepovedano, če so navzoči na nekaterih rastlinah ali rastlinskih proizvodih 12.12.2 Prepoved vnosa in premeščanja rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov– Seznam III.A: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, katerih vnos je prepovedan v vseh državah članicah– Seznam III.B: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, katerih vnos je prepovedan na nekatera varovana območja 12.12.3 Seznam posebnih fitosanitarnih zahtev za vnos in premeščanje– Seznam IV.A: Posebne zahteve, ki so predpisane za vnos in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v vse države članice in znotraj njih: o Seznam IV.A.I: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo zunaj skupnosti o Seznam IV.A.II: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo iz skupnosti– Seznam IV.B: Posebne zahteve, ki so predpisane za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na nekatera varovana območja in za premeščanje znotraj njih 12.12.4 Seznam rastlin, za katere je obvezen uradni zdravstveni pregled– Seznam V.A: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo iz skupnosti in za katere se opravi fitosanitarni pregled na mestu pridelave, preden se premeščajo znotraj skupnosti: o Seznam V.A.I: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost, in jih mora spremljati rastlinski potni list o Seznam V.A.II: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za nekatera varovana 77
  • 78. DEFINICIJE POJMOV območja, in ki jih mora spremljati rastlinski potni list, veljaven za neko območje, kadar se vnašajo na to območje ali se na njem premeščajo– Seznam V.B: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo zunaj skupnosti in za katere se opravi fitosanitarni pregled v državi izvora ali državi pošiljateljici, preden se jim dovoli vstop v skupnost: o Seznam V.B.I: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost o Seznam V.B.II: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za nekatera varovana območja 12.13 PremeščanjePremeščanje je vsako premikanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanihpredmetov izven mesta pridelave na ozemlju Evropske skupnosti.Mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna enota zvsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo.Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti s seznama V.A. ter nekatererastline in rastlinske proizvode izven tega seznama, katerih nadzor je reguliran zOdločbami Evropske komisije o nujnih ukrepih, se lahko premeščajo le, če je na njih alina njihovi embalaži nameščen rastlinski potni list oziroma je priložen prevoznemusredstvu.Če ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov, se brez rastlinskega potnega lista lahkopremešča majhna količina zgoraj omenjenih rastlin, rastlinskih proizvodov innadzorovanih predmetov, če je namenjena porabi med prevozom, samooskrbi oziromakončni prodaji fizičnim osebam, ki niso tržni pridelovalci, na lokalnem trgu, oziroma čejo premeščajo pridelovalci oziroma predelovalci, ki so lahko izvzeti iz vpisa v FITO -register. 12.14 RegisterFitosanitarna uprava RS vodi skladno:- register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev (FITO – register), ki ga zahtevajo EU direktive zdravstvenega varstva rastlin, na podlagi katerega se lahko izdajajo rastlinski potni listi;- register dobaviteljev (SEME – register), ki ga zahtevajo EU direktive o trženju semenskega in razmnoževalnega materiala, na podlagi katerega se lahko izdajajo etikete dobavitelja.Čeprav smo zaradi racionalnosti v Sloveniji združili upravljanje področja, njegov nadzorin tudi ravnanje imetnikov rastlin pri izdajanju etiket z obeh področij, se bomo vnadaljevanju osredotočili le na zahteve predpisov zdravstvenega varstva rastlin.FITO - register je register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjevrastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov. Vpis v register jeobvezen za naslednje zavezance:– pridelovalce, predelovalce in distributerje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.A; 78
  • 79. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009– uvoznike rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B;– pridelovalce določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki niso navedeni na seznamu V.A, ter za zbirne in distribucijske centre na območju pridelave.Register vzpostavi in vodi Fitosanitarna uprava RS. Register vsebuje zlasti naslednjepodatke:– neponovljivo registrsko številko oziroma KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva (iz registra kmetijskih gospodarstev) in številko subjekta (iz evidence subjektov);– osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež;– odgovorno osebo pravne osebe;– pravno organizacijsko obliko;– davčno številko;– matično številko poslovnega subjekta;– vrsto dejavnosti;– kmetijska zemljišča v uporabi po parcelah in vrstah. 12.15 Posebne zahtevePri razlagi posebnih zahtev pogosto uporabljamo standardne izraze, ki so najboljedefinirani z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe ISPM 5 – FAO Slovar. 1. Rastna doba je obdobje, v katerem rastline aktivno rastejo na nekem območju, mestu pridelave ali enoti pridelave (FAO, 1990). V posebnih zahtevah je pogosto navedena »zadnja popolna rastna doba«, ki pomeni končano rastno dobo bodisi istega ali naslednjega leta (če je okužba v istem letu, mora miniti še ena rastna doba brez okužb). 2. Mesto pridelave je katerakoli posest (zemljišča, objekti in prevozna sredstva) ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna ali kmetijska enota. Vključena so tudi mesta pridelave, ki so vodena ločeno za fitosanitarne namene. 3. Nenapadeno (pošiljka, zemljišče ali mesto pridelave) - Brez škodljivih organizmov (ali določenega škodljivega organizma) v takem številu ali količini, da bi jih lahko odkrili z uporabo fitosanitarnih postopkov. (FAO, 1990; revidirano FAO, 1995) 4. Nenapadeno mesto pridelave - Mesto pridelave, v katerem določen škodljivi organizem ni navzoč, kar je bilo znanstveno dokazano in v katerem se, kjer je to ustrezno, tako stanje tudi uradno vzdržuje. (ICPM, 1999) 5. Nenapadena enota pridelave - Določen obseg mesta pridelave, ki ga obravnavamo kot zaključeno enoto, podobno kot nenapadeno mesto pridelave. (ICPM, 1999) 6. Fitosanitarne aktivnosti - Kakršenkoli postopek, kot je uradni pregled, testiranje, stalni nadzor ali tretiranje, ki se izvaja zaradi izvrševanja fitosanitarnih predpisov ali fitosanitarnih postopkov (v zvezi s pošiljkami, nadzorovanimi predmeti, mesti pridelave, območji, ali kjer je to še upravičeno). (ICPM, 2001) 79
  • 80. DEFINICIJE POJMOV7. Fitosanitarni ukrep - Zakonodaja, predpis ali uradni postopek, katerega namen je preprečevati vnos oziroma širjenje škodljivih organizmov ali omejiti gospodarski vpliv nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. (FAO, 1995, na podlagi GATT SPS sporazuma)8. Uradni pregled - Uradni vizualni pregled rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih nadzorovanih predmetov z namenom ugotavljanja navzočnosti škodljivega organizma in/ali ugotavljanja skladnosti s fitosanitarnimi predpisi. (FAO, 1990)9. Ustrezno tretiranje je uradno odobren postopek za uničenje, odstranitev ali sterilizacijo škodljivih organizmov. (FAO, 1990; revidirano FAO, 1995)10. Varovalni pas - Območje, na katerem določeni škodljivi organizem ni navzoč ali je navzoč v majhnem obsegu in je pod uradnim nadzorom, ki bodisi obdaja ali meji na napadeno območje, na napadeno mesto pridelave, na nenapadeno območje, na nenapadeno mesto pridelave ali na nenapadeno enoto pridelave in se v njem izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja škodljivega organizma. (CEPM,1996)11. Neposredna bližina rastlin (na mestu ali enoti pridelave) so tiste rastline, ki se dotikajo ugotovljeno okužene/napadene rastline oziroma so toliko blizu, da je glede na biologijo prenos škodljivega organizma nanje verjeten.12. Območje - Uradno določena država, del države ali več držav ali več delov različnih držav. (FAO,1990, revidirano na podlagi GATT SPS sporazuma, FAO, 1995)13. Neokuženo (nenapadeno) območje je uradno določena država, del države ali več držav ali več delov različnih držav, kjer je ugotovljeno, da zadevni škodljivi organizem ni navzoč.14. Izkoreninjenje - Izvajanje fitosanitarnih ukrepov z namenom odstranitve škodljivega organizma z območja. (FAO, 1990; revidirano FAO, 1995) 80
  • 81. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 200913 REGISTRACIJAEvropska skupnost varuje svoje ozemlje oziroma lastno pridelavo rastlin pred vnosomin širjenjem škodljivih organizmov. Vsaka država članica je zato dolžna poskrbeti zaopravljanje obveznih fitosanitarnih pregledov predpisanih rastlin in rastlinskihproizvodov pri njihovem vstopu v Skupnost in pri trgovanju znotraj nje. V ta namen semorajo njihovi imetniki (uvozniki) uradno registrirati.Eno poglavitnih načel skupnega trga Evropske unije je tudi prost pretok blaga. Zatoso fitosanitarni pregledi na mejah med državami članicami odpravljeni (od leta 1993neprej) in se namesto njih izvajajo na samih mestih pridelave, predelave in distribucijepredpisanih rastlin in rastlinskih proizvodov. Zato se morajo poleg uvoznikov registriratitudi pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin in rastlinskih proizvodov, s katerimise lahko vnesejo ali širijo karantenski škodljivi organizmi. 13.1 Zavezanci za vpis v registerV t.i. FITO-register morajo biti vpisani pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin inrastlinskih proizvodov, ki so uvrščeni na posebna seznama V.A in V.B Direktive Sveta200/29/ES. Seznama sta razdeljena na dva dela. I. del velja za celo Evropskoskupnost, II. del pa za njena varovana območja.Na seznamu V.A so predvsem določene rastline za saditev, za katere je naskupnem evropskem tržišču potrebno izdajati rastlinske potne liste, njihovipridelovalci, predelovalci in distributerji pa morajo biti registrirani: – razmnoževalni in sadilni material vinske trte, – razmnoževalni in sadilni material hmelja, – razmnoževalni in sadilni material določenih sadnih, gozdnih in lesnatih okrasnih rastlin, – razmnoževalni in sadilni material določenih zelenjavnih in zelnatih okrasnih rastlin v obliki sadik v lončkih, neposajenih sadik, potaknjencev, gomoljev, čebulic, korenik in drugih podzemnih delov za razmnoževanje, – določene okrasne lončnice kot sobne, balkonske ali zunanje rastline, – semenski krompir, – določeno seme ter – tkivne kulture zgoraj naštetih rastlin.Na seznam V.B so uvrščene tiste rastline in rastlinski proizvodi, ki pri vnosu vEvropsko skupnost predstavljajo nevarnost za vnos karantenskih škodljivihorganizmov, če izvirajo iz določenih tretjih držav. Te morajo biti pri vstopufitosanitarno pregledane, spremljati jih mora fitosanitarno spričevalo, za uvoznika pa sezahteva, da je vpisan v FITO-register. Med tako nadzorovane rastline in rastlinskeproizvode se uvrščajo: – vse rastline za saditev, – nekatere vrste semen za setev, – nekatero rezano cvetje, božične jelke in druga posekana drevesca in veje, – nekatere vrste sadja, predvsem eksotičnega, in zelenjave – jedilni krompir, – nekatere vrste lesa in lubja, – zemlja in rastni substrat, – nekatere vrste žit za prehrano. 81
  • 82. REGISTRACIJASeznama V.A in V.B. sta bolj ali manj stalna, se pa občasno tudi spreminjata glede nafitosanitarno nevarnost vnosa in širjenja določenih škodljivih organizmov. Tako so podnadzorom tudi nekatere rastline in rastlinski proizvodi, ki jih na seznamih nioziroma so kandidati za uvrstitev nanje. Njihov nadzor je reguliran s posebnimipredpisi Evropske unije, običajno gre za Odločbe Komisije o nujnih ukrepih. Takprimer so na primer gostiteljske rastline fitoftorne sušice vejic (Phytophthora ramorum):rododendron, kamelija, brogovita, ki jih tudi mora spremljati rastlinski potni list in katerihimetniki morajo zato biti registrirani.Poleg imetnikov rastlin in rastlinskih proizvodov s seznamov V.A in V.B. pa so kvpisu v FITO-register zavezani tudi imetniki določenih rastlin, ki niso navedeni naseznamu VA in ki lahko predstavljajo večje fitosanitarno tveganje. Tako so kregistraciji zavezani tudi tržni pridelovalci jedilnega krompirja ter imetniki zbirnihskladišč ali distribucijskih centrov, ki se ukvarjajo z njim, torej predvsem tistih, kijedilni krompir pakirajo z namenom trženja.Evropska zakonodaja predpisuje vpis v register tudi za pridelovalce in distribucijskecentre plodov citrusov, če so na območju njihove pridelave. Ker v Sloveniji nimamolastne pridelave citrusov, v register ne vpisujemo distribucijskih centrov teh plodov izuvoza, saj lastne (neobstoječe) pridelave ne morejo ogrožati z vidika zdravstvenegavarstva rastlin.Brez izjem pa morajo biti v FITO-register vpisani vsi uvozniki rastlin s seznama V.B.in tisti pridelovalci ali distributerji rastlin s seznama V.A, ki so: – dobavitelji tržnim pridelovalcem ali predelovalcem, – pridelovalci semenskega krompirja ter okrasnih razhudnikovk Brugmansia spp. in Solanum jasminoides, – pridelovalci rastlin za saditev vinske trte, hmelja, kostanja, koščičarjev ter jablan, hrušk in drugih rastlin, ki so gostiteljice bakterijskega hruševega ožiga Erwinia amylovora ali gostiteljice fitoftorne sušice vejic Phytophthora ramorum. 13.2 Izjeme od vpisa v registerOd vpisa v register so lahko izvzeti majhni pridelovalci, ki predpisane rastline zasaditev pridelujejo na pokriti površini, manjši kot 100 m2, oziroma na prostem napovršini, manjši kot 10 arov, ali če njihov dohodek iz te dejavnosti v gospodarskem letune presega tretjine letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Ti solahko izvzeti le, če sta celotna pridelava in prodaja predpisanih rastlin in rastlinskihproizvodov namenjeni za samooskrbo oziroma prodajo na lokalnem trgu fizičnimosebam, ki niso tržni pridelovalci.Majhne pridelovalce FURS vodi v evidenci zaradi morebitnih pregledov v primerihpotrebe - zaradi izbruha škodljivih organizmov - nimajo pa obveznosti prijave pridelavein podobno. Neregistrirani pridelovalci rastlin s seznama V.A (ali tisti, ki so v evidenciFITO-registra) pa ne smejo prodajati profesionalnim kupcem (ki sadijo nasade alidajejo rastline v drug rastlinjak ter prodajajo končne proizvode kot so plodovi, lončnice 82
  • 83. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009ali rezano cvetje). Ti neregistrirani pridelovalci lahko prodajajo samo na mestupridelave samem ali na lokalni tržnici.Registrirati se ni potrebno tudi pridelovalcem jedilnega krompirja, če pakirajo indistribuirajo le lastne pridelke, kljub temu, da niso majhni. Za njih zadošča, da se priupravi le evidentirajo in s tem pridobijo evidenčno številko, ki jo navajajo na predpisanietiketi.V register se ni treba vpisati tudi tistim distributerjem, ki se ukvarjajo s prodajo nadrobno ali skladiščenjem, če naprej premeščajo rastline, rastlinske proizvode in drugepredmete, ki so že tako opremljeni z rastlinskimi potnimi listi, da so pripravljeni zaprodajo končnemu uporabniku in jim zato ni treba izdajati rastlinskih potnih listov.Največ odstopanj velja za pridelovalca rastlin za saditev iz druge in tretje točkeseznama V.A.I (seznam okrasnih in zelenjadnih rastlin za saditev), saj je: - lahko izjema od registracije in izdaje rastlinskih potnih listov, če izpolnjuje olajšave za majhnega pridelovalca rastlin za saditev (iz semena pridelane sadike na manj kot 100 m2 za pokrite oziroma 1000 m2 za nepokrite površine porabi za lastno pridelavo merkantilnega pridelka, del sadik pa lahko proda bodisi na mestu pridelave samem ali na lokalni tržnici fizičnim osebam, ki niso tržni pridelovalci); - lahko izjema od izdaje rastlinskih potnih listov, ne pa od registracije, če s pridelavo rastlin za saditev presega prag 100 m2 za pokrite oziroma 1000 m2 za nepokrite površine, ali pa dohodek iz te pridelave v gospodarskem letu presega 1/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, - lahko izjema od izdaje rastlinskih potnih listov, ne pa od registracije, če ima rastline pripravljene za prodajo končnemu porabniku (pakirane in označene za kočno porabo), tudi če ne prodaja na lokalnem trgu (premeščanje v druge države članice); tako lahko prodaja pravnim ali fizičnim osebam, ki i. so tržni pridelovalci drugih rastlin, za te rastline pa so končni porabniki (npr. podjetja za urejanje parkov) ali pa ii. so členi prodajne verige (rastline končajo v vrtnih centrih). - ni izjema od izdaje rastlinskih potnih listov in mora biti registriran, če prodaja profesionalnim kupcem, ki naprej razmnožujejo material ali sadijo nasade ali dajejo rastline v drug rastlinjak ter prodajajo končne proizvode kot so plodovi, lončnice ali rezano cvetje za trženje.Pridelovalec rastlin za saditev iz druge in tretje točke seznama V.A.I, ki jeregistriran, ima obveznost prijave pridelave in če je izjema od izdaje rastlinskihpotnih listov, fitosanitarni inšpektor opravi vsaj en pregled letno v ustreznem časuciklusa; z zapisnikom o pregledu, ki se šteje kot potrdilo o zdravstveni ustreznosti,ugotovi istovetnost rastlin glede na prijavo, prijavitelj pa plača. (1) pavšalno pristojbinone glede na obseg pridelave, če prodaja majhnim pridelovalcem na lokalnem trguoziroma (2) odmerjeno pristojbino glede na obseg pridelave, če prodaja pravnimosebam ali tržnim pridelovalcem ali v drugo državo članico. 13.3 Pogoji za vpis v registerVsak, ki se želi vpisati v register, mora: - zagotoviti strokovno usposobljeno odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin, 83
  • 84. REGISTRACIJA - podpisati izjavo, da je seznanjen s predpisi s področja in obveznostmi, ki izhajajo iz registracije, ter - imeti v primeru pridelave rastlin dodeljeno KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin je lahko vsak, ki izpolnjuje predpisanezahteve glede izobrazbe in delovnih izkušenj. To je lahko zavezanec sam, pri njemzaposlena ali najeta oseba ali pa oseba pri kooperacijskem partnerju (zadružništvo).Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin mora poznati fitosanitarne predpise inzagotavljati njihovo izpolnjevanje. Če je odgovoren tudi za izdajanje rastlinskih potnihlistov, mora opraviti tudi posebno izobraževanje, ki ga organizira Fitosanitarna upravaRS.Predpisane zahteve glede izobrazbe in delovnih izkušenj so sledeče:1. v primeru, da imetnik prideluje, predeluje, distribuira ali uvaža le rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, za katere se ne zahteva rastlinski potni list: − srednješolska izobrazba kmetijske smeri ter eno leto delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ali − 3 leta delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin;2. v primeru, da imetnik prideluje, predeluje, distribuira ali uvaža rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, za katere se zahteva rastlinski potni list in izdaja rastlinski potni list za svoje proizvode: − višješolska ali visokošolska izobrazba, smer agronomija, ter eno leto delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ali − srednješolska izobrazba kmetijske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ali − 5 let delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov;3. v primeru, da odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin zastopa imetnika in izdaja rastlinske potne liste v njegovem imenu: − višješolska ali visokošolska izobrazba, smer agronomija, ter eno leto delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov.Za vpis v register je potrebno pri Upravi vložiti vlogo na obrazcih 1, 2 in 3, ki so na voljopri Upravi in na njeni spletni strani. Vloge ni (več) potrebno kolkovati (spremembazakona o upravnih taksah). V vlogi je potrebno navesti podatke o izobrazbi in delovnihizkušnjah oziroma statusu kmeta za odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin.Obrazcem je potrebno priložiti predpisana dokazila: – kopijo pogodbe, v primeru, da je odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin v pogodbenem razmerju z imetnikom; pogodba mora vsebovati natančno določene obveznosti odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin; – večletna pogodba o kooperaciji, v primeru, da je odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin pri kooperacijskem partnerju; – kopijo zakupne pogodbe za zemljišča, če so ta v zakupu;Vlogi se lahko priloži tudi naslednja neobvezna dokazila: 84
  • 85. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 – glede izobrazbe odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin: kopijo diplome ali spričevala, če ima oseba kakršnokoli izobrazbo kmetijske smeri; – glede delovnih izkušenj odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin: kopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba ter zaposlitve, ali potrdilo o statusu kmeta ali druga potrdila, ki dokazujejo delovne izkušnje (npr. kopija obrtnega dovoljenja ali priglasitvenega lista ali izpiska iz sodnega registra ali mnenja KSS); – kopija obvestila Statističnega urada RS o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (za pravne osebe) ali kopija obrtnega dovoljenja ali priglasitvenega lista (za s.p.).Če neobvezna dokazila niso priložena, Uprava te podatke po potrebi preveri pripristojnih inštitucijah.Uprava preveri v vlogi navedene podatke. Ko ugotovi, da je imetnik zavezanec za vpisin da za to izpolnjuje tudi predpisane pogoje, mu izda odločbo o vpisu v register. Z njomu dodeli neponovljivo registrsko številko, ki je bistven podatek na vsakemrastlinskem potnem listu. 13.4 Obveznosti zavezancev iz registraRegistrirani imetniki predpisanih rastlin morajo preko svoje odgovorne osebe zazdravstveno varstvo rastlin izpolnjevati sledeče obveznosti:– voditi evidence o vrstah rastlin, njihovi pridelavi, skladiščenju in prometu, vključno z načrtom mesta pridelave, skladiščenja in prometa,– opravljati redne vizualne zdravstvene preglede rastlin in rastlinskih proizvodov ter voditi evidence o obsegu in času pregleda ter ugotovljenem zdravstvenem stanju,– zagotavljati, da niti predpisane rastline, ki jih pridelujejo, predelujejo ali uporabljajo za saditev, niti rastni substrat niso okuženi s karantenskimi škodljivimi organizmi,– izpolnjevati posebne fitosanitarne zahteve glede oskrbe, stanja in pregledov na mestu pridelave,– omogočati dostop pristojnemu inšpektorju oziroma pooblaščenemu pregledniku za opravljanje pregledov rastlin, prostorov in listin ter jemanje vzorcev, in ga v času uradnega pregleda na njegovo zahtevo tudi spremljati in mu nuditi vse potrebne informacije,– nemudoma obvestiti uradnega preglednika ali Upravo o vseh nenavadnih pojavih in izbruhih ŠO, simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah,– prijaviti FURS v 30 dneh od nastanka vse spremembe glede podatkov, ki se vodijo v registru od prijave ob vpisu, predvsem glede: o spremembe vrst rastlin ali njihove vzgojne stopnje; o odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin; o mesta pridelave; o statusa oziroma lastninskega preoblikovanja; o imena in sedeža oziroma naslova pravne ali fizične osebe.– prijaviti obseg in lokacijo pridelave rastlin pristojnim organom (FURS, 85
  • 86. REGISTRACIJA fitosanitarni inšpekciji ali pooblaščenim uradnim organom za opravljanje fitosanitarnih pregledov), in sicer vsako leto do 30. aprila oziroma najmanj en mesec pred začetkom pridelave za tiste rastline, ki imajo več rastnih dob v enem letu, ,– sodelovati z uradnim preglednikom in Upravo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva rastlin preko odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin in se ravnati po njihovih navodilih. Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin je dolžna o vseh navodilih in informacijah, podanih v različnih oblikah (brošure, letaki, ustne informacije…) v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin obvestiti tudi vse druge osebe, ki so vključene v pridelavo/predelavo in promet rastlin. 13.5 Vodenje evidenc na mestu pridelaveVsak registriran imetnik mora voditi določene evidence, ki morajo biti pregledne inuradnemu pregledniku hitro dostopne. Njihov namen je, da uradni preglednik v primerusuma ali najdbe škodljivega organizma iz njih hitro in enostavno razbere možen vir inobseg okužbe ter se na podlagi tega odloči o vrsti in obsegu potrebnih ukrepov zanjeno eradikacijo.Predpisane evidence so sledeče:– o pridelavi, predelavi in prometu predpisanih rastlin, ki jih kupujejo za saditev, predelavo ali skladiščenje na posestvu ali odpošiljajo drugam in te dokumente je potrebno hraniti najmanj eno leto. Podatki se lahko vodijo v obliki knjigovodskih listin (npr. deklaracije, dobavnice, računi), knjig ali pa so shranjeni v računalniški bazi podatkov. Evidence so dovolj natančne, ko omogočajo sledljivost v trgovski verigi (uvozniki, distributerji) oziroma pri pridelovalcih/predelovalcih rastlin in rastlinskih proizvodov na mestu pridelave;– o načrtu mest, kjer se gojijo in/ali skladiščijo predpisane rastline. Načrt mora biti ažuren (tekoči letni) in dovolj natančen, tako da uradnemu pregledniku omogoča, da ta mesta lahko najde in identificira predpisane rastline. Načrt pridelave naj se pripravi po enotah pridelave in GERK-ih;– o opravljenih zdravstvenih pregledih predpisanih rastlin. Ta evidenca naj vsebuje predvsem podatke o: o vrsti pregledanih rastlin in njihovem izvoru, kar dokazuje listina, ki jih je spremljala pri prejemu, o načinu, obsegu in času pregleda, o ugotovljenem zdravstenem stanju, o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kot predpisuje Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih. 13.6 Prijava pridelaveUradni pregledniki, ki opravljajo predpisane fitosanitarne preglede na mestih pridelaverastlin, morajo biti pravočasno seznanjeni z vrsto, obsegom in lokacijo pridelave priposameznem pridelovalcu. Le tako lahko preglede tudi pravilno načrtujejo, predvsemglede najprimernejšega časa za pregled z ozirom na vrsto rastlin in potencialneškodljive ogranizme, ki jih lahko prizadenejo. 86
  • 87. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009V ta namen so dolžni vsi registrirani pridelovalci uradnim organom, pristojnim zafitosanitarne preglede predpisanih rastlin, vsakoletno prijaviti obseg in lokacijopridelave teh rastlin, in sicer: - najkasneje do 30. aprila za semensko pridelavo, drevesnice, trsnice in podobno, oziroma - za rastline, ki imajo več rastnih dob v enem letu, najmanj mesec dni pred začetkom pridelave, - za certificiran (uradno potrjen) razmnoževalni material v rokih, ki so predpisani za posamezen material.Organi, pristojni za fitosanitarne preglede v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvurastlin in zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin ter njunimi podzakonskimipredpisi, so: - Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) - za certificirano seme ter certificiran razmnoževalni material sadnih in trsnih rastlin ter semenskega krompirja, - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) - za razmnoževalni material hmelja, - Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) - za gozdni reprodukcijski material (drevesnice), - pristojne enote fitosanitarne inšpekcije za preostal razmnoževalni in sadilni material kmetijskih in okrasnih rastlin.Letno prijavo pridelave je potrebno oddati na predpisanem obrazcu, ki je skupaj znavodili za izpolnjevanje na voljo pri Fitosanitarni upravi RS in na njeni spletni strani:http://www.furs.si/Obrazci/ZVR/Index.asp. Prijavo se pošlje Fitosanitarni upravi RS popošti ali elektronsko, priporočmo elektronsko oddajo na e-naslov:gp.mkgp@gov.si. Prijave ni potrebno kolkovati.Za pridelavo certificiranega semena ter certificiranega materiala sadnih in trsnih rastlinter semenskega krompirja so obrazci letne prijave pridelave in navodila zaizpolnjevanje dostopni na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije:http://www.kis.si/slo/certifikacija/index.html. Za pridelavo sadilnega materiala hmelja soobrazci na voljo na spletni strani Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije:http://www.ihps.si.Za vsako mesto pridelave je potrebno oddati svoj obrazec, v njem pa ločeno po enotahpridelave navesti vrste rastlin (oz. v pridelavi okrasnih in zelenjavnih rastlin po skupinahs seznama V.A) na posamezno grafično enoto rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev sštevilko GERK-PID. V prijavi pridelave mora biti označeno, če bo pridelovalec izdajalrastlinske potne liste in za katere rastline.V obrazcu je potrebno podpisati izjavo o vodenju in sprotnem dopolnjevanju načrtamest, kjer se rastline in rastlinski proizvodi gojijo, pridelujejo, skladiščijo, shranjujejo aliuporabljajo (kopija GERK-ov oziroma katastrskega načrta) ter sadilnega načrtapridelave. Ti dokumenti morajo biti na voljo inšpektorju oziroma pregledniku ob prvempregledu. Načrt pridelave je lahko vrisan na kopiji GERKov (izjemoma kopijakatastrskega načrta), in sicer naj bodo vrisani objekti ali zemljišča za pridelavo insadilni načrt (matičnega nasada z matičnimi rastlinami ali drevesnice) ali načrtzavarovanega prostora. 87
  • 88. LETNA PRIJAVA PRIDELAVE 13.7 Zdravstveni pregledi rastlin na mestu pridelaveZa namene pravočasnega odkrivanja in širjena škodljivih organizmov je ena izmedtemeljnih obveznosti vsake odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin opravljanjeobveznih vizualnih zdravstvenih pregledov rastlin.Preglede je potrebno opravljati prvenstveno za predpisane vrste rastlin, zaradikaterih so imetniki vpisani v register. Poleg tega pa naj bi zdravstveni preglediobsegali tudi preglede: – vseh drugih obdelovalnih površin na mestu pridelave in sosednje gojene rastline, ki niso navedene v Seznamu V.A; – negojenih rastlin (zlasti gostiteljice škodljivih organizmov s seznamov); – prostorov za skladiščenje rastlin in rastlinskih proizvodov; – sredstev za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov; – vseh drugih nadzorovanih predmetov, ki jih imajo v lasti ali drugi uporabi in s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi.Preglede je potrebno opravljati redno, kjerkoli se rastline nahajajo, tako pri samipridelavi oziroma predelavi, kot tudi tekom njihovega skladiščenja in prometa.Zdravstvene preglede štejemo za redne takrat, ko so opravljeni v ustreznem času innjihova pogostnost omogoča pravočasno odkrivanje škodljivih organizmov in s tempovezano učinkovito preprečitev širjenja. Pogostost pregledov je odvisna od vrsterastlin, bližine potencialnih virov okužbe in številnih drugih faktorjev, ki vplivajo napovečano fitosanitarno nevarnost.Imetnik mora o vseh zdravstvenih pregledih voditi evidenco. Oblika in vsebina evidenceni predpisana, lahko je tudi sestavni del drugih obstoječih evidenc (na primer o uporabifitofarmacevtskih sredstev, tehnoloških postopkih,…). O vseh nenavadnih pojavih inizbruhih škodljivih organizmov, simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah moraimetnik nemudoma obvestiti uradnega preglednika ali Upravo. 13.8 Uradni fitosanitarni pregled na mestu pridelaveMesta pridelave, predelave ali distribucije nadzira fitosanitarni inšpektor, ki opravlja tudikontrolne zdravstvene preglede in po potrebi jemlje vzorce. Za nadzor nad pridelavocertificiranega sadilnega in semenskega materiala kmetijskih rastlin so pristojnipooblaščeni pregledniki certifikacijskih organov. V gozdnih drevesnicah zdravstvenostanje kontrolira pooblaščen preglednik Gozdarskega inštituta Slovenije, za celotennadzor pa je pristojen gozdarski inšpektor. Odgovorna oseba za zdravstveno varstvorastlin je pri vsakem registriranem pridelovalcu, predelovalcu ali uvozniku ključnaoseba za stike s pristojnim uradnim preglednikom.Pri vsakem registriranem imetniku se opravi vsaj en fitosanitarni pregled letno, kiobsega pregled listin in istovetnosti, zdravstveni pregled in skladnost s fitosanitarnimipredpisi.S pregledom listin uradni preglednik preveri izpolnjevanje pogojev za registracijo inobveznosti, ki izhajajo iz registracije. Uradni preglednik še zlasti preveri, če imetnikivodijo sledeče evidence: − veljavne dokumente o vpisu v register in izdajanju rastlinskih potnih listov, − evidence o poreklu in načinu pridobitve semena, matičnih rastlin ali drugih rastlin za saditev, 88
  • 89. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 − poročila o rezultatih laboratorijskega preverjanja zdravstvenega stanja, če so potrebna, − zapise o začetku, poteku in zaključku pridelave, predelave ali distribucije, − zapise o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in − evidence izdanih oziroma načrtovanih rastlinskih potnih listov v skladu z veljavnim dovoljenjem.S pregledom istovetnosti uradni preglednik preveri, če se zgoraj navedenadokumentacija ujema z dejanskim stanjem. Pri tem še zlasti preveri, da imetnik: − prideluje rastline ali rastlinske proizvode v skladu z veljavno registracijo, − prideluje rastline ali rastlinske proizvode v skladu s količinami, ki so prijavljene z letno pridelavo in − namešča etikete na razmnoževalni material ali njihovo pakiranje tako, da jih ni mogoče odstraniti, ne da bi bili vidni poskusi odstranitve.Zdravstveni pregled uradni preglednik opravi vsaj vizualno in najmanj tako pogosto kotje to določeno v Seznamu posebnih fitosanitarnih zahtev IV.A.II direktive Sveta št.2000/29/ES oziroma za naslednje vrste pridelave najmanj tako pogosto kot sledi: − pridelava semen in semenskega materiala: dvakrat letno v času vegetacije; − pridelava sadilnega materiala večletnih rastlin v sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu in gozdarstvu ter večletnih okrasnih rastlin: dvakrat letno v času vegetacije (pri vinogradništvu še tretjič v skladišču); − pridelava sadilnega materiala vrtnin in enoletnih okrasnih rastlin, vključno z okrasnimi čebulicami in gomolji: enkrat v pridelovalnem ciklusu; − za certificiran semenski in sadilni material: v skladu s predpisano certifikacijsko shemo.O opravljenem pregledu uradni preglednik sestavi zapisnik oziroma potrdilo ozdravstveni ustreznosti pregledanih rastlin.Če uradni preglednik med pregledi ugotovi, da registrirani imetnik ne izpolnjujepredpisanih obveznosti, opozori imetnika na nepravilnosti in mu določi rok za odpravopomanjkljivosti. Če teh imetnik ne odpravi v določenem roku, ga pristojni inšpektorlahko kaznuje za prekršek in predlaga Upravi njegov izbris iz registra oziromarazveljavitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov.Če uradni preglednik med pregledi ugotovi, da rastline in rastlinski proizvodi pomenijonevarnost za širjenje škodljivih organizmov, oziroma, da niso izpolnjeni predpisanipogoji za njihovo premeščanje, je dolžan izvesti sledeče postopke:− določi način zavarovanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ter preprečitve stika z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti,− zabeleži ugotovitve in način ukrepanja,− z nepravilnostmi seznani imetnika in− obvesti Upravo in pristojnega fitosanitarnega ali gozdarskega inšpektorja, ki lahko odredi ukrepe v skladu z zakonom. 13.9 Registracija pridelovalcev jedilnega krompirjaKrompir okužuje več vrst bolezni in škodljivcev, med katerimi je nekaj zelo nevarnihkarantenskih škodljivih organizmov, ki praviloma povzročajo veliko gospodarsko škodo. 89
  • 90. REGISTRACIJA SKLADIŠČ IN LESNIH OBRATOVMed njimi je več bakterijskih, glivičnih in virusnih bolezni, ogorčic in drugih škodljivcev,ki v Sloveniji niso navzoči ali so navzoči le v omejenem obsegu. Ti se k nam zlahkavnesejo s semenskim ali jedilnim krompirjem, zato je potrebno, da so vnos, pridelava intrženje krompirja pod t.i. stalnim fitosanitarnim nadzorom, ki z mehanizmipreprečevanja vnosa in širjenja karantenskih škodljivih organizmov ščiti domačegapridelovalca ter omogoča trženje krompirja doma in na tujem. Pri tem je zelopomembna sledljivost, s pomočjo katere se pri ugotovljeni okužbi v katerem koli členuverige »od njive do žlice« odkrije izvor in širjenje okužbe ter zadevo pravočasno inučinkovito sanira.S Pravilnikom o dodatnih zahtevah pri vnosu iz tretjih držav in premeščanju krompirja,da se prepreči nevarnost vnosa škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 120/2004), somed drugim predpisane tudi zahteve glede etiketiranja jedilnega krompirja.15. člen navedenega pravilnika tako določa, da mora biti vsaka enota pakiranjagomoljev jedilnega krompirja označena z etiketo, na kateri so vsaj naslednji podatki: - registrska številka uvoznika ali distributerja; - poreklo (država porekla oziroma območje pridelave); - sorta krompirja; - količina krompirja; - oznaka: »NI ZA SADITEV«.Registrsko številko pridobijo pridelovalci z vpisom v FITO register. Za imetnike, kipakirajo le lasten pridelek, je dovolj, če za potrebe etiketiranja namesto registrskepridobijo evidenčno številko. Zahtevani podatki na etiketi služijo tako fitosanitarnimorganom pri sledenju pošiljk krompirja kot tudi zaščiti potrošnika. 13.10 Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega materialaLesen pakirni material se uporablja v mednarodnem prometu za pakiranje, prevoz alipodporo blaga: palete, paletni zaboji, zaboji za pakiranje, koluti, podporni les,distančniki, nosilci, paletni okvirji, …). Običajno je narejen iz manjvrednega inneobdelanega lesa, zato lahko širi škodljive organizme, tudi karantenske.Z namenom preprečevanja širjenja škodljivih organizmov preko lesenega pakirnegamateriala je Mednarodna konvencija za varstvo rastlin IPPC leta 2002 sprejelaMednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 15 (ISPM-15), ki določa, da mora bitilesen pakirni material, ki se uporablja v mednarodnem prometu, ustrezno toplotno alikemično obdelan in ustrezno označen, obdelovalec pa za te namene registriran pripristojnih organih.Države, ki so pristopile k omenjenemu standardu, zahtevajo pri uvozu kateregakoliblaga, ki vsebuje lesen pakirni material, da so zanj izpolnjene zahteve v skladu sstandardom. Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega materiala je torejpotrebna za izvajanje standarda in omogoča izvoz lesenega pakirnega materialav države, ki to zahtevajo oziroma so k standardu pristopile.Standard ISPM-15 je v slovensko nacionalno zakonodajo prenešen s Pravilnikom ofitosanitarnih zahtevah za lesen pakirni material v mednarodnem prometu (Uradni listšt. 108/04 in 21/07). Pravilnik določa pogoje za registracijo in njen postopek. Zaregistracijo mora biti obrat ustrezno tehnično in kadrovsko opremljen, vloga pa se 90
  • 91. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009vloži pri FURS na predpisanih obrazcih 1 in 2 vloge za vpis v FITO-register. Vlogije potrebno priložiti:- podpisano izjavo obrata na obrazcu 3 iz priloge pravilnika o lesenem pakirnem materialu,- izpolnjen vprašalnik o tehnični opremljenosti obrata na obrazcu 4 iz priloge pravilnika o lesenem pakirnem materialu,- kopijo pogodbe, v primeru pogodbenega razmerja med odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin in obratom,- kopijo pogodbe, v primeru da obratu ustrezno opremo za posebno obdelavo lesenega pakirnega materiala zagotavlja druga pravna ali fizična oseba,- kopijo potrdila o registrirani dejavnosti (izpisa iz sodnega registra, obrtnega dovoljenja ali obvestila Statističnega urada Republike Slovenije o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti).Obrazci za registracijo in vprašalnik o tehnični opremljenosti so na voljo pri upravi in nanjeni spletni strani. Za vlogo je potrebno plačati predpisano upravno takso.V postopku uradne potrditve je strokovno in tehnično usposobljenost obrata potrebnopreveriti. To opravlja Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, ki jepooblaščen organ za potrjevanje v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom. Za uradnopotrjevanje je potrebno plačati pristojbino.Po končanem postopku uradne potrditve Fitosanitarna uprava izda odločbo, s katerose obrat registrira in pridobi dovoljenje za posebno obdelavo lesenega pakirnegamateriala in uporabo uradne oznake. 91
  • 92. RASTLINSKI POTNI LIST14 REŽIM PRI UVOZUEvropska Skupnost varuje svoje ozemlje pred vnosom nevarnih škodljivih organizmov,ki bi na njenem ozemlju lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Zato prepovedujeoziroma omejuje vnos določenih rastlin in rastlinskih proizvodov, ki lahko vsebujejo teorganizme. Škodljivi organizmi, rastline in rastlinski proizvodi, katerih vnos jeprepovedan oziroma omejen, so uvrščeni na sezname I do V Direktive Sveta2000/29/ES. Seznami I do V, veljavni za celo Evropsko unijo, so v Dodatku 2.Definicije so podrobneje opisane v poglavju 12.11.Evropska zakonodaja tako določa, da morajo biti pošiljke rastlin in rastlinskihproizvodov s teh seznamov, fitosanitarno pregledane s strani pristojnih uradnihorganov. Praviloma se pregled vrši na prvem vstopnem mestu, kjer poteka vnos.Fitosanitarni pregled je obvezen za pošiljke, ki vsebujejo rastline in rastlinskeproizvode, ki so uvrščeni na seznam V.B Direktive Sveta 2000/29/ES. Ta vsebujezlasti: – vse rastline za saditev, – nekatere vrste semen za setev, – nekatero rezano cvetje, božične jelke in druga posekana drevesca in veje, – nekatere vrste sadja, predvsem eksotičnega, in zelenjave – jedilni krompir, – nekatere vrste lesa in lubja, – zemlja in rastni substrat, – nekatere vrste žit za prehrano.Pošiljke rastlin in rastlinskih proizvodov s seznama V.B mora spremljati izvirnofitosanitarno spričevalo, uvozniki pa morajo biti registrirani pri FURS (FITO register).Nekatere rastline in rastlinski proizvodi morajo za vnos v Skupnost izpolnjevatiposeben fitosanitarne zahteve s seznama IV.A.I oziroma za vnos v varovano območjeskupnosti s seznama IV.BVnos pošiljk s seznama III je prepovedan. Na ta seznam so uvrščene določene rastlinein rastlinski proizvodi iz določenih držav, ki zaradi svojega porekla predstavljajoneposredno nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti.Poleg tega je potrebno pri uvozu upoštevati tudi določbe Odločb evropske Komisije onujnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivih organizmov, naštete v poglavju 5.7 in6.5. 14.1 Izjeme za majhne količineIzjeme od obveznega fitosanitarnega pregleda in spremljajočega fitosanitarnegaspričevala se lahko uporabijo za uvoz majhnih količin rastlin in rastlinskih proizvodov, kiizvirajo iz evropskih držav in jih v Republiko Slovenijo prinesejo fizične osebe, podpogojem, da niso uvrščene na seznam III Direktive Sveta 2000/29/ES. 92
  • 93. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Za majhne količine se šteje:− sadje in surove vrtnine (z izjemo krompirja): skupaj 5 kg;− rezano cvetje in deli rastlin, povezani v šopek ali venec: 1 šopek ali venec;− seme (z izjemo semenskega krompirja) v izvirnem pakiranju, ki ni namenjeno za prodajo: skupaj 0,5kg;− okrasne čebulice in gomolji: skupaj 5 kg;− novoletne jelke brez korenin: 1 kos;− sobne rastline, lončnice (z izjemo bonsaija): skupaj 3 rastline;− balkonske rastline, neolesenele okrasne grmovnice: skupaj 10 rastlin. 14.2 Prijava za fitosanitarni pregledUvoznik vloži prijavo za fitosanitarni pregled pri fitosanitarnemu inšpektorju na vstopnemmestu, kjer poteka uvoz.Prijava se vloži pisno s predložitvijo vseh listin, ki spremljajo pošiljko in mora vsebovatizlasti:− podatke o izvozniku in uvozniku pošiljke;− vrsto in številko prevoznega sredstva;− poreklo rastlin;− vrsto rastlin, način in število pakiranj ter količino (kg, m3, kos);− registrsko številko uvoznika;− referenčno oznako fitosanitarnega spričevala oziroma ekvivalentnega dokumenta.O morebitnih neprijavljenih pošiljkah se medsebojno obveščajo fitosanitarni, carinski inpolicijski organi. 14.3 Fitosanitarni pregledFitosanitarni pregled pošiljke obsega pregled listin, pregled istovetnosti pošiljke inzdravstveni pregled pošiljke in prevoznega sredstva.S pregledom listin se preverja zlasti:− da je uvoznik vpisan v FITO register;− da pošiljko spremlja veljavno fitosanitarno spričevalo ali drug ekvivalenten izviren dokument ali žig, priznan kot ustrezen v skladu s fitosanitarnimi standardi po mednarodni konvenciji o varstvu rastlin (IPPC);− da pošiljka ne vsebuje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A oziroma v primeru uvoza v določeno varovano območje tudi s seznama III.B Direktive Sveta 2000/29/ES;− da pošiljka, ki je namenjena za poskusno in raziskovalno delo ter žlahtnjenje, izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;− da fitosanitarno spričevalo vsebuje dopolnilno izjavo, če je v Odločbah Evropske Komisije tako določeno;− da fitosanitarno spričevalo v rubriki »Dopolnilna izjava«, navaja, katera posebna fitosanitarna zahteva izmed možnih naštetih zahtev, ki so navedene v ustreznih postavkah seznamov IV.A.I oziroma IV.B Direktive Sveta 2000/29/ES, je bila izpolnjena; v tem primeru se kot dopolnilno izjavo navede sklic na tisto posebno 93
  • 94. RASTLINSKI POTNI LIST fitosanitarno zahtevo iz ustrezne postavke teh seznamov, katere izpolnjevanje fitosanitarno spričevalo potrjuje.Istovetnost pošiljke se preverja tako, da se vsebina pošiljke primerja s podatki izspremnih listin ter z oznakami na embalaži in pakiranjih.Z zdravstvenim pregledom se ugotavlja zlasti:− da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, njihova embalaža oziroma prevozna sredstva, niso okuženi s škodljivimi organizmi s seznama I.A oziroma v primeru uvoza v določeno varovano območje tudi s seznama I.B Direktive Sveta 2000/29/ES;− da v primeru uvoza rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama II.A Direktive Sveta 2000/29/ES ti niso okuženi s škodljivimi organizmi s tega seznama, oziroma v primeru uvoza rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama II.B Direktive Sveta 2000/29/ES v določeno varovano območje, da niso okuženi s škodljivimi organizmi s tega seznama;− da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A.I oziroma v primeru uvoza v določeno varovano območje tudi s seznama IV.B Direktive Sveta 2000/29/ES.Tekom zdravstvenega pregleda fitosanitarni inšpektor jemlje uradne vzorce rastlin,rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za laboratorijske preiskave breznadomestila za njihovo vrednost in odvzem vzorcev potrdi z zapisnikom. Vzorceodvzame, zapečati in označi v skladu z mednarodnimi standardi s področja varstvarastlin in navodili inšpektorata. Posamezen vzorec odvzame ciljano na določen škodljivorganizem, brez ponovitev.Podrobnejši obseg fitosanitarnega pregleda je določen v Priročniku fitosanitarneinšpekcije. 14.4 Zahteve med fitosanitarnim pregledomUvozniki, njihovi prevozniki in špediterji ter carinski in inšpekcijski organi morajo medfitosanitarnim pregledom upoštevati naslednje zahteve:− pošiljka ter vzorec, vzet iz pošiljke, se do konca zdravstvenega pregleda obravnavata kot sumljiva glede navzočnosti škodljivih organizmov;− brez navzočnosti in dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja se pošiljka ne sme odpreti, pregledovati in vzorčiti, razen pri pregledu poštnih pošiljk, pri katerih carinski organi ugotovijo vsebino pošiljke;− vzorci rastlin se pregledujejo v delovnem prostoru, v katerem so zagotovljeni pogoji za preventivno ukrepanje proti širjenju škodljivih organizmov;− nepregledani vzorci rastlin se ne smejo prenašati, ne da bi bili ustrezno zapakirani tako, da se prepreči širjenje škodljivih organizmov;− vzorci rastlin, ki se pošiljajo v laboratorijske preiskave, morajo biti ustrezno zapakirani tako, da se prepreči širjenje škodljivih organizmov, in se prenašajo ali pošiljajo kot nujne in vrednostne pošiljke. 94
  • 95. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 14.5 Potrditev ali zavrnitev uvozaPo končanem pregledu fitosanitarni inšpektor z odločbo dovoli ali zavrne uvoz. Naspremne listine vpiše podatke o kraju in datumu pregleda, ki morajo biti podpisane inoverjene z žigom fitosanitarne inšpekcije.Če se z uradnim pregledom ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za uvoz, fitosanitarniinšpektor z odločbo dovoli uvoz pošiljke v Skupnost in na eno od spremnih listin vpiše:”UVOZ DOVOLJEN”.Če pogoji za uvoz niso izpolnjeni, fitosanitarni inšpektor z odločbo prepove uvoz pošiljketer odredi predpisane ukrepe. Na eno od spremnih listin vpiše: “UVOZ PREPOVEDAN”.V tem primeru fitosanitarni inšpektor razločno označi prednjo stran izvirnegafitosanitarnega spričevala ali fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz z rdečimtrikotnim žigom, s čimer spričevalo postane neveljavno. Besedilo mora biti napisano zvelikimi tiskanimi črkami v enem izmed uradnih jezikov držav Evropske unije.Če se z zdravstvenim pregledom ugotovi, da le del pošiljke ne izpolnjuje pogojev zauvoz, lahko fitosanitarni inšpektor dovoli uvoz preostalega dela pošiljke, če ni suma naokužbo tega dela pošiljke in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov. Zaokuženi del pošiljke pa fitosanitarni inšpektor prepove uvoz in odredi enega ali večpredpisanih ukrepov. 14.6 Ukrepi pri uvozuČe se med fitosanitarnim pregledom pri uvozu ugotovi, da pošiljka ne izpolnjujepredpisanih fitosanitarnih zahtev, fitosanitarni inšpektor zadrži pošiljko in odredi enegaali več naslednjih ukrepov:− zavrnitev vnosa pošiljke in vrnitev pošiljatelju;− preusmeritev pošiljke v namembni kraj izven ozemlja Skupnosti, če so izpolnjene fitosanitarne zahteve države uvoznice; preusmeritev se opravi pod nadzorom in skladno s carinskimi postopki;− odstranitev okuženega dela pošiljke;− uničenje pošiljke;− uvedba karantene kot uradne osamitve pošiljke, dokler niso znani rezultati testiranj v uradnem laboratoriju;− odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti glede ustreznih listin v določenem roku;− tretiranje pošiljke.Tretiranje se lahko odredi le izjemoma, če se z njim zagotovi izpolnjevanje pogojev zauvoz pošiljke in prepreči nevarnost širjenja škodljivih organizmov. Tretiranje se lahkoodredi tudi v primeru navzočnosti škodljivih organizmov, ki niso navedeni na seznamihI.A, II.A, I.B in II.B Direktive Sveta 2000/29/ES. Tretiranje kot je dezinfekcija,dezinsekcija ali deratizacija lahko opravi le pravna ali fizična oseba, ki je registrirana zato dejavnost. Tretiranje vedno nadzira fitosanitarni inšpektor.Uničenje:Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti se lahko uniči s sežiganjem,uporabo fitofarmacevtskih sredstev, zakopavanjem ali zaoravanjem oziroma na drugnačin, ki onemogoča širjenje škodljivih organizmov in zagotavlja, da se z ostankiškodljivi organizmi ne morejo širiti. 95
  • 96. RASTLINSKI POTNI LISTS sežiganjem se uničujejo zlasti seme, lesnate rastline za saditev, les in embalaža.Sežig se opravi v sežigalnih napravah ali v posebnih jamah oziroma na mestih, kjer ninevarnosti širjenja požara v okolje.Z uporabo fitofarmacevtskih sredstev se uničujejo zlasti zelnate ali olistane rastline, kise morajo po uničenju zaorati ali zakopati.Z zakopavanjem se uničujejo zlasti korenaste in gomoljaste rastline, čebulnice,embalaža in druge rastline, ki jih drugače ni mogoče uničiti. Rastline oziroma embalažose v jamo zakoplje tako, da je nad njimi najmanj 1 m debela plast zemlje, ki mora bitipotlačena in zravnana z okoliškim terenom. Jama, v kateri so zakopane rastlineoziroma embalaža, mora biti dovolj daleč od vodnih izvirov in tokov, kar presodipristojni inšpektor, upoštevajoč stopnjo nevarnosti prenašanja škodljivih organizmov, kise oceni na podlagi razpoložljivih znanstvenih, strokovnih in tehničnih podatkov gledenarave škodljivega organizma in tipa tal. Kraj zakopa mora biti vidno označen in ga nidovoljeno obdelovati najmanj tri leta.Z zaoravanjem ali drugim mehanskim načinom se uničujejo zlasti rastline, ki še neoblikujejo reprodukcijskih organov in se vegetativno ne razmnožujejo. 14.7 ObveščanjePristojni fitosanitarni inšpektor sproti pisno obvešča sedež inšpektorata in FURS oizrečenih ukrepih v tiskani ali elektronski obliki v skladu s Pravilnikom o obveščanjuglede zadržanja pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov aliizoliranih škodljivih organizmov iz uvoza, ki predstavljajo nevarnost za vnos in širjenješkodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 13/02 in 40/04), opisanim v poglavju 8.4. 96
  • 97. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 200915 REŽIM PRI RASTLINSKEM POTNEM LISTUSistem izdajanja rastlinskih potnih listov na skupnem evropskem trgu nadomeščasistem izdajanja fitosanitarnih spričeval, ki znotraj EU od leta 1993 niso več potrebna.Rastlinski potni list tako v bistvu nadomešča omenjena spričevala, le da ga poleguradne osebe lahko izdaja tudi registrirani imetnik rastlin sam, a pod uradnimnadzorom.Rastlinski potni list je od vstopa v EU tudi v Sloveniji torej dokument v najširšem smislubesede, ki spremlja predpisane rastline in rastlinske proizvode pri njihovempremeščanju znotraj evropskega trga. Potrjuje, da rastline izpolnjujejo zahtevezdravstvenega varstva rastlin v skladu s fitosanitarnimi predpisi, nadzornim organompa omogoča sledljivost blaga.Rastlinski potni listi se izdajajo za rastline in rastlinske proizvode s seznama V.ADirektive sveta 200/29/ES ter za nekatere rastline in rastlinske proizvode izven tegaseznama, katerih nadzor je reguliran s posebnimi predpisi Evropske unije (OdločbeEvropske komisije o nujnih ukrepih). 15.1 Uradna etiketa in spremna listinaRastlinski potni list je lahko enodelen ali sestavljen. Enodelen rastlinski potni listpredstavlja uradna etiketa, ki vsebuje vse predpisane podatke. Pri sestavljenemrastlinskem potnem listu pa je vsebina porazdeljena med uradno etiketo in spremnolistino, pri čemer je na etiketi le del predpisanih podatkov (prvih 5), na spremni listini pamorajo biti vsi predpisani podatki.Uradna etiketa mora izpolnjevati naslednje zahteve: – nameščena mora biti bodisi na posamezno rastlino, snop rastlin, rastlinski proizvod ali nadzorovan predmet, bodisi na njihovo embalažo ali prevozno sredstvo, – nameščena mora biti na način, ki onemogoča ponovno uporabo; – ne sme biti že uporabljena; – izdelana mora biti iz primernega materiala glede trpežnosti, vodoodpornosti in drugih okoljskih vplivov (UV žarki), v kolikor je izpostavljena vplivom iz okolja.Za uporabo samolepilnih uradnih etiket mora upravičenec pridobiti dovoljenje Uprave, skaterim se določijo pogoji njihovega izdajanja. Pri izdajanju samolepilnih etiket jenamreč potrebno poskrbeti za kvaliteto lepljenja, ki onemogoča njihovo ponovnouporabo (da se jih ne da odstraniti, ne da bi se pri tem poškodovale), ter za izdajanjesestavljenega rastlinskega potnega lista, to je spremne listine, ki prejemniku omogočaobvezno hranjenje.Spremna listina je lahko vsak dokument, ki se običajno uporablja v trgovske namene(dokazilo o sortnosti, kakovosti, dobavnica, račun) in je priložen prevoznemu sredstvu.Spremna listina je lahko ena sama, tako da se nanaša na različne uradne etikete vpošiljki, izdane za različne vrste rastlin ali poreklo rastlin. Če so podatki o rastlinskempotnem listu samo na računu, mora le ta spremljati (potovati) s pošiljko in se ne smeizdati naknadno. 97
  • 98. RASTLINSKI POTNI LISTZa rastline s Seznama V.A.I/1, ki predstavljajo večje fitosanitarno tveganje in so tudigospodarsko bolj pomembne, velja še dodata zahteva glede oblike in namestitverastlinskega potnega lista, in sicer mora biti uradna etiketa nameščena na vsakoposamezno rastlino ali sveženj oziroma na najmanjšo možno enoto pakiranja,namenjeno prodaji na drobno.Prav tako se lahko za posamezno skupino rastlin določi enotna namestitev in izgledrastlinskega potnega lista. To še posebej velja za certificiran semenski in sadilnimaterial, pri premeščanju katerega je potrebno spoštovati predpise s področja trženjasemenskega materiala kmetijskih rastlin in gozdnega reprodukcijskega materiala. VSloveniji imamo enoten izgled etiket za krompir, vinsko trto in seme kmetijskih rastlin.Rastlinski potni list mora vsebovati naslednje predpisane podatke:1. oznako "Rastlinski potni list ES";2. oznako kode države "SI";3. oznako "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano-Fitosanitarna uprava" ali "MKGP- Fitosanitarna uprava" ali razpoznavno kodo "MKGP-FURS";4. registrsko številko imetnika;5. individualno serijsko ali tedensko ali zbirno številko; to je lahko individualna serijska številka uradne etikete, številka tedna pridelave, zbirna številka računa, dobavnice, zavarovanega prostora, parcele, partije, …., ki omogoča sledljivost z identifikacijo izvora pošiljke znotraj enega pridelovalca še bolj natančno, kot to omogoča registrska številka;6. botanično ime (latinsko ime rodu in vrste ali križanca);7. količino, ki jo rastlinski potni list pokriva; v primeru sestavljenega RPL je na spremni listini navedena skupna količina iz vseh uradnih etiket ter količina, ki jo pokriva posamezna uradna etiketa;8. v primeru pošiljke, ki je namenjena v določeno varovano območje: razločno oznako "ZP" in kodo namembnega varovanega območja ali škodljivega organizma s Seznamov varovanih območij, za katere pošiljka izpolnjuje pogoje (na primer: za varovano območje hruševega ožiga se uporabi oznaka ZP-b2 ali za določeno varovano območje v Italiji se uporabi oznaka ZP-I);9. v primeru pošiljke, za katero je potrebno izdati nadomestni potni list: razločno oznako "RP" in registrsko številko izdajatelja prvotnega rastlinskega potnega lista; izdajatelj lahko za namene varovanja poslovne tajnosti namesto registrske številke izdajatelja prvotnega rastlinskega potnega lista uporabi svoje kodne oznake dobaviteljev, za katere vodi evidenco in kar mora predhodno odobriti Uprava v dovoljenju za izdajo rastlinskih potnih listov;10. v primeru, da je poreklo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v tretji državi: ime države porekla.Če rastlinski potni list predstavlja samo uradna etiketa, morajo biti na njej navedeni vsipredpisani podatki. Seveda podatke iz 8. – 10. točke navedemo, kadar je to ustrezno.V tem primeru spremna listina ni potrebna, se pa običajno vseeno izda.Če pa je rastlinski potni list sestavljen iz uradne etikete in spremne listine, morajo bitina uradni etiketi navedeni vsaj podatki iz točk 1. do 5., v spremni listini pa vsi podatki. 98
  • 99. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009V primeru rastlinskega potnega lista za uradno potrjen semenski material je v Slovenijinamesto MKGP-FURS v 3. točki naveden imenovani organ za potrjevanje, ki imapooblastilo za izdajo rastlinskih potnih listov (na primer KIS ali IHP).V primeru rastlinskega potnega lista, ki se izda za uvožene rastlin in zamenjujefitosanitarno spričevalo, pa je namesto oznake MKGP-FURS v 3. točki navedenaoznaka IRSKGH (fitosanitarne inšpekcije).Nekaj praktičnih primerov rastlinskih potnih listov in njihovega združevanja z etiketodobavitelja:1. Primer: Enodelni rastlinski potni list, združen z etiketo dobavitelja (podatkirastlinskega potnega lista so s črto ločeni od preostalih podatkov etikete dobavitelja): 1. Rastlinski potni list ES 3. MKGP-FURS 2/4. SI -301526 6. Bot. ime: Malus domestica 7. Količina: 1 5. Serija: 1/25 Sorta: Gloster Podlaga: M9 Partija: NK1 Kategorija: CAC Datum izdaje: ES kakovost2. Primer: Dvodelni rastlinski potni list, združen z etiketo dobavitelja:ETIKETA Prednja 1. Rastlinski potni list 2. SI 3. MKGP- 4. Reg. št.: ES FURS 901523 stran 5. Zbirna št.: 21/2004# ES kakovost Datum izdaje: Zadnja Partija: 231 10.05.2008 stran Bot. ime: Dobavitelj: Sadika d.o.o., Sorta: Vrtovje Zeleni gaj 7 # Zbirna številka: številka računa ali dobavnice, kot spremnega dokumenta, na katerem so ostali podatki (dopisana ročno na etiketo). Podatek omogoča sledljivost po evidencah pridelovalca.Direktiva določa, da so drugi podatki lahko navedeni na rastlinskem potnem listu, če sojasno ločeni od predpisanih podatkov (npr. napisani pod črto ali na hrbtno stranetikete). To so lahko podatki, ki so predpisani za etiketo dobavitelja v skladu spredpisi, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin in gozdnegareprodukcijskega materiala, ali drugi komercialni podatki, namenjeni dodatniinformiranosti kupcev (npr. navodila za sajenje, čas cvetenja ali zorenja, sortneznačilnosti, ….).SPREMNA LISTINA Sadika d.o.o., Vrtovje Zeleni gaj 7 Reg. št.: 901523 99
  • 100. RASTLINSKI POTNI LIST Datum: 10.05.2004 Dobavnica št. 21/2004# Prejemnik: Samo Podjetnik, Log *Sadike paprike (Capsicum a.) Bianca 500 kos *Sadike paprike (Capsicum a.) Šorokšari 500 kos *Sadike paradižnika (Lycopersicon e.) Baron 250 kos *Sadike pora (Allium porrum) Elefant 560 kos *Sadike solate (Lactuca sativa) Leda 780 kos *Seme okrasnih sončnic 250 g Seme okrasnih aster - mešanica 250 g Rastni substrat 50l 20 kos *Rastlinski potni list ES; SI; MKGP-FURSSeznam rastlin, za katere je znotraj Evropske skupnosti potrebno izdajati rastlinskepotne liste oziroma etikete dobavitelja, so navedene v Dodatku 2, Prilogi V.A. 15.2 Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listovRastlinske potne liste lahko izdaja imetnik sam, če za to pridobi ustrezno dovoljenjeUprave na podlagi izpolnjevanja naslednjih pogojev: – da ima veljavno odločbo o vpisu v FITO-register in dodeljeno registrsko številko; – da ima ustrezno odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin, ki si je pridobila potrdilo o temeljnem znanju iz zdravstvenega varstva rastlin; – da ima zapisnik pristojnega inšpektorja o izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz registracije, ter pogojev glede ustreznosti predlogov rastlinskih potnih listov (vrste, oblike in vsebine), katerih vzorce pristojnemu inšpektorju predloži na vpogled; – da podpiše izjavo na vlogi za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov, da je pripravljen in sposoben izpolniti obveznosti pri izdajanju rastlinskih potnih listov.Imetnik vlogo za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov vloži pri Upravina obrazcih 4 in 5, ki so dostopni pri Upravi in na njeni spletni strani. Za vlogo jepotrebno plačati predpisano upravno takso.V postopku izdaje dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov Uprava preveriizpolnjevanje predpisanih pogojev. Od izvajalca usposabljanja po uradni dolžnostipridobi potrdilo o temeljnem znanju zdravstvenega varstva rastlin za odgovorno oseboter zapisnik pristojnega inšpektorja. Potrdilo o temeljnem znanju mora imetnik predložitiv roku 1 leta po pridobitvi dovoljenja.Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev Uprava izda upravičencu dovoljenje zaizdajo rastlinskih potnih listov, v katerem so navedene vrste rastlinskih potnih listov, kijih upravičenec lahko izdaja, rastline, za katere jih lahko izdaja, ter morebitni dodatni 100
  • 101. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009pogoji. Če upravičenec želi kasneje razširiti dovoljenje za druge vrste rastlin, mora priUpravi vložiti dopolnilno vlogo.Dovoljenje se lahko tudi razveljavi, in sicer: - na zahtevo upravičenca, če ta preneha pridelovati, predelovati ali distribuirati rastline, za katere se zahteva RPL oziroma se s to dejavnostjo ne namerava ukvarjati vsaj nekaj naslednjih let. Upravičenec pošlje predlog za razveljavitev na Upravo; - po uradni dolžnosti na predlog inšpektorja, če ta na podlagi pregleda ugotovi, da je upravičenec prenehal izpolnjevati pogoje za izdajanje rastlinskih potnih listov ali da ne izpolnjuje predpisanih obveznosti ali če onemogoča fitosanitarni pregled. 15.3 Vrste rastlinskih potnih listovVrste rastlinskih potnih listov so naslednje: – rastlinski potni list, – nadomestni rastlinski potni list z oznako RP, – rastlinski potni list za varovana območja z oznako ZP.Kadar je rastlinski potni list nadomestni in je namenjen v varovano območje, morazdruževati oznaki RP in ZP.I. Rastlinski potni list se praviloma izda pred premeščanjem rastlin, ki jih (še) nespremlja rastlinski potni list, in sicer: – za prvo premeščanje rastlin z mesta pridelave ali – za nadaljnjo distribucijo uvoženih rastlin s Seznama V.A.I, ki jih v času uvoza praviloma spremlja fitosanitarno spričevalo.Izjemoma se tak običajni rastlinski potni list izda tudi za pošiljko, ki jo že spremljarastlinski potni list, če se je ta zadrževala na mestu pridelave prejemnika pošiljke tolikočasa, da lahko rečemo, da gre za nadaljnje gojenje rastlin ali spremembo mestapridelave ali spremembo vzgojne stopnje rastlin.Za nadaljnje gojenje rastlin se lahko upošteva obdobje 2 tednov aktivne rasti vzavarovanih prostorih ali obdobje 4 tednov aktivne rasti na prostem.Za nadaljnje gojenje rastlin se mora upoštevati: − saditev, presajanje, cepljenje ter ukoreninjenje rastlin ali − aktivna rast v zavarovanih prostorih v obdobju več kot 4 tednov ali − aktivne rasti na prostem po 12 tednih ali − če so rastline izpostavljene nevarnosti okužbe s ŠO s seznamov (v primeru, da je na mestu pridelave navzoč ŠO s seznamov).II. Nadomestni rastlinski potni list se izda pred premeščanjem pošiljke, ki jo žespremlja rastlinski potni list, in sicer: − če se le-ta razdeli v več različnih posamičnih pošiljk ali iz njih sestavi; − če se le-ta premešča nespremenjena naprej, pa želi njen lastnik sam izdati rastlinski potni list z namenom varovanja poslovne tajnosti; − če je prišlo do spremembe zdravstvenega stanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, pod pogojem, da je opravljen zdravstveni pregled.III. Rastlinski potni list za varovana območja se izda za pošiljko, ki je namenjena vvarovano območje ali pred premeščanjem pošiljke znotraj varovanega območja, 101
  • 102. RASTLINSKI POTNI LISTpriznanega za določen škodljivi organizem. V primeru, da pošiljka le potuje skozivarovano območje ali da izhaja iz njega in je namenjena drugam, se izda običajnirastlinski potni list, pod pogojem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov,relevantnih za ta varovana območja.Imetnik rastlin mora izdajanje te vrste rastlinskih potnih listov obvezno predhodnonajaviti uradnemu pregledniku, in sicer to stori že v prijavi letne pridelave. 15.4 Izdajanje rastlinskih potnih listovRastlinski potni list se mora izdati za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovanepredmete s Seznama V.A, ki je glede na fitosanitarno nevarnost razdeljen na zelorizične in malo manj rizične rastline, in sicer:– če gre za pošiljke rastlin s Seznamov V.A.I./1 in V.A.II./1 (za varovana območja), mora rastlinski potni list spremljati pošiljke do končnega prejemnika.– če gre za pošiljke rastlin, s Seznamov V.A.I/.2 in V.A.I/3 ter V.A.II./2 (za varovana območja), mora rastlinski potni list spremljati pošiljke le do tržnih pridelovalcev.Rastlinske potne liste izdajajo za pridelane ali predelane rastline, rastlinske proizvodein nadzorovane predmete s seznama V.A, ki so fitosanitarno pregledani v skladu sprejšnjim členom:– registrirani imetniki, če imajo za to dovoljenje Uprave, ali– izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena ZZVR-1, ali– Uprava, v primeru, da imetniki ne pridobijo ali ne morejo pridobiti dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov.Rastlinski potni list se v skladu z zgoraj navedenimi kriteriji izda tudi za rastline,rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s Seznama V.A, kadar se le-te vnašajoiz tretjih držav in se premeščajo naprej. V tem primeru se na vstopnem mestu opravifitosanitarni pregled, fitosanitarni inšpektor zadrži fitosanitarno spričevalo in za pošiljkoizda rastlinski potni list. V primeru, da je namembno mesto v Republiki Sloveniji in sepošiljka ne deli ali sestavlja, lahko fitosanitarni inšpektor dovoli premeščanje pošiljke izprejšnjega odstavka v notranjost države s fitosanitarnim spričevalom, na katerem jenavedeno, da nadomešča rastlinski potni list. Če prejemnik pošiljko naprej deli alisestavlja v nove pošiljke, mora za njih izdati svoj rastlinski potni list.Za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, ki niso razvrščeni naSeznam V.A, se rastlinski potni listi praviloma ne smejo izdajati, razen če je takodoločeno z drugimi predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin (Odločbe Komisije o nujnihukrepih).Pred izdajo rastlinskega potnega lista je potrebno poskrbeti, da so izpolnjenipogoji za njegovo izdajo. Rastlinski potni list se sme izdati, če rastline, rastlinskiproizvodi in nadzorovani predmeti ter njihov rastni substrat izpolnjujejo sledeče pogoje:− da niso okuženi s škodljivimi organizmi s Seznamov I.A in II.A,− da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s Seznama IV.A.II,− da izpolnjujejo zahteve iz Odločb Komisije o nujnih ukrepih glede posameznih škodljivih organizmov. 102
  • 103. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Pri premeščanju v varovano območje morajo rastline, rastlinski proizvodi innadzorovani predmeti ter njihov rastni substrat poleg zgoraj navedenih pogojevizpolnjevati še naslednje:− da niso okuženi s škodljivimi organizmi s Seznamov I.B in II.B, za katere so bila posamezna varovana območja priznana ter− da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s Seznama IV.B, za katere so bila posamezna varovana območja priznana.Za zagotavljanje zgoraj naštetih pogojev se morajo opravljati redni zdravstveni pregledirastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov. Opravljati jih morajoregistrirani imetniki oziroma njihove odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin inv okviru fitosanitarnih prelgedov tudi pristojni uradni pregledniki oziroma fitosanitarniinšpektorji.Pri izdajanju rastlinskih potnih listov se lahko uveljavljajo tudi nekatere izjeme,kadar gre za prodajo končnemu uporabniku:1. Brez rastlinskega potnega lista se lahko premeščajo rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti s Seznama V.A.I, ki jih premeščajo pridelovalci oziroma predelovalci, za katere ni obvezen vpis v register (»majhni pridelovalci«).2. Brez rastlinskega potnega lista se lahko premeščajo plodovi Poncirus L., Fortunella L. in Citrus s peclji in listi iz 1. točke Seznama V.A.I ter rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti iz 2. in 3. točke Seznama V.A.I, ki jih premeščajo registrirani pridelovalci oziroma predelovalci rastlin za saditev, pod pogojem, da: – jih premeščajo pridelovalcem, ki niso tržni pridelovalci, na lokalnem trgu (»lokalni trg«) oziroma – da imajo rastline pripravljene za prodajo končnemu porabniku (pakirane in označene za končno porabo), če jih premeščajo k pravnim osebam ali tržnim pridelovalcem ali k osebam, ki niso na lokalnem trgu.3. Registriranim imetnikom, ki se ukvarjajo z distribucijo oziroma s prodajo na drobno ali skladiščenjem rastlin s seznama V.A, ki so že tako opremljene z rastlinskimi potnimi listi, da so pripravljene za prodajo končnemu uporabniku, ni potrebno izdati nadomestnih rastlinskih potnih listov, če jih premeščajo k pridelovalcem, ki niso tržni pridelovalci, na lokalnem trgu.Za rastline iz 2. in 3. točke Seznama V.A ni potrebno izdati rastlinskih potnih listov, česo rastline in rastlinski proizvodi dodelani in pripravljeni za prodajo končnemuporabniku (pakirani v vrečke, ovoje, zabojčke za kočno porabo) pod pogojem, dapristojni uradni organi države članice zagotovijo, da je njihova pridelava jasno ločenaod pridelave drugih proizvodov (npr. od merkantilne pridelave plodov ali od rastlin zasaditev, namenjenih profesionalnim kupcem). Enota pridelave rastlin za saditev jelahko fizično ali časovno ločena od pridelave merkantilnega pridelka, ki lahko širi isteškodljive organizme. 103
  • 104. RASTLINSKI POTNI LIST 15.5 Obveznosti pridelovalcev pri izdaji rastlinskih potnih listovImetniki rastlin, ki izdajajo rastlinske potne liste, morajo poleg obveznosti, ki izhajajo izregistracije, zagotavljati izvajanje sledečih obveznosti: − poskrbeti za izdajo rastlinskih potnih listov v skladu s predpisi; − izpolnjevati rastlinske potne liste v skladu s predpisano vsebino in oznakami; − poskrbeti za namestitev rastlinskih potnih listov na način, ki onemogoča njihovo ponovno uporabo (posebno lepilo za samolepilne etikete, ki se strgaj pri poskusu odstranitve, na jutaste vreče se etikete prišije in ne lepi, …); − prijaviti pristojnemu uradnemu pregledniku vse spremembe glede vrste, oblike in vsebine rastlinskih potnih listov, najmanj 14 dni pred nameravano spremembo; − obveščati pristojnega uradnega preglednika v predpisanih rokih o nameravanem premeščanju rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v varovano območje; − 3 leta hraniti listine in voditi evidenco glede izdaje vseh vrst rastlinskih potnih listov; − v primeru odsotnosti odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin zagotoviti drugo odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin. Če gre za odsotnost, daljšo od enega tedna, mora odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin s pisnim pooblastilom imenovati drugo osebo, ki bo opravljala naloge v njenem imenu. Za odsotnost, daljšo od enega meseca, pa mora upravičenec zagotoviti drugo odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin, ki mora izpolnjevati vse predpisane pogoje, in o tem obvestiti pristojnega uradnega preglednika.Če upravičenec pri izdajanju rastlinskih potnih lisov krši zgoraj navedene obveznosti,mu pristojni inšpektor lahko odredi enega ali več sledečih ukrepov: − prepove premeščanje rastlin, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev; − odredi ustrezno tretiranje pošiljk, kadar je to možno; − odredi odstranitev samo okuženih delov pošiljke, če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov; − odredi, da pošiljke ni dovoljeno prepustiti prevozniku oziroma osebi, ki rastline premeščajo, dokler ni zaključen fitosanitarni pregled oziroma niso znani rezultati preiskav in uradnih testov; − dovoli premeščanje rastlin (razen semena in rastlin za saditev) v primeru blage okužbe s škodljivimi organizmi, na območja, na katerih ne predstavljajo nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov oziroma na mesta industrijske predelave, pod njegovim nadzorom; − odredi uničenje pošiljk ter rastlin, če obstaja nevarnost širjenja škodljivih organizmov oziroma če niso izpolnjeni predpisani pogoji; − začasno prepove dejavnosti pridelovalca oziroma predelovalca (v celoti ali deloma) in izdajo rastlinskih potnih listov, dokler se ne ugotovi, da je nevarnost za širjenje škodljivih organizmov odpravljena; 104
  • 105. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 − prepove izdajo rastlinskih potnih listov v primeru, da niso izpolnjeni pogoji za njihovo izdajo; − predlaga Upravi, da v primeru večkratnih kršitev oziroma prenehanju izpolnjevanja predpisanih pogojev razveljavi dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov; − odredi, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. 15.6 Obveznosti kupcev rastlin glede rastlinskih potnih listovTudi kupci, ki prejmejo rastline, opremljene z rastlinskimi potnimi listi, imajo določeneobveznosti glede hranjenja prejetih rastlinskih potnih listov. Če uradni preglednik priizvajanju nadzora pri njih ugotovi navzočnost škodljivega organizma, ali ga o tem kupcicelo sami obvestijo, je tak dokument dokaz o izvoru okuženih oziroma napadenihrastlin, ki služi uradnemu pregledniku pri nadaljnjem ugotavljanju vira okužbe in njenemmorebitnem širjenju.Seveda se dolžnost hranjenja rastlinskih potnih listov ne more naložiti vsemdržavljanom RS. Predpisi k temu zavezujejo le tiste kupce oziroma prejemnike, ki seukvarjajo s tržno pridelavo oziroma predelavo ali nadaljnjo distribucijo prejetih rastlin, kijih spremljajo rastlinski potni listi. To so na primer tržno usmerjeni pridelovalci sadja,grozdja, vrtnin, okrasnih rastlin, jedilnega krompirja ipd, lastniki gozdov in trgovci, kiizdajajo nadomestne rastlinske potne liste. Ti morajo hraniti vse vrste prejetihrastlinskih potnih listov najmanj eno leto. V primeru, da rastlinski potni list sestavljatauradna etiketa in spremna listina, je potrebno hraniti samo spremno listino.Glej tudi dodatek 3: Rastline, ki jih mora pri premeščanju ali trženju v EU spremljatiRPL oz. etiketa dobavitelja / potrdilo dobavitelja / uradne etikete (razen za varovanaobmočja, kjer je seznam samo za Slovenijo) 15.7 Zahteve glede označevanja jedilnega krompirjaPredpakiran krompir mora biti označen v skladu s Pravilnikom o splošnem označevanjupredpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/04, 58/04-popr., 43/05, 64/05-popr. in 83/05),ki določa, da mora označba vsebovati naslednje podatke: - ime: krompir; - neto količina krompirja; - serija (lot) - enota živila v prometu, ki je pridelana, izdelana ali pakirana pod enakimi pogoji; - ime in naslov ali firmo in sedež proizvajalca ali tistega, ki krompir pakira, ali prodajalca; - podatek o kraju porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla končnega potrošnika glede pravega porekla živila.Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana (Uradni list RS, št.28/2004, 10/2005 in 57/2005) predpisuje, da mora označba na nepredpakiranem živiluvsebovati naslednje podatke: - ime: krompir; - ime in naslov ali firmo in sedež proizvajalca ali tistega, ki krompir pakira, ali prodajalca; 105
  • 106. RASTLINSKI POTNI LIST - podatek o kraju porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla končnega potrošnika glede pravega porekla živila.S Pravilnikom o dodatnih zahtevah pri vnosu iz tretjih držav in premeščanjukrompirja, da se prepreči nevarnost vnosa škodljivih organizmov (Uradni list RS,št. 120/2004), so med drugim predpisane tudi zahteve glede etiketiranja jedilnegakrompirja. Vsaka enota pakiranja gomoljev jedilnega krompirja označena z etiketo, nakateri so vsaj naslednji podatki:− registrska številka uvoznika ali distributerja;− poreklo (država porekla oziroma območje pridelave);− sorta krompirja;− količina krompirja;− oznaka: »NI ZA SADITEV«.Če torej hočemo zadostiti vsem predpisanim zahtevam in se obenem izognitipodvajanju podatkov, mora etiketa na embalaži jedilnega krompirja vsebovatinaslednje podatke:- registrska ali evidenčna številka uvoznika ali distributerja (iz FITO registra);- ime in naslov ali firma in sedež pridelovalca ali tistega, ki krompir pakira, ali prodajalca;- država porekla;- ime: krompir;- sorta krompirja;- neto količina krompirja;- oznaka: "Ni za saditev";- označbo serije (lot).Ostali neobvezni podatki:Na etiketo se lahko navede tudi druge neobvezne podatke, vendar pod pogojem, da soti resnični in da ne zavajajo kupca. Neobvezni podatki se lahko označijo v skladu spriporočili OECD standardov, ki so objavljeni na sledeči spletni strani:http://www.unece.org/trade/agr/standard/potatoes/pot_e.htmZa jedilni krompir standard kakovosti v Evropski Uniji ni predpisan, zato podatki gledekakovosti niso obvezni.Označbe na etiketi morajo biti v slovenskem jeziku v skladu z Zakonom o varstvupotrošnikov (Uradni list RS, št. 98/2004). 15.8 Zahteve glede označevanja lesenega pakirnega materialaV skladu z mednarodnim standardom ISPM-15 mora leseni pakirni material, ki seuporablja v mednarodnem prometu in ki je narejen iz neobdelanega lesa, izpolnjevatinaslednje fitosanitarne zahteve za preprečevanje vnosa in širjenja karantenskihškodljivih organizmov:1. posebna obdelava lesa na enega izmed naslednjih načinov: − toplotna obdelava – HT (segrevanje, da jedro lesa doseže najmanj 56 oC za najmanj 30 minut); dokler ustrezajo specifikacijam HT, se sem štejejo tudi: 106
  • 107. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 sušenje v peči – KD, impregnacija s kemičnim stiskanjem – CPI ali druge vrste tretiranja; − zaplinjevanje z metilbromidom – MB (določeni odmerki pri določeni temperaturi).2. posebna oznaka na lesu (žig), ki potrjuje posebno obdelavo v skladu s tem standardom; oznaka vključuje simbol IPPC, ISO kodo države (XX), registrsko št. proizvajalca (000000), okrajšavo za način obdelave (YY). Možne okrajšave za obdelavo so: HT-toplotna obdelava, MB-metilbromid, DB-beljenje (odstranjevanje lubja).ISPM 15 v zadnji spremembi iz leta 2008 predvideva naslednje forme znaka:Primer 1 XX - 000 YYPrimer 2 XX - 000 YYPrimer 3 (zaobljeni vogali) XX - 000 YYPrimer 4 (pri matričnem odtisu lahko nastanejo prekinjene črte znaka) XX - 000 YY 107
  • 108. RASTLINSKI POTNI LISTPrimer 5 (za manjše enote LPM) XX - 000 YYPrimer 6 (za tanjše enote LPM) XX – 000 YYSlika 4: Primeri izvedb oznake po ISPM 15, ki mora biti na leseni embalaži vidna, čitljiva, obstojna in neprenosljiva.Predpisane zahteve o obdelavi in označevanju ne veljajo za:- nepredelan lesen pakirni material, ki je tanjši od 6 mm,- predelan lesen pakirni material (iverke ali drugače zdrobljen in toplotno ali pod pritiskom obdelan les),- lesen pakirni material, ki je v obtoku znotraj Evropske Skupnosti. 108
  • 109. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 III. POSEBNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN16 ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINKadar govorimo o škodljivih organizmih v kmetijski pridelavi, mislimo predvsem na tisteorganizme, ki se v agroekosistemih prehranjujo z gojenimi rastlinami in povzročajo obvečjih pojavih gospodarsko škodo z zmanjšanjem količine oziroma kakovosti pridelka.Človek skuša z raznimi metodami preprečiti škodljivo delovanje fitofagih organizmov,zato pri intenzivni pridelavi uporablja kemična sredstva za varstvo rastlin. Še posebej jenarasla uporaba insekticidov kot najbolj strupenih med njimi, zato se z integriranopridelavo zadnja desetletja trudijo zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev (Vrabl,1992).Glede na oblike obvladovanja lahko govorimo o treh kategorijah škodljivih organizmov: 1. Gospodarski škodljivi organizmi, za obvladovanje katerih poskrbi imetnik rastlin sam ob pomoči javne službe za zdravstveno varstvo rastlin (zlasti prognostične službe). 2. Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmi, za katere pod uradnim nadzorom poskrbi pridelovalec semenskega in sadilnega materiala sam pod uradnim nadzorom fitosanitarne službe. 3. Karantenski škodljivi organizmi, za katere uradne ukrepe odredi fitosanitarni inšpektor, izvrši pa jih imetnik rastlin pod uradnim nadzorom.Vse tri kategorije se lahko preslikamo tudi na področje gozdarstva, le da tam zagospodarsko škodljive organizme poskrbi javna gozdarska služba.V tem poglavju govorimo zlasti o karantenskih škodljivih organizmih, omenjamo pa tudinekarantenske nadzorovane škodljive organizme, saj se oboji pojavljajo na istihrastlinah.Gospodarski škodljivi organizmiOsnovno vodilo varstva rastlin pred gospodarsko škodljivimi organizmi v integriranipridelavi je, da k uporabi kemičnih ali drugih sredstev preidemo šele, ko je preseženprag škodljivosti za gojene rastline. Gospodarski prag škodljivosti ali kritičnoštevilo je v nekem kraju ugotovljena populacija nekega organizima, ki povzroči takoveliko škodo, kot znašajo stroški zatiranja (Milevoj, 1994). Ta definicija drži zagospodarske škodljive organizme, ki so pri nas navzoči in se glede na klimatske indruge dejavnke redno pojavljajo (npr. jablanov škrlup, peronospora vinske trte,kromirjeva plesen). Za tovrstne organizme se določi kritično število ali gospodarskiprag škodljivostiKritično število ali gospodarski prag škodljivosti je v nekem kraju ugotovljenapopulacija nekega organizima, ki povzroči tako veliko škodo, kot znašajo stroškizatiranja. Pri določanju kritičnih števil in njihovi uporabi upoštevamo:- vrsto škodljivh organizmov, starost, razvojni stadij, način razmnoževanja, stopnjo parazitiranosti;- sorto, razvojni stadij, prehranjenost rastline; 109
  • 110. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN- ceno pridelka, stroške zatiranja.Kritična števila ugotavljamo na podlagi vizualnih pregledov ali s pomočjo raznih naprav(lovne posode, feromoni, luči) in so relativna.Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmiZa nekarantenske nadzorovane škodljive organizme predpisi o trženju semenskega inrazmnoževalnega materiala ne določajo kritičnega števila ali gospodarskega pragaškodljivosti, ampak opredeljujejo, da jis sme biti na rastlinah tako malo število kot jele mogoče. Države članice vsaka po svoje določajo to mejno vrednost: nekatere vodstotkih, druge opisno, večina pa vsebinsko določa, da ne sme biti vidnih znamenjokužbe ali znakov napada škodljivih organizmov.Karantenski škodljivi organizmiZa karantenske škodljive organizme je kritično število ali gospodarski pragškodljivosti enak nič. To pomeni, da ukrepamo ob vsaki najdbi organizma, ki je vskladu z EU predpisi opredeljen kot karantenski z uvrstitvijo na sezname direktive2000/29/ES ali pa nujne ukrepe opredeljujejo odločbe Evropske komisje.Po zakonu ZZVR-1 je vsak imetnik ali druga oseba, ki sumi na navzočnostkarantenskega škodljivega organizma dolžan o tem sumu obvestiti bodisi pooblaščenostrokovno institucijo, fitosanitarno oziroma gozdarsko inšpekcijo ali fitosanitarnoupravo. Uradne osebe potem po preudarku ukrepajo naprej.Nevarnost vnosa novih oziroma karantenskih škodljivih organizmov se je povečala zvse večjim trgovanjem z rastlinami in rastlinskimi pridelki oziroma proizvodi, ki danesbrez težav menjajo države in kontinente. S seboj pa lahko tako blago nosi tudi škodljiveorganizme, ki v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov ali pa so gojene rastlinenanje bolj občutljive kot v izvornem okolju.Še posebej nevarno je trgovanje s sadilnim materialom in semenom rastlin, kerse uporabljajo za sajenje novih nasadov ali posevkov, kjer imajo škodljivi organizmimožnost nadaljnjega razvoja in razmnoževanja. Vlade posameznih držav so zatouzakonile potrebo po preventivnih ukrepih, da nevarnih organizmov sploh ne bi vneslena svoja ozemlja, zlasti zaradi varovanja interesov svojih pridelovalcev, posredno patudi svojega gospodarstva, ki je bilo v preteklosti zaradi množičnega uničenja strateškihpridelkov tudi ogroženo.Značilen primer je bil pojav trtne uši (Viteus vitifoliae (Fitch); Insecta: Homoptera:Phylloxeridae), ki je bila zanešena v južno Francijo iz Amerike v 70. letih 19. stoletja,ko so pričeli uvažati ameriške trte. Škodljivec se je hitro razširil po vsej Evropi inpovzročil propad mnogih vinogradov, ker je bila evropska trta zanj zelo občutljiva. Tudina slovenskih tleh so prvi pojav trtne uši zabeležili v Slovenski Istri in na Štajerskemleta 1880 (Valič in Milevoj, 2000). Okužba se je na večje razdalje širila predvsem ssadilnim materialom, lokalno pa v vinogradih naokrog obolelega trsa. Preden so scepljenjem vinske trte rešili problem velikih gospodarskih škod, so najbolj ogroženedržave 3. novembra 1881 podpisale Mednarodno konvencijo o ukrepih, ki jih je trebaizvajati proti trtni uši Phylloxera vastatrix, ki ji je sledila dodatna konvencija, podpisanav Bernu 15. aprila 1889, in Mednarodna konvencija o varstvu rastlin, podpisana vRimu, 16. aprila 1929 (Slovenija jo je ratificirala z zakonom leta 2000).S konvencijami so se ogrožene države pogodile, da je mogoče samo z enakovrednimiukrepi na ozemlju vseh podpisnic obvladati trtno uš in kasneje druge škodljivce, ki so 110
  • 111. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009jih določili kot posebej nevarne. Pri izvajanju ukrepov so organizirale državne službe (vtistih časih poleg državnih uradnikov le še vojska) in s striktnimi ukrepi sekanjaokuženih vinogradov in nato s kompenzacijskimi ukrepi razdeljevanja zdravih cepljenihsadik uspele omejiti širjenje in obvladati trtno uš. Trtno uš lahko tako štejemo za prviorganizem na karantenski listi, državno ukrepanje proti njej pa je bilo zasnovafitosanitarnih služb, ki jo ima danes 170 držav, podpisnic konvencije IPPC(International Plant Protection Convention, članstvo dec. 2008).Ravno primer trtne uši pa nakazuje nevarnost, ki jo predstavlja škodljivi organizem, čev okolju, kamor je zanesen, nima naravnega sovražnika, ki bi se mu zoperstavljal primnoženju. Za trtno uš ga namreč še do danes niso odkrili. Cepljenje evropskih trt naodporne ameriške podlage je bil več desetletij glavni in najuspešnejši ukrep zazatiranje trtne uši, dokler se ni razvil nov biotip trtne uši. V Avstraliji, Kaliforniji in Italijizopet potekajo intenzivne raziskave na vzgoji novih, na trtno uš odpornih podlag (Valičin Milevoj, 2000). Opisani 130-letni boj s trtno ušjo, v katerem je bila porabljena velikakoličina denarja, tako odgovarja na večkrat zastavljeno vprašanje, zakaj je zakarantenski škodljivi organizem kritično število enako nič in je prag zatiranja presežen,ko najdemo en sam škodljiv organizem.Uvrstitev posebej nevarnih škodljivih organizmov na karantenske liste in uvedbauradnega nadzora nad njihovim vnosom na ozemlje države kot tudi preverjanjedomače pridelave sadilnega materiala je prvi preventivni ukrep, ki je nujnapodlaga za vsako nadajnjo integrirano pridelavo. Čeprav še danes le maloizvajalcev varstva rastin v Sloveniji povezuje fitosanitarno službo z integriranimvarstvom, se je na našem ozemlju, ko je meje varovala še skupna jugoslovanskaslužba, že jasno opredeljevalo, da je rastlinska karantena kot preventivni ukrep edenod elementov dinamičnega integriranega varstva rastlin (Milošević, 1980).Z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Pravilnikom o postopkih zapreprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskihproizvodov in nadzorovanih predmetov je od 8. septembra 2001 slovenskakarantenska lista enaka kot v državah članicah EU. Pri opredeljevanju statusaposameznih škodljivih organizmov v Sloveniji so bile upoštevane uvrstitev najugoslovanske karantenske liste pred spremembo zakonodaje (Pravilnik o zdravstvenikontroli, 1996 in 2000) in dejanska poročila in objave najdb domačih in tujih virov.Sedanji predpisi določajo vrsto seznamov glede na območje, kamor se rastline oziromarastlinski proizvodi vnašajo, vsebino seznamov kot tudi ukrepe pri uvozu inpremeščanju rastlin in rastlinskih proizvodov ter o nadzoru nad rastlinskimi škodljivimiorganizmi. 111
  • 112. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINPreglednica 2: Pregled prilog in seznamov direkitve 2000/29/ES, ki se nanašajo na karantenske škodljive organizme in njihov status navzočnosti v Evropski uniji - A1 ali A2. V Sloveniji so nekateri A1 škodljivi organizmi navzoči (Rhagoletis completa, Rhagoletis cingulata) in obratno, nekateri A2 organizmi niso navzoči (Globodera pallida, za katerega je s strani EU priznano tudi varovano območje – status B). Priloga I Škodljivi organizmi (ŠO), katerih vnos in širjenje v EU sta prepovedana. Karanten -ska lista: Seznam I.A.I: ŠO, ki niso ugotovljeni na ozemlju EU A1 Seznam I.A.II: ŠO, ki so ugotovljeni na delu ozemlja EU A2 Seznam I. B: ŠO, ki so pod nadzorom v določenem varovanem območju EU Priloga II ŠO, katerih vnos in širjenje sta prepovedana, če so navzoči na določeni Karanten rastlinski vrsti, delu rastline ali rastlinskemu proizvodu. -ska lista: Seznam II.A.I: ŠO, ki niso ugotovljeni na ozemlju EU A1 Seznam II.A.II: ŠO, ki so ugotovljeni na delu ozemlja EU A2 Seznam II. B: ŠO, ki so pod nadzorom v določenem varovanem območju EU Priloga III Rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti, katerih vnos ___ je prepovedan Priloga IV Posebne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vnos in premeščanje rastlin, A1, A2 rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov. Seznam IV.A.I: Zahteve pri uvozu v EU Seznam IV.A.II: Zahteve pri pridelavi/predelavi v EU Seznam IV.B: Zahteve za določena varovana območja EU Priloga V Rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti, za katere je A1, A2 obvezen pregled zdravstvenega stanja Seznam V.A: pošiljke ob premeščanju po EU spremlja rastlinski potni list Seznam V.B: pošiljke ob uvozu v EU spremlja fitosanitarno spričevalo 112
  • 113. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 16.1 Nadzor vnosa škodljivih organizmovZakon o zdravstvenem varstvu rastlin določa ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenjarastlinskih škodljivih organizmov v Republiko Slovenijo, tako kot to to določa direktivaSveta 2000/29/ES za Evropsko unijo.Uvoz zakon določa kot vnos iz tretjih držav, kar je vnos pošiljke in škodljivihorganizmov na carinsko območje Skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba jebila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline,rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, razen vnosa zaradi tranzita.Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjerše ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu. To območje je običajno ozemljeRepublike Slovenije.Tako za škodljive organizme FURS kot pristojni organ vodi strokovno politiko glede na:a) tveganje za vnos organizma (možne poti vnosa, obseg trgovanja),b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU,c) kategorizacijo organizma (uvrstitev na sezname),d) status organizma v Sloveniji (ni navzoč/navzoč),e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi (izvedljivost, učinkovitost glede na biologijo organizma) inf) razpoložljive vire (človeške in finančne).Vidiki biologije škodljivih organizmov, ki delujejo v prid vnosa in naselitve sonpr.: 1. Organizem se uspešno naseli na lokacije izven svoje naravne razširjenosti. 2. Na mestu destinacije so za organizem ugodne klimatske razmere in ustrezni gostitelji. 3. Organizem je pokazal sposobnosti naselitve na novih gostiteljih. 4. Organizem ima aktivno, neposredeno zmožnost iskanja gostiteljev oziroma ima vektorje, ki poiščejo direktne gostitelje. 5. Organizem ima visok inokulacijski potencial ali visoko verjetnost razmnoževanja po vnosu. 6. Organizem je pokazal zmožnost širjenja ob prometu/transportu. 7. Organizem ima visok reprodukcijski potencial. 8. Potencialni gostitelji so kontinuirano porazdeljeni na območju. 9. Novo vzpostavljene populacije lahko ostanejo nezaznane zaradi prikritega razvoja, biologije ali počasnega razvoja simptomov. 10. Organizem ima širok krog gostiteljev.Vidike biologije upošteva že ocenjevalec v pripravi ocene tveganja zaradi škodljivegaorganizma. Proučiti in oceniti mora tudi: - Za katere ŠO obstaja verjetnost vnosa po posamezni poti prenosa (s semenom, z lesom, z vektorjem...)? - Ali je mogoča naselitev na PRA območju? 113
  • 114. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN - Katere so ogrožene rastline v PRA območju? - Kakšne so klimatske podobnosti sedanje porazdeljenosti organizma s PRA območjem? - Katere druge značilnosti PRA območja poleg klimatskih delujejo v prid naselitve? - Kateri del PRA območja je ogroženo območje? - Kakšna škoda lahko nastane za potencialne gostiteljske rastline v PRA območju? - Koliko gospodarskega vpliva ima ŠO v sedanji razširjenosti in koliko bi ga imel v PRA območju? - Kateri glavni dejavniki lahko vplivajo na sprejemljivost tveganja zaradi vnosa tega ŠO (npr. vnos v nekativnem obdobju ali vnos v zaprt prostor)?Na podlagi tovrstnih ugotovitev ocenjevalec ovrednoti verjetnost vstopa, naselitve ingospodarske škode. Pripravljalec predpisa pa na podlagi zaključkov ocene tveganjapripravi ustrezne fitosanitarne ukrepe, ki jih potem zakonodajalec sprejme.V nadaljevanju bomo predstavili nekaj značilnih primerov obvladovanja škodljivihorganizmov glede na opisane principe. 114
  • 115. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 16.2 Prva kategorijaVidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme v prvokategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev:a) tveganje za vnos organizma je zelo veliko (mednarodna trgovina),b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je zelo velik,c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname),d) A1 status organizma v Sloveniji: ni navzoč,e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi inf) fitosanitarna in gozdarska služba predstavljata razpoložljive vire.Primer 1: Borova ogorčica - Bursaphelenchus xylophilusSinonimi: Aphelenchoides xylophilus, Bursaphelenchus lignicolusSistematika: Tylenchida, AphelenchoididaeGostiteljske rastline: Je karantenski škodljivi organizem za iglavce: jelko, cedro,macesen, smreko, bor, dulgazijo in čugo ter les iglavcev. Najpogosteje napadanekatere vrste bora: rdeči, črni in obmorski bor, sladkorni bor ter P. densiflora, P.thunbergii, P. bungenana, P. echinata, P. luchuensis, P. massoniana in P. radiata,redkeje pa duglazijo, jelko, cedro, macesen, smreko in čugo. V Evropi so ogroženenaslednje vrste bora: rdeči bor, črni bor in obmorski bor. Ameriške avtohtone vrste boraso odporne na borovo ogorčico.Poti prenosa: Lokalno širijo okužbo predvsem hroščki iz rodu Monochamus, kiprenašajo borovo ogorčico v gozdovih z napadenih na zdrava drevesa. Hroščki letijonekaj 100 do preko 3 km daleč. Na večje razdalje lahko ogorčico prenesemo predvsemz napadenim lesom (predvsem hlodovina in žagan les ter tudi lesen pakirni material),od koder potem hroščki širijo okužbo na zdrava drevesa. Ni nujno, da skupaj znapadenim lesom prenesemo tudi prenašalca. Borovo ogorčico namreč lahkoprenesejo tudi v Evropi živeče avtohtone vrste kozličkov iz rodu Monochamus(predvsem M. galloprovincialis). Nevarno je tudi, če v bližini gozdov skladiščimo les zostanki lubja, pod katerim živijo ogorčice. Hlodovina in žagan les predstavljajo večjonevarnost za vnos vektorja kot na primer leseni ostružki zlasti, če ohranijo lubje. Zatose ob uvozu iz tretjih držav, v katerih se pojavlja borova ogorčica, nadzira les iglavcevter lesen pakirni material iz lesa iglavcev (Priloga IV A 1 Direktive 2000/29/ES). V letu2008 je bilo v EU več prestrežb borove ogorčice na lesenem pakirnem materialu sPortugalske, kjer je prvo območje ustalitve borove ogorčice v Evropi, zato je tej potiprenosa potrebno posvetiti največ pozornosti.Opis in gospodarski pomen: To vrsto uvrščamo med zelo nevarne škodljivce nekaterihvrst bora. V eni rastni dobi lahko povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vsehstarosti. Prvi znak napada je sprememba barve iglic, ki se začnejo sušiti. Značilna jerdečerjava barva iglic. Napadeno drevo odmre v nekaj tednih ali mesecih po pojavuprvih znakov. Ličinke borovih ogorčic prenašajo hroščki Monochamus spp. obodlaganju jajčec na suha ali propadajoča borova drevesa. V teh drevesih se nematodeponavadi hranijo s hifami gliv Ceratocystis spp., ki jih prav tako prenešajo hroščki, in sezelo hitro množijo. Ko se v teh drevesih izležejo odrasli hroščki, pridejo v stik zogorčicami in jih po izletanju skupaj z glivo prenesejo na zdrava drevesa, ko se na njihdopolnilno hranijo pred odlaganjem jajčec. Ogorčice prodrejo v drevo skozi rane nalistih, ki jih naredijo hroščki pri objedanju. V rastlini ogorčice preidejo na prehranjevanje 115
  • 116. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINna rastlinskih celicah, ki pričnejo propadati, kar zopet privablja kozličke, ki v tapropadajoča drevesa potem odlagajo jajčeca in krog prenosa je sklenjen.Razširjenost: V Sloveniji borova ogorčica ni navzoča, v Evropi pa je navzoča naPortugalskem. Izhaja iz Severne Amerike, od koder je bila prenesena na Japonsko, odtam pa na Kitajsko.Uvrstitev na karantensko listo: II.A1. V EU določa ukrepe za preprečevanje širjenja iżPortugalske, kjer je navzoča, odločba komisije 2006/133/ES s spremembami. Pri nasdoloča ukrepe Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja boroveogorčice (UL RS 24/04 in 108/04).Posebne zahteve: Za izdajo rastlinskega potnega lista ni opredeljenih posebnih zahtev,razen, da morajo biti rastline, ki izvirajo iz neevropskih držav, za katere je določen kotkarantenski škodljivi organizem (priloga II A 1 Direktive 2000/29/ES) , pri premeščanjuneokužene. Za te rastline je pri premeščanju iż Portugalske obvezen rastlinski potnilist, s katerim je podana izjava, da rastline ne kažejo simptomov okužbe z borovoogorčico in da na mestu pridelave v bližini od začetka zadnjega zaključene rastne dobeniso bili opaženi simtomi okužbe.Primer 2: Jesenov krasnik - Agrilus planipennisSinonimi: Agrilus feretrius, Agrilus marcopoliSistematika: Coleoptera, BuprestidaeGostiteljske rastline: glavne gostiteljske rastline v Aziji so različne vrste jesena(Fraxinus chinensis, F. japonica, F. lanuginosa, F. mandshurica, F. rhynchophylla),oreha (Juglans mandshurica), bresta (Ulmus davidiana in U. propinqua) ter Pterocaryarhoifolia. Tudi v ameriki napada nekatere vrste jesena. S spremembo direktive2000/29/ES bo predvidoma karantenski škodljivi organizem za sadike, les in lubje zajesen, oreh, brest in krilati oreškar (Pterocarya), ki izvirajo iz Kanade, Kitajske,Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA.Poti prenosa: Odrasle žuželke so dobri letalci, letijo lahko tudi več kot 1 km. Ker somajhni, jih lahko nese tudi veter. Rastline, vključno z bonsaji, četudi so v dormantnemstanju, lahko pod lubjem prenašajo vse razvojne stadije. Glavni vir prenosa na večjerazdalje je netretiran les in lesen pakirni material.Opis in gospodarski pomen: Škodljivec je hrošček, škodo pa delajo ličinke, ki vrtajopod skorjo v kambiju dolge serpentinaste rove in s tem uničijo prevodne cevi, zaradičesar drevo propade. Napada tako mlada kot tudi velika drevesa. Prvo leto ponavadipropade tretjina do polovica drevesa, celotno drevo pa najkasneje v treh letih.Razširjenost: Škodljivec izvira iz Azije, od koder so ga zanesli v Severno Ameriko. VEvropi je navzoč v Rusiji (okolica Moskve).Uvrstitev na karantensko listo: A. planipennis še ni uvrščen na karantensko listo, posklepu Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin pri Evropski komisiji bo uvrščenv Prilogo II A 1.Posebne zahteve: Ker škodljivec v EU ni navzoč, v predlogu spremembe prilogdirektive 2000/29/ES za premeščanje niso predvidene posebne zahteve pri izdajirastlinskega potnega lista, so pa predvidene posebne zahteve za sadike jesena, oreha,bresta in iz rodu Pterocarya, ki izvirajo iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije,Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA, pri uvozu. 116
  • 117. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Pri uvozu morajo biti za rastline za saditev iz rodov Fraxinus, Juglans mandshurica,Ulmus davidiana, Ulmus parvifolia in Pterocarya rhoifolia z navedenim poreklomizpolnjene naslednje posebne zahteve: - da so rasle v celotni življenjski dobi na območju, kjer ni navzoč A. planipennis ali - so rasle na mestu pridelave, kjer najmanj 2 leti pred izvozom ni bilo znakov napada, kar je bilo ugotovljeno z dvema uradnima pregledoma na leto vključno s pregledom tik pred izvozom.Les (razen v obliki sekancev, izoliranega lubja ali lesenega pakirnega materiala alipodpornega lesa) mora: - izhajati z območij, ki so nenapadena z A. planipennis ali - biti grobo obdelan (obtesan), da je odstranjena okrogla površinaLes v obliki sekancev, ki je v celoti ali delno pridobljen iz zgoraj naštetih rastlin terizolirano lubje iz teh rastlin mora: - izhajati z območij, ki so nenapadena z A. planipennis ali - biti obdelan(o) v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm.Primer 3: Kitajski kozliček - Anoplophora chinensisSistematika: Coleoptera, CerambycidaeGostiteljske rastline: napada številne lesnate rastline (več kot 68 vrst iz 19 družin):najpogostoje napadeno drevo je javor (tudi v Evropi), našli pa so ga tudi na brestih,brezah, belih gabrih, bukvah, divjem kostanju, dobu, glogih, lagerstremijah, leskah,citrusih, japonski kriptomeriji, jablanah , navadnem lovorikovcu, panešpljah, topolih,vrbah, fikusih, oslezih, mlečkovkah (Euphorbiaceae, rod Mallotus), platanah, hruškah inšipkih. Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Anoplophora chinensis(Forster) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti, ki je bila sprejeta na sestankuStalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin pri Evropski komisiji v septembru 2008,uvaja ukrepe za uvoz iz tretjih držav ter za premeščanje iz napadenih območij v EU zanaslednje rastline: javor, divji kostanj, jelšo, brezo, gaber, citruse, lesko, panešpljo,bukev, lagerstremijo, jablano, platano, topol, rod Prunus, hruško, vrbo in brest.Poti prenosa: Odrasli hrošči lahko širijo napad samo lokalno, hrošči večinoma letijo nakrajše razdalje. Na daljše razdalje se prenesejo jajčeca, ličinke ali bube na sadikah alibonsajih gostiteljskih rastlin možen je tudi prenos v lesenem pakirnem materialu. NaNizozemskem so kitajskega kozlička našli v pošiljki s Kitajske v sadikah debeline okrog1 cm.Opis in gospodarski pomen: škodljivec je hrošček, škodo pa delajo predvsem ličinke, kivrtajo rove najprej v floemu, nato pa se zavrtajo globlje v les in izmetavajo žagovino, kijo najdemo ob vznožju dreves in na koreninah, ki so na površju tal. Odrasli hroščiizletijo skozi izhodne odprtine velikosti od 1 do 1,5 cm. Hrošči objedajo listje, listnepeclje ter skorjo na vejah v krošnji.Napadena drevesa so manj vitalna in se slabše olistajo, listje veni in rumeni. Drevesaslabijo in se sušijo.Tudi pri tej vrsti težko napad odkrijemo pravočasno tudi pri natančnih vizualnihpregledih. Ko pa odkrijemo izhodne luknje hroščev, so ti že izleteli in širijo napad pookolici.Razširjenost: kitajski kozliček je razširjen na Kitajskem (predvsem subtropski predeli),Japonskem in v Koreji, najden pa je bil tudi na Tajvanu, v Mjanmaru, Vietnamu,Indoneziji, Filipinih in v Maleziji. Navzoč je tudi v ZDA (na Havajih). V EU je navzoč vItaliji v pokrajini Lombardija, kjer se je kljub ukrepom izkoreninjenja razširil na več kot 100ha. Najpogosteje napadeno drevo je javor, pogosto pa so ga našli v bukvi in leski. 117
  • 118. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINKitajskega kozlička so leta 2003 našli tudi v Franciji, kjer pa so ga uspešno izkoreninili.Najden je bil tudi v Švici. Zadnja leta so na Nizozemskem prestregli več napadenihpošiljk sadik javorja s Kitajske, kitajskega kozlička pa so našli tudi v okolici drevescnice inskladišč uvoznika. Napadena sadike javorja so odkrili tudi v Nemčiji in Angliji.Uvrstitev na karantensko listo: škodljivec je uvrščen v prilogo I A 1, v letu 2008 pa jebila sprejeta odločba Komisije.Posebne zahteve: Začasno določene posebne zahteve predpusje Odločba Komisije2008/840/ES, ki določa, da morajo rastline javorja, divjega kostanja, jelše, breze,gabra, citrusov, leske, panešplje, bukve, lagerstremije, jablane, platane, topola, roduPrunus, hruške, vrbe in bresta, ki izhajajo iz razmejenih območij v Skupnosti, bitiopremljene z rastlinskim potnim listom, s katerim je podana uradna izjava, da sorastline najmanj 2 leti pred premeščanjem rasle registriranem mestu pridelave, ki je biloob primernem času 2 krat letno uradno pregledano in niso bila najdena znamenjanapada kitajskega kozlička in:- so bile te rastline fizično zaščitene pred vnosom ali- so bila izvedena primerna preventivna tretiranja in je bilo mesto pridelave obdano zvarnostnim pasom najmanj 2 km od napadenega območja, ob najdbi v varnostnempasu pa morajo biti takoj izvedeni ukrepi izkoreninjenja.Pri uvozu morajo biti izpolnjene naslednje posebne zahteve: - da so rastline rasle na mestu pridelave na nenapadenem območju ali - na nenapadenem mestu pridelave, ki je pod uradnim nadzorom in kjer je 2 krat letno opravljen uradni pregled in o je fizično popolnoma zaščiteno ali o so bila opravljena preventivna tretiranja in obdaja mesto pridelave 2 km širok nenapaden varovalni pas, in - je bil opravljen uradni pregled rastlin pred izvozom po potrebi z destruktivno metodo.Primer 4: Azijski kozliček - Anoplophora glabripennisSistematika: Coleoptera, CerambycidaeGostiteljske rastline: glavne gostiteljske rastline na Kitajskem so različne vrste topola:črni topol, P. deltoides, P. x canadensis in kitajski križanec P. dakhuanensis ternekatere vrste vrbe, (npr. vrba žalujka in Salix matsudana). Ostali gostitelji naKitajskem: javor, jelša, jablana, murva, platana, rod Prunus, hruška, navadna robinija,šipek, sofora in brest. V Severni Ameriki je bil škodljivec najden na različnih vrstahjavorja in na navadnem divjem kostanju ter na brezi, jesenu, navadnem tulipanovcu,beli murvi, topolu, navadni robiniji, vrbi in brestu. Doslej ni bil najden na iglavcih. VEvropi je bil doslej najpogosteje najden na javorju, brezi, divjem kostanju, topolu in vrbi.Poti prenosa: hroščki lahko širijo napad samo lokalno, na daljše razdalje pa seprenesajo jajčeca, ličinke ali bube predvsem v lesenem pakirnem materialu.Opis in gospodarski pomen: škodljivec je hrošček, ki objeda listje in skorjo, glavnoškodo pa dela ličinka, ki vrta rove v les v deblu ali debelejših vejah v krošnji. Pri tem izrovov izmetavajo črvino (žagovino), ki jo lahko najdemo v rogovilah vej in redkeje natleh. Ličinke poškodujejo prevodne cevi, listje na napadenih drevesih zato ovene inporumeni. Odrasli hrošči izletijo skozi izhodne odprtine velikosti od 1 do 1,5 cm. 118
  • 119. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Oslabela drevesa lahko napadejo tudi drugi škodljivci in bolezni, tako da ta propadejov nekaj letih. Napad težko odkrijemo pravočasno, ponavadi ugotovimo navzočnostškodljivca šele takrat, ko drevesa začnejo propadati in hrošči že napadejo tudisosednja drevesa.Razširjenost: škodljivec izhaja iz Kitajske, v vzhodni Aziji je razširjen tudi v Koreji in naTajvanu. Iz vzhodne Azije je bil prenesen v ZDA. V Evropo je bil zanesen z lesenimpakirnim materialom pri uvozu granita s Kitajske. Večkrat se je pojavil na drevesih vokolici skladišč uvoznikov. Doslej je bil v EU najden v Avstriji, Nemčiji, na Poljskem, vFranciji in Italiji.Uvrstitev na karantensko listo: škodljivec je uvrščen v prilogo I A 1.Posebne zahteve: za izdajo rastlinskega potnega lista niso predvidene posebnezahteve. Pri uvozu se nadzira rastline, les in lesen pakirni material iz tretjih držav.Primer 5: Borov smolasti rak - Giberella circinataSistematika: Nectriaceae (bradavičarke), Hypocreales (blazinovarji),Sordariomycetidae (trhnobarice), Sordariomycetes, Ascomycota, (zaprtotrosnice),Fungi (glive)Anamorf: Fusarium circinatumGostiteljske rastline: G. circinata povzroča borov smolasti rak samo na borih. V SeverniAmeriki (gliva verjetno izhaja iz Mehike) so najpomembnejši gostitelji druge vrsteborov: Pinus elliottii, P. palustris, P. patula, P. radiata, P. taeda in P. virginiana. Gliva jezabeležena na več kot 30 vrstah borov, med katerimi so tudi evropske vrste npr.alepski bor, primorski bor, pinija, črni bor in rdeči bor. Okužbo lahko gliva G. circinatapovzroči tudi na duglaziji (Pseudotsuga menziessii), vendar na tem gostitelju nepovzroči značilnih simptomov in odmiranja. Odločba Komisije 2007/433/ES o začasnihnujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnellv Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti določa kot občutljive rastline bor (rod Pinus)in duglazijo, vključno s semeni in storži za namene razmnoževanja.Poti prenosa: na krajše razdalje se širi s pomočjo vetra in žuželk, na daljše razdalje pajo prenesemo z okuženim semenom in sadikami ter z okuženim lesom. Možen je tudiprenos s kontaminirano prstjo ter vozili in opremo. V tleh lahko gliva preživi do 6mesecev, v lesu več kot eno leto.Opis in gospodarski pomen: Do okužb pride že lahko v drevesnicah, če so sejankezrasle iz okuženega semena, lahko pa se okužijo tudi preko korenin, če so v tlehnavzoče spore. Simptomi pri sadikah niso specifični (nekroza skorje, rumenenje,smolenje, odmiranje iglic), okužbe korenin in koreninskega vratu povzročijo odebelitvekoreninskega vratu, smolenje, nekrozo skorje, venenje iglic; iglice rumenijo, nato rjavijoin odmirajo. Okužene sadike ponavadi propadejo.Pri drevesih pride do okužb preko ran na vejah, koreninah in deblih. Na mestu okužbenastanejo nekroze skorje in rakaste rane, iz nekroze skorje se močno izloča smola.Nastanejo motnje v pretoku vode, kar privede do venenja vrhov vej in rumenenja iglic,ki sčasoma postanejo rdečkaste in odpadejo. Les pod skorjo v bližini razjede je močnoprepojen s smolo in značilno jantarno obarvan. Okužijo se lahko tudi storži, ki sodeformirani in odpadajo, trosi se nahajajo tudi na semenu. Pri močnejših okužbahdrevo lahko odmre. Borov smolasti rak zmanjša odpornost drevesa ter posledično sepoveča verjetnost npr. napada različnih podlubnikov 119
  • 120. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINRazširjenost: G. circinata najbrž izvira iz Severne Amerike, v Evropi je bila najdena vŠpaniji, Italiji in Franciji ter na Portugalskem.Uvrstitev na karantensko listo: ni uvrščena v priloge Direktive 2000/29/ES, pač pa njenkarantenski status določa v letu 2007 sprejeta Odločba Komisije 2007/433/ES (glejpoglavje 1.6.6).Posebne zahteve: z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da so rastlinevključno s semeni in storži za namene razmnoževanja bodisi s poreklom iz skupnostiali uvožene v skupnost(a) v celotni življenjski dobi ali od vnosa v skupnost rasle na mestu pridelave v državičlanici, v kateri pojav G. circinata ni znan ali(b) so v celotni življenjski dobi ali od vnosa v skupnost rasle na mestu pridelave nauradno vzpostavljenem neokuženem območju ali(c) rasle na mestu pridelave, kjer pri uradnih pregledih v dveh letih pred premeščanjemni bilo znakov G. circinata in so bile testirane neposredno pred premeščanjem.Primer 6: Fitoftorna sušica vejic – Phytophthora ramorumSistematika: Peronosporaceae, PeronosporalesGostiteljske rastline: gliva lahko okužbi preko 60 rastlinskih vrst iz različnih družin,večinoma so to lesnate rastline, pretežno listavci, nekaj je tudi iglavcev.Najpomembnejši gostitelj v ZDA je hrast in Lithocarpus. Ogrožene vrste pri nas so:jagodičnica, divji kostanj, kamelija, pravi kostanj, bukev, virginski nepozebnik, kalmija,navadni lovor, Leucothoe fontanesiana, Pieris spp., duglazija, hrast, sleč, španskibezeg, tisa in brogovita.Poti prenosa: Okužba se širi z vodnimi kapljicami ob dežju, megli ali ob namakanju terz zračnim tokom. Okužba se prenaša ob stiku z okuženo rastlino, z okuženo zemljo alisubstratom za sajenje, z vodo (zoospore), z orodjem in obutvijo. Na velike razdalje sebolezen širi preko trgovine z okrasnimi rastlinami.Opis in gospodarski pomen: Bolezen povzroča sušenje dreves in drugih okrasnih ali vnaravi rastočih lesnatih rastlin. Do okužbe pride skozi listne reže, lenticele, razpoke vdrevesni skorji ali skozi rane. Bolezenska znamenja, ki jih povzroča P. ramorum, vsplošnem delimo v tri skupine:- »Sudden Oak Death« simptomi, ki so značilni za okužbo dreves in se kažejo večinoma na spodnjih delih debel, kot temne lise na lubju, iz katerih se lahko izceja sok,- »odmiranje poganjkov«, do katerega pride bodisi preko okuženih listov ali neposredno zaradi okužbe poganjka,- »ožig listov« so bolezenska znamenja, ki nastanejo zaradi okužbe listov in se kažejo kot lise in pege rjavih odtenkov.Bolezenska znamenja se na videz ne razlikujejo od znakov, ki jih povzroča okužba zglivo Phytophthora kernoviae.Razširjenost: Bolezen je razširjena v Severni Ameriki in ponekod v Evropi, v Sloveniji jebilo doslej več prestrežb na gostiteljskih rastlinah, ki so se premeščale iz nekaterihdržav, članic EU, v naravnem okolju pa ni navzoča.Uvrstitev na karantensko listo: je karantenski škodljivi organizem, ni pa uvrščen vpriloge direktive 2000/29/ES. V letu 2002 je bila izdana odločba komisije o začasnihizrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Phytophthora ramorumv 120
  • 121. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti, pri nas pa je bil v letu 2004 sprejet Pravilnik ofitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum,ki določa posebne zahteve za rastline za saditev Viburnum spp., Camellia spp. inRhododendron spp., (razen Rhododendron simsii Planch)Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je za rastline za saditev Viburnumspp., Camellia spp. in Rhododendron spp. (razen Rhododendron simsii Planch)podana izjava, da:- so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost škodljivega organizma ali- na rastlinah na mestu pridelave ob dveh uradnih pregledih vključno z laboratorijskimpreskušanjem niso bila ugotovljena znamenja okužbe od začetka do konca zadnjecelotne rastne dobe ali- se v primeru ugotovljenih znamenj škodljivega organizma na mestu pridelave izvedeukrepe za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki jih sestavljajo uničenje okuženih invseh občutljivih rastlin v oddaljenosti 2 m od okuženih rastlin, zadržanje neokuženihobčutljivih rastlin v polmeru 10 m od okuženih rastlin ter vseh preostalih rastlin izprizadete serije, kjer so se rastline ohranile na mestu pridelave, dodatno pregledovanjezadržanih rastlin po izvedbi ukrepov za izkoreninjenje škodljivega organizma, vsajdvakrat v treh mesecih, ko rastline aktivno rastejo, prepoved tretiranj zadržanih rastlin,kar bi lahko zakrilo znake P. ramorumv ter redno intenzivno pregledovanje vseh drugihobčutljivih rastlin po odkritju okužbe na mestu pridelave.Posebne zahteve pri uvozu:Občutljive rastline s poreklom iz ZDA se lahko vnesejo na ozemlje RS, če izpolnjujejonaslednje posebne fitosanitarne zahteve:a) da so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost neevropskih izolatov P.ramorum alib) da na mestu pridelave med uradnimi pregledi ni bilo znakov neevropskih izolatov P.ramorum od začetka zadnje popolne rastne dobe (obvezno je laboratorijskopreskušanje kakršnihkoli sumljivih znamenj).V zdravstvenem spričevalu je obvezna dopolnilna izjava:»Ni okuženo z neevropskimi izolati Phythophthora ramorum Werres, De Cock & Man int Veld sp. nov.«Občutljivi les z izvorom iz ZDA mora ob uvozu izpolnjevati naslednje zahteve:a) da izhaja z območij, kjer ni znana navzočnost neevropskih izolatov P. ramorumalib) da je z občutljivega lesa odstranjeno lubje in: - je z popolnoma odstranjena okrogla površina ali - da vsebnost vode v lesu ne presega 20 %, ali - da je les razkužen ustrezno obdelavo z vročim zrakom ali vročo vodoali(c) da žagan les z ostanki lubja ali brez lubja, sušen v peči (oznaka»Kiln-dried«, »KD«ali z druga mednarodno priznana oznaka), vsebuje pod 20 % vlage.Vnesene občutljive rastline se v Skupnosti lahko premeščajo le, če jih spremljarastlinski potni list. 121
  • 122. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINPrimer 7: Hrušev ožig - Erwinia amylovoraSistematika: Bacteria, GracilicutesKarantenski škodljivi organizem za jablano, hruško, šmarno hrušico, japonsko kutino,panešpljo, glog, kutino, japonsko nešpljo, nešpljo, stranvezijo, ognjeni trn in jerebiko.Okužuje predvsem rastline iz družine rožnic.Poti prenosa: Najpogostejši način širjenja bolezni je okužen sadilni material in orodje,zlasti ob rezi. Na velike razdalje se prenaša s pticami selivkami in prometom. Na krajšerazdalje pa bolezen prenašajo dež, veter in žuželke.Opis in gospodarski pomen: Bolezenska znamenja se ponavadi pojavijo v 2-4 tednihpo okužbi. Vir okužbe so kapljice izcedka, ki je lahko mlečno bel ali oranžen. Listi namladem poganjku ovenijo, se posušijo in potemnijo (pri jablani temno rjave in pri hruškičrne barve). Vršiček poganjka se ukrivi kljukasto navzdol kot pastirska palica. Prizadetipoganjki in veje so videti, kot da jih je ožgal plamen. Cvetovi in plodovi ovenijo, seposušijo in potemnijo. Značilno je, da posušeni cvetovi, plodovi in listi ne odpadejo,ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi. Bolezen je gospodarsko zelo pomembna zapečkarje in sicer za pridelavo sadik in sadja ter okrasnih grmovnic, saj ne uniči lepridelka v letu okužbe, temveč tudi rastline in s tem vso nadaljnjo pridelavo.Razširjenost: Bolezen je navzoča na celotnem ozemlju EU z izjemo varovanih območij.V Sloveniji je bolezen po večjih izbruhih v letu 2003 najprej ustaljena na Gorenjskem, vokolici Maribora, po izbruhih v letu 2007 pa tudi na Koroškem in Notranjskem. Taobmočja so izvzeta iz varovanega območja za hrušev ožig. Posamične najdbe so biletudi v Prekmurju, na Štajerskem, v Savinjski dolini, v Posavju, na Dolenjskem in v BeliKrajini S predpisanimi ukrepi2 so posamične okužbe zatrte, kar omogoča vzdrževanjevarovanega območja.Uvrstitev na karantensko listo: II.A2 in II.B za varovana območja Avstrije, Estonije,Finske, Francije, Irske, Italije, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije in Združenegakraljestva.Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da je sadilni inrazmnoževalni rastlinski material pridelan v skladu s predpisano zahtevo naneokuženem območju (a) ali na drugem območju, kjer se hrušev ožig pojavlja (b): da rastline izvirajo iz neokuženih območij, ki jih je priznal Stalni odbor za (a) zdravstveno varstvo rastlin (nevtralna in varovana območja) da so bile uničene rastline, na katerih so se pojavili simptomi hruševega (b) ali ožiga na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini.Tudi če je rastlinski potni list izdan v skladu z zgornjo zahtevo (b), se rastline lahkopremeščajo po vsej EU, razen v varovana območja. Za vnos v varovana območja inpremeščanje znotraj njih potrebujejo rastlinski potni list, izdan v skladu z eno odnaslednjih zahtev: (a) da rastline izvirajo iz varovanih območij (b) ali da so bile rastline pridelane v "nevtralnem območju" ali če so bile vanj prenesene, da so rasle tam vsaj v obdobju enega leta:2 Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 19/09 z dne14. marca 2009; pravilnik je nadomestil istoimenski pravilnik iz objav Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05in 21/07) 122
  • 123. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 − na polju znotraj uradno določenega nevtralnega območja; lokacija mora biti uradno odobrena pred začetkom zadnje popolne rastne dobe, na njej in v njenem 500 m širokem varovalnem pasu se opravljajo redni fitosanitarni pregledi dvakrat letno (juliju/avgustu in enkrat v septembru/oktobru); − nevtralno območje mora biti veliko vsaj 50 km2, polja s pridelavo pa morajo biti 1 km oddaljena od njegovega zunanjega roba; na celotnem območju se izvajajo fitosanitarni pregledi rastlin gostiteljic vsaj v 1 km pasu okoli polj vsaj enkrat med julijem in oktobrom, vključno s testiranjem ob sumu na okužbo; − na polju in v celotnem nevtralnem območju je treba obveščati uradno službo o sumljivih znamenjih, okužene rastline pa morajo biti odstranjene pod uradnim nadzorom.Primer 7: Zlata trsna rumenica - fitoplazma Grapevineflavescence doréeSistematika: Bacteria, Tenericutes, Mollicutes, PhytoplasmaKarantenski škodljivi organizem za: vinsko trto (Vitis sp.) vključno s podlagami.Najdena je bila tudi na navadnem srobotu (Clematis vitalba). Možnost zamenjaveznamenj z rumenico vrste ‘črni les’ (fitoplazma Grapevine bois noir).Poti prenosa: Povzročiteljice rumenic vinske trte so fitoplazme, ki se prenašajo zokuženim razmnoževalnim materialom in naravnimi prenašalci. Naravni prenašalecfitoplazme, povzročiteljice zlate trsne rumenice, je ameriški škržatek (Scaphoideustitanus). Za prenos s sadilnim materialom so problematične predvsem okuženepodlage in tolerantne sorte vinske trte, ki ne kažejo bolezenskih znamenj. Sumijo, da bilahko prenos FD iz srobota na vinsko trto prenašal škržatek Dictyophara europea, ki jepri nas sicer splošno razširjen.Opis in gospodarski pomen: V rastlinah sta motena pretok hranil in hormonskoravnovesje. Količina in kvaliteta pridelka sta zmanjšani. Okužene rastline spomladizaostajajo v rasti in včasih tvorijo manj poganjkov. Prve simptome opazimo lahko žespomladi, najbolj značilni pa se razvijejo šele poleti. Bolezenska znamenja so lahkoomejena le na del rastline ali pa so vidna na celotni rastlini. Okuženi trsi kažejopoudarjeno bledikavost, pri rdečih pa zgodnje rdečenje. Listni robovi občutljivih sort sezvijajo navznoter, na listnih ploskvah se ob glavnih listnih žilah pojavijo kremastorumene pege, ki se večajo in povežejo v rumena razbarvanja ob žilah, le-ta pa serazširijo na večji del lista. Pri rdečih sortah so razbarvanja rdečkasta. V sredinirazbarvanih območij tkivo pozneje odmre. Pri belih sortah listi postanejo rumeni, prirdečih pa rumeno rdeči. Prizadeti listi so togi in krhki in pogosto odpadejo zaradi vetra,pri čemer listni peclji ostanejo na rozgi. Rodni nastavek je šibkejši, cvetovi se sušijo inodpadajo, jagode pa sredi poletja ovenijo in se nato posušijo. Mladike slabo olesenijo,zato se povešajo in pozimi rozge pogosto pomrznejo in odmrejo.Povsem enaka bolezenska znamenja kažejo tudi trsi, ki so okuženi s fitoplazmopočrnelosti lesa vinske trte (fitoplazma Grapevine Bois noir). Ta vrsta fitoplazme pa nina seznamu karantenskih škodljivih organizmov, pač pa jo uvrščamo v kategorijobolezni, ki so pod uradnim fitosanitarnim nadzorom v pridelavi in trženju sadilnegamateriala vinske trte, kjer se po predpisih opravlja vizualni pregled med rastjo in obizkopu cepljenk. Rastline s simptomi trsnega raka je pridelovalec dolžan izločiti, sajokužba s trsnim rakom zmanjšuje kakovost cepičev oziroma kasneje trsnih cepljenk. 123
  • 124. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINV naravi jo prenaša svetleči škržatek (Hyalesthes obsoletus) in verjetno še nekateridrugi sorodni škržatki. Za katero fitoplazmo gre, je mogoče ugotoviti samo zlaboratorijsko preiskavo. Trsne rumenice povzročajo veliko gospodarsko škodo, zato jezgodnje odkrivanje bolezni in izvajanje ukrepov za preprečitev širjenja bolezni nujno priselekciji vinske trte in podlag.Uvrstitev na karantensko listo: II.A2, II B (varovano območje za FD so: Češka, vFranciji pokrajine Alzacija, Lorena, Champagne-Ardeni ter v Italiji pokrajina Bazilikata).Razširjenost: zlata trsna rumenica je od leta 2005 navzoča tudi v Sloveniji, najprej jebila najdena v Primorski vinorodni deželi (Koprsko), v letu 2008 pa tudi na Dolenjskem.Okužene rastline navadnega srobota (Clematis vitalba) so bile v l. 2008 ugotovljene vvseh treh vinorodnih deželah, na vinski trti pa v Slovenski Istri in na Dolenjskem. VEvropi je bolezen razširjena zlasti v Italiji, Franciji Španiji ter Srbiji.Posebne zahteve:Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da na mestu pridelave niso biliopaženi simptomi zlate trsne rumenice od začetka zadnjih dveh popolnih rastnih dob.Pri premeščanju v varovana območja (Priloga II B) pa je z izdajo rastlinskega potnegalista podana izjava, da rastline izvirajo in so bile gojene na mestu pridelave:(a) v državi, kjer pojav FD ni znan, ali(b) na območju, kjer je bilo z uradnim postopkom ugotovljeno, da FD ni navzoča, ali(c) na Češkem, v Franciji v pokrajinah Champagne-Ardeni, Lorena ali Alzacija ali vItaliji v pokrajini Bazilikata, ali(d) kjer na matičnih rastlinah v zadnjih dveh zaključenih rastnih dobah ni bilo znamenjFD ter:- v trsnici ni bilo znamenj FD ali- so bile trsne cepljenke tretirane z vročo vodo (45 minut pri najmanj 500C). 124
  • 125. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 16.3 Druga kategorijaVidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme vdrugo kategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev:a) tveganje za vnos organizma je veliko (mednarodna trgovina),b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je velik,c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname),d) A1 ali A2 status organizma v Sloveniji: navzoč v omejenm obsegu in pod uradnim nadzorome) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi inf) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.Primer 1: Rumena in bela krompirjeva ogorčica - Globoderapallida, G. rostochiensisSistematika: Tylenchida, HeteroderidaeGostiteljske rastline: Krompirjeve cistotvorne ogorčice vrst Globodera rostochiensis inG. pallida zajedajo okoli 90 vrst gostiteljskih rastlin rodu razhudnikov (rod Solanum).Številne vrste tega rodu izvirajo iz Južne Amerike, v naših podnebnih razmerah pa sokot možni gostitelji pomembni predvsem krompir, paradižnik in jajčevec.Poti prenosa: V tleh je prenos omejen le na krajše razdalje (do 1 m), gibljiva je ledrugostopenjska ličinka. Na večje razdalje jih lahko prenesemo s cistami na gomoljihkrompirja (jedilni, semenski, za predelavo), pa tudi z okuženo zemljo na čevljih,mehanizaciji ali koreninah rastlin. Prenašajo se tudi z vodo ali vetrom. Ob uvozu iztretjih držav se nadzirajo rastline s koreninami, sajene ali namenjene za saditev tergomolji krompirja, namenjeni za sajenje.Opis in gospodarski pomen: Obe vrsti sta pomembna školjivca krompirja. Pri začetnemnapadu se na posevku pojavljajo otoki z rastlinami slabše rasti, včasih se pojavi tudirumenenje, venenje in odmiranje listja. Znamenja napada na nadzemnih delihkrompirja niso specifična, na koreninah pa lahko v drugi polovici junija opazimo večještevilo majhnih bradavičastih izrastkov (zrele samice), ki imajo velikost bucikinih glavicin proti koncu junija odpadejo s korenin (ciste). Za ugotavljanje navzočnosti cist jepotreben laboratorijski pregled vzorca zemlje. Gomolji so lahko prizadeti (število invelikost), tudi kadar simptomi na nadzemnem delu niso tako izraziti. Izgube pridelka prikrompirju so lahko tudi do 80%.Obe vrsti ogorčic preživita neugodne življenjske razmere v obliki cist v zemlji več lettudi, kadar gostiteljske rastline tam ne rastejo.Razširjenost: V Sloveniji G. pallida ni navzoča, bila pa je večkrat prestrežena v uvoznihpošiljkah krompirja. V omejenem obsegu je navzoča G. rostochiensis (dolina Trente,Bovško do Kobarida in Sorško polje).V svetu je G. rostochiensis je bolj razširjena kot G. pallida. G. rostochiensis najdemo vštevilnih državah Evrope, v nekaterih državah S in J Amerike, Afrike in Azije.Krompirjeve cistotvorne ogorčice so značilne za hladnejše rastne predele.Uvrstitev na karantensko listo: I.A2 125
  • 126. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINGlobodera pallida: Slovenija, Finska, Litva in Slovaška so uvrščene na seznamvarovanih območij za G. Pallida (Priloga I.B).Posebne zahteve:Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da (a) za rastline s koreninami,sajene ali namenjene za saditev, rastoče na prostem, obstajajo dokazi, da mestopridelave ni okuženo z G. pallida in G. rostochiensis oz. (b) gomolji krompirja zasaditev izvirajo s polja, za katero je znano, da ni okuženo s tema vrstama.Varovana območja za G. pallida: pri premeščanju gomoljev krompirja v varovanaobmočja je z izdajo rastlinskega potnega lista podana izjava, da so upoštevanedoločbe Direktive 69/465/EGS o obvladovanju krompirjevih ogorčic.Primer 2: Kostanjeva šiškarica - Dryocosmus kuriphilusSistematika: Hymenoptera, CynipidaeGostiteljske rastline: pravi kostanj, japonski kostanj, ameriški kostanj, kitajski kostanj.Poti prenosa: Na daljše razdalje jo prenesemo z napadenimi sadikami ali cepiči. Nanapadenem območju se širi z aktivnim letenjem, pri čemer ji pomaga veter. V časuaktivnega leta lahko odrasle osice raznašamo tudi s transportnimi sredstvi (tovornjaki,avtomobili ipd.). Pri uvozu iz tretjih držav nadziramo rastline kostanja, zlasti za saditev.Opis in gospodarski pomen:Povzroča tvorbo šišk, ki se oblikujejo spomladi 2 - 3 tedne po začetku odganjanja napoganjkih, glavnih listnih žilah ali pri osnovi moških socvetij. Šiška nastane kot odzivrastline na navzočnost ličink v brstih. S tem škodljivec močno prizadene letni prirastpoganjkov in lesa kostanja, predvsem pa pridelek plodov. Močno napadena drevesalahko včasih tudi propadejo. Kostanjeva šiškarica je najbolj nevaren škodljivec pravegakostanja, ki je bil pred kratkim zanesen v Evropo. Kostanjeva šiškarica spada tudi medpomembne škodljivce kostanja v gozdovih, kjer lahko prizadene letni prirast poganjkovin lesa ter pridelek plodov.Razširjenost: Kostanjeva šiškarica izvira s Kitajske, razširjena je tudi na Japonskem, vKoreji in ZDA. V Evropi je bila kostanjeva šiškarica prvič najdena v Italiji v provinciCuneo, kamor so jo zanesli z Japonske. V letu 2009 je v Evropi kostanjeva šiškaricanavzoča v severni Italiji, južnem delu Francije, južnem delu Švice in zahodnem deluSlovenije. Iz naravnega okolja jo je nemogoče izkoreniniti, zato je potrebno tudi pri nasuvesti biotično varstvo kostanja ter proučiti možnost naselitve naravnih sovražnikov nanapadena območja.V Sloveniji je bila prva najdba v letu 2005, odkrili so jo na 4 mestih v na novo sajenihnasadih iz iste pošiljke sadik pravega kostanja s poreklom iz italijanske provinceCuneo. Navedena žarišča so bila uspešno izkoreninjena, a je bilo v letu 2007 odkritonovo žarišče na Sabotinu. S tega žarišča se je škodljivec do konca leta 2008 že razširilna več mest v Vipavski dolini in na spodnjem Krasu. V Evropi je kostanjeva šiškaricanavzoča še v jugovzhodni Franciji.Uvrstitev na karantensko listo: Škodljivec ni uvrščen na seznam prilog Direktive2000/29. Leta 2006 je bila izdana Odločba komisije 2006/464/ES o začasnih nujnihukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu v Skupnost innjegovega širjenja v Skupnosti, pri nas pa je bil v letu 2006 izdan Pravilnik o začasnihnujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmuskuriphilus Yasumatsu. Izkoreninjenje v EU ni več mogoče, zato je verjetno, da bouvrščena v prilogo II za pravi kostanj. 126
  • 127. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Posebne zahteve: Za izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da so rastlinepravega kostanja:a) z navedenega mesta pridelave v njihovi celotni življenjski dobi ali od vnosa vSkupnost na mesto pridelave rastle v državi članici, v kateri pojav kostanjeve šiškariceni znan, alib) v njihovi celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rastle nanenapadenem območju kostanjeve šiškarice, ki ga je določila nacionalna organizacijaza varstvo rastlin v državi članici v skladu z mednarodnimi standardi za fitosanitarneukrepe.Registracija in rastlinski potni list oziroma fitosanitarno spričevalo se zahtevajo zarastline kostanja: – Castanea crenata Sieb. et Zucc. (japonski kostanj); – Castanea dentata Marsh. (ameriški kostanj); – Castanea mollissima Blume (kitajski kostanj); – Castanea sativa Mill. (pravi kostanj).Primer 3: Rjavenje borovih iglic - Scirrhia acicolaSinonimi: Mycosphaerella dearnessii (sedaj veljavno ime za teleomorfno obliko),Lecanosticta acicolaSistematika: Mycosphaerellaceae, Capnodiales, Dothideomycetidae,Dothideomycetes, Ascomycota (zaprtotrosnice), Fungi (glive)Gostiteljske rastline: Je karantenski škodljivi organizem za bor. Potencialni gostitelji sovse vrste bora, med katerimi so v Evropi najpomembnejši: rdeči bor, rušje, alepski bor,obmorski bor, pinija, P. radiata, zeleni bor, in nekateri drugi.Poti prenosa: na krajše razdalje se bolezen prenaša s pomočjo dežja, žuželk, lahko pajo prenaša tudi človek z delovnim orodjem. Na velike razdalje je najverjetnejši prenos ssadikami borov in s semenom, ki je onesnaženo z borovimi iglicami.Opis in gospodarski pomen: najprej se na iglicah pojavijo rjave do rjavo rdeče pege,iglice porjavijo in odpadejo. Na iglicah nastanejo drobna črna trosišča (acervuli), kiprivzdignejo povrhnjico iglice, vendar je ne pretrgajo. V vlažnem okolju izhajajo iz njihkonidiji v obliki olivno zelenih jezičkov. Okuženi bori slabijo in slabše priraščajo, sušijose posamezne veje ali cela drevesa. V naravnem okolju je to najpomembnejšabolezen, ki preprečuje pomlajevanje borov. Različne vrste borov so zelo različnoobčutljive na bolezen.Možna je zamenjava z rdečo pegavostjo borovih iglic (Mycosphaerella pini), pri kateritrosišča navadno nastanejo na rdeči pegi, ali z borovim osipom (Lophodermium spp.)(determinacija mora biti opravljena z mikroskopiranjem). Sum na bolezen je mogoč vtistih primerih, ko rjavijo eno- ali dve-letne iglice in so odmrli deli enakomerno porjaveli(nimajo rdečih peg).Razširjenost: bolezen je naravno razširjena v Severni Ameriki, od koder je bilazanesena na druge celine, tudi v Evropo. Posamični izbruhi so bili zabeleženi v Švici,Franciji, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Na Hrvaškem je od začetka sedemdesetih let 127
  • 128. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINprejšnjega stoletja navzoča na alepskem boru, najdena je bila tudi v Sloveniji nardečem boru in rušju (2008).Uvrstitev na karantensko listo: II.A1Posebne zahteve: za izdajo rastlinskega potnega lista niso opredeljene posebnezahteve, razen, da morajo biti rastline bora brez okužb s S. acicola.Primer 4: Rdeča pegavost borovih iglic - Scirrhia piniSinonim: Mycosphaerella pini (sedaj veljavno ime za teleomorfno obliko), DothistromapiniSistematika: Mycosphaerellaceae, Capnodiales, Dothideomycetidae,Dothideomycetes, Ascomycota, FungiGostiteljske rastline: karantenski škodljivi organizem za vse vrste borov. Glavnigostitelji: črni bor (Pinus nigra), rušje (Pinus mugo), Pinus radiata; ostali gostitelji:duglazija, navadni macesen.Poti prenosa: Bolezen se prenaša s pomočjo dežja, insektov, tudi z orodjem. Na daljšerazdalje se prenaša na okuženih rastlinah ali s semenom. Na rastlinah bora za saditevse nadzira navzočnost S. pini pri uvozu iz tretjih držav.Opis in gospodarski pomen: Prvi bolezenski znaki se začnejo pojavljati na starejšihiglicah (ne na letošnjih), prvi znaki so svetlo zelene ali rumeno zelene pege oz. pasovi.Kasneje se razvijejo pasovi, široki od 1 do 3 mm, ki objamejo celo iglico in so rjave doopečno rdeče barve. Iglice nad okuženim mestom se posušijo, sčasoma se posušijocele iglice. Po 1 do 3 letih iglice odpadejo. Če iglice odpadajo več let zapored, ostanejona drevesu le toletne iglice. Drevo sčasoma lahko propade. Posebno pogosta je pri nasna črnem boru in na rušju. Od podobne glive S. acicola jo ločimo po tem, da črnatrosišča običajno nastajajo na rdečih pegah na porjavelih iglicah ali delih iglice.Razširjenost: Bolezen izvira iz Amerike, od koder se je razširila na vse kontinente. VEvropi je navzoča v Franciji, Nemčiji, Švici, Avstriji, Španiji, na Portugalskem, vJugoslaviji, Bolgariji, Romuniji in Italiji. V Sloveniji je splošno razširjena in v zadnjih letihjo najdemo v drevesnicah z bori. Za zagotavljanje zdravih sadik črnega bora in rušja jetreba škropiti s fungicidi v sredini maja in v sredini junija.Uvrstitev na karantensko listo: II.A2Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da na mestupridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Scirrhia pini odzačetka zadnje popolne rastne dobe.Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da na mestupridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Scrirrhia pini odzačetka zadnje popolne rastne dobe. 128
  • 129. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 16.4 Tretja kategorijaVidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme v tretjokategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev:a) tveganje za vnos organizma je veliko (mednarodna trgovina), a se širi tudi lokalno, tako s trgovino kot naravnob) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je velik,c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname),d) A2 status organizma v Sloveniji: navzoč v pridelovalnih območjih ali v omejenm obsegu in pod uradnim nadzorom,e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi so omejene na matične nasade in sadilni/razmnoževalni material terf) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.Primer 1: Leptonekroza koščičarjev- fitoplazma European StoneFruit Yellows (ESFY)Sistematika: Bacteria, Mollicutes, PhytoplasmaGostiteljske rastline: marelice, breskve in nektarine, slive, cibora, mirabolana, češplja,češnja, višnjaPoti prenosa: Prenos bolezni je možen z vnosom in uvozom okuženega sadilnegamateriala. Naravni prenašalec bolezni je češpljeva bolšica (Cacopsylla pruni) inverjetno tudi breskov škržatek Asymmetrasca decedens, ki je pri nas množično navzočv poletnem času.Opis in gospodarski pomen: Bolezen poimenujejo tudi klorotično zvijanje listjakoščičarjev. Okužena drevesa se zgodaj olistajo. Listi obolelih delov krošnje so manjšiin klorotični. Pri marelicah in breskvah so bledo rumeni, pri slivah pa rdečkasti. Poletise listni robovi vihajo navzgor vzporedno z glavno žilo. Pri prerezu lubja so vidnenekroze. Okužena drevesa slabše cvetijo. Večina plodov odpade kmalu po cvetenju,zato je rodnost slabša. Plodovi so drobni, nepravilnih oblik in slabše kakovosti. Bolezenpovzroča gospodarsko škodo, saj okužena drevesa slabše rodijo, postopno hirajo in v2-5 letih propadejo.Splošna bolezenska znamenja: Celotna okužena drevesa ali njihovi deli olistajo boljzgodaj, t.j. že pred cvetenjem (zlasti pri marelicah in slivah kitajsko-japonskega izvora).Listi obolelih delov krošnje ali dreves so spomladi bledikavi (klorotični) in razločnomanjši. Rodnost je opazno slabša, okužena drevesa malo cvetijo, oploditev je slaba,zato večina plodov odpade kmalu po cvetenju. Značilno je naknadno odganjanjeterminalnih brstov pozno poleti in v jeseni, zato so na isti vejici skupaj stari pogosto žeporumeneli listi in povsem mladi, sveže zeleni list. Stari listi navadno predčasnoodpadejo, medtem ko novi listi ostajajo do pozne jeseni. Veje imajo kratke medčlenke,pri nekaterih slivah japonsko-kitajskega izvora (Prunus salicina) se lahko pojavi tudimetličavost. Okužena drevesa pogosto razvijejo posamezne cvetove izven normalnegaobdobja za cvetenje (poleti ali celo jeseni). Drevesa postopno hiranjo in v 2-5 letihpropadejo, odvisno od občutljivosti vrste oz. sorte.Znamenja na listih: Od začetka julija naprej se listni robovi vihajo navzgor vzporedno zglavno žilo, zviti listi so bolj mesnati, pri marelicah in breskvah bledo rumenkasti, prislivah rdečkasti. Listne žile so izrazito odebeljene, klorotične ali delno nekrotizirane. 129
  • 130. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINZnamenja na lubju: Pri tangencialnem prerezu lubja pogosto opazimo nekrotično tkivo,sprva le na nekaterih vejah, nakar se širi navzdol. Nekroze lubja so pogosto posledicazgodnjega odganjanja in delne pozebe.Znamenja na plodovih: Plodovi so navadno drobnejši, pogosto nepravilno oblikovani,slabega okusa in pogosto predčasno odpadejo.Možnost zamenjave: Podobna bolezenska znamenja lahko povzročajo mehanskeovire, ki preprečujejo normalno funkcioniranje floema (npr. z neprožnim vezivomprevezana veja ali deblo, neskladnost ali slaba skladnost podlage in žlahtnega deladrevesa; gniloba koreninskega vratu, ipd.).Uvrstitev na karantensko listo: I.A2Razširjenost: v Sloveniji je bolezen navzoča. V EU je navzoča povsod, kjer gojijokoščičarje.Posebne zahteve: Ker je fitoplazma ESFY v Sloveniji razširjena, je mogoče pridelovatirastline za saditev le na uradno vzpostavljenih mestih in enotah pridelave3, za kateregalokacijo uradno odobri fitosanitarni inšpektor, ki presodi, ali je mogoče vzpostaviti 100m širok neokužen varovalni pas. Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava,da rastline koščičarjev Prunus L. za saditev izvirajo z enot pridelave, za katera jeznano, da niso okužena z ESFY.Primer 2: Šarka – virus Plum poxSistematika: Potyviridae, PotyvirusKarantenski škodljivi organizem za gostiteljske rastline: sliva, češplja, breskev,nektarina, marelica, češnja, višnja, mandelj, ringlo, cibora, mirabolana, črni trn,rešeljika, čremsa ter druge sadne in okrasne vrste ter podlage iz rodu Prunus.Poti prenosa: Virus se prenaša s cepljenjem in okuženim izhodiščni in sadilnimaterialom. Prenašajo ga tudi liste uši, ki sesajo sok okužene rastline.Opis in gospodarski pomen:Na listih se pojavljajo svetlejše lise (šare) pege, proge, razbarvanja ali kolobarji in sicerpo vsej rastlini, pogosto pa le na posameznih vejah. Na breskvah lahko opazimo celolistne deformacije ali nekrotične črte. Pri breskvah z rožastimi cvetovi so venčni listilisasti. Na plodovih opazimo različne spremembe, od blagih razbarvanih peg inobročkov na površini, do značilno nagubane površine s polkrožnimi in obročkastimibrazdami. Plodovi marelic in sliv so lahko deformirani, meso okuženih plodov pa kažeznake rjavenja. Plodovi predvsem pri slivah pogosto predčasno odpadejo, ne dozorijoin so trpkega okusa. Na koščicah okuženih rastlin, zlasti marelic, se pojavljajo svetloobrobljene pege ali kolobarji. Simptomi šarke se zelo razlikujejo glede na vrsto rastlinein sorto, različek virusa, klimatske razmere in vitalnost rastline.Virus ima več različnih sevov, ki so različno agresivni do gostiteljskih rastlin. Obolelorastlino je potrebno čimprej odstraniti, ker je vir novih okužb. Bolezen ogroža pridelavokoščičarjev in drugih vrst iz rodu Prunus, saj lahko okuženo drevo najkasneje v nekajletih propade.Uvrstitev na karantensko listo: II.A23 Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European StonefruitYellows (Uradni list RS, št. 140/04) 130
  • 131. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Razširjenost: v Sloveniji je bolezen je navzoča v vseh pridelovalnih območjih, v okviruposebnega nadzora pa s pregledi in testiranjem zagotavljamo pridelavo s PPVneokuženega razmnoževalnega materiala.Posebne zahteve:Ker je PPV v Sloveniji razširjen, je mogoče pridelovati rastline za saditev le na uradnovzpostavljenih mestih in enotah pridelave4, za katerega lokacijo uradno odobrifitosanitarni inšpektor, ki presodi, ali je mogoče vzpostaviti 1 km širok neokuženvarovalni pas. Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da rastlinekoščičarjev (Prunus) za saditev izvirajo z enot pridelave, za katera je znano, da nisookužena s PPV.Primer 3: Plodove muhe – TephritidaeMed karantenske škodljive organizme spadajo tudi številne plodove muhe, ki seprenašajo na večje razdalje predvsem s plodovi citrusov in njihovih hibridov ter drugimiplodovkami iz neevropskih držav. Ti se zato nadzirajo ov uvozu plodov iz nekaterihtretjih držav.V prilogi I.A1 so naštete naslednje vrste kot neevropske, čeprav so nekatere žerazširjene v Evropi:Anastrepha fraterculus, Anastrepha ludens, Anastrepha obliqua, Anastrepha suspensa,Dacus ciliatus, Dacus curcurbitae, Dacus dorsalis, Dacus tryoni, Dacus tsuneonis,Dacus zonatus, Epochra canadensis, Pardalaspis cyanescens, Pardalaspis quinaria,Pterandrus rosa, Rhacochlaena japonica, Rhagoletis fausta, Rhagoletis indifferens,Rhagoletis mendax, Rhagoletis pomonella, Rhagoletis ribicola in Rhagoletis suavis.Med plodove muhe spadata tudi višnjeva in orehova muha, ki sta navzoči tudi pri nas.VIŠNJEVA MUHA (Rhagoletis cingulata)Gostitelji: češnja, višnja, rešeljika, pozna čremsaPoti prenosa: Na večje razdalje se ga lahko prenese z napadenimi plodovi češenj invišenj ali z zemljo v razvojni fazi bube. Lokalno se razširja s preletom, z napadenimiplodovi in prometnimi sredstvi.Opis in gospodarski pomen: Višnjeva muha je po zunanjosti podobna češnjevi muhi,enaka je tudi škoda, ki jo povzroča, to je črvivost plodov.Razširjenost: Domovina višnjeve muhe je Severna Amerika; v Evropi je razširjena naHrvaškem, Madžarskem, Nizozemskem in v Italiji, Nemčiji, Sloveniji (omejeno vSlovenskih goricah) in Švici.Orehova muha – Rhagoletis completaGostitelj: oreh (Juglans spp.)Poti prenosa: Na večje razdalje se lahko prenese z napadenimi plodovi oreha ali zzemljo v razvojni fazi bube. Lokalno se razširja s preletom, z napadenimi plodovi inprometnimi sredstvi.4 Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum poxvirus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04 in 68/05) 131
  • 132. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINOpis in gospodarski pomen: Orehova muha je za zdaj najhujši škodljivec orehov vEvropi. Ličinke (žerke) razžrejo zeleno oplodje orehov, ki nato počrni in se prisuši naorehovo lupino. Napadeni plodovi imajo bistveno zmanjšano tržno vrednost.Razširjenost: Domovina orehove muhe je Severna Amerika; v Evropi je razširjena naHrvaškem, v Italiji, Franciji, Švici in Sloveniji. V Sloveniji je razširjena po vsem ozemlju,kjer uspeva oreh, razen v Prekmurju.Uvrstitev na karantensko listo: I.A1 kot primeri muh iz družine TephritidaePosebne zahteve za izdajo rastlinskega potnega lista niso opredeljene.Posebne zahteve za Tephritidae ob uvozu plodov:Ob uvozu plodov rodov Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovih hibridov,ki izvirajo iz tretjih držav, kjer so navzoče Tephritidae (neevropske vrste), morajo bitiizpolnjene naslednje zahteve: (a) da plodovi izvirajo z območij, kjer Tephritidae (neevropske vrste) niso navzoče;ali če te zahteve ni mogoče izpolniti:(b) da ob uradnih inšpekcijskih pregledih, izvedenih vsaj enkrat mesečno v zadnjih trehmesecih pred spravilom, na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini niso bilaopažena znamenja plodovih muh (neevropske vrste) od začetka zadnje popolne rastnedobe in je bilo z ustreznim uradnim preverjanjem ugotovljeno, da v plodovih ni plodovihmuh,ali če tudi te zahteve ni mogoče izpolniti:(c) da je bilo z ustreznim uradnim preverjanjem reprezentativnih vzorcev ugotovljeno,da v plodovih ni plodovih muhali če tudi te zahteve ni mogoče izpolniti:(d) da so bili plodovi ustrezno tretirani s sprejemljivo obdelavo z vročo paro,podhlajevanjem ali hitrim zamrzovanjem, ki se je pokazalo za učinkovito proti plodovimmuham, ne da bi pri tem poškodovali plod, in kadar to ni mogoče, da so bili kemičnoobdelani, če je to sprejemljivo po zakonodaji Skupnosti. 16.5 Četrta kategorijaVidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme včetrto kategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev:g) tveganje za vnos organizma je srednje (mednarodna trgovina), a se širi tudi lokalno, tako s trgovino kot naravnoh) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je velik,i) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname) ali med nekarantenske nadzorovane škodljive organizme na sadilnem materialu,j) A2 status ali splošno razširjen organizem v Sloveniji: navzoč v pridelovalnih območjih ali v omejenm obsegu in pod uradnim nadzorom,k) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi so omejene na matične nasade in sadilni/razmnoževalni material terl) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir. 132
  • 133. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Primer 1: Ameriški kapar – Diaspidiotus perniciosusSinonimi: Aspidiotus perniciosus, Quadraspidiotus perniciosusSistematika: Hemiptera: Coccoidea: DiaspididaeGostiteljske rastline: glavni gostitelji so jablana, hruška, ribez, kutina, nešplja, češnja,breskev, sliva in ribez. Napada tudi mandljevec, citruse, aktinidijo, rdeči dren,Symphoricarpos rivularis, japonsko kutino, panešpljo, glog, Rosa spp., robido,jerebiko, oreh, bukev in druge. Skupno napada okrog 160 rastlinskih vrst.Poti prenosa: z drevesa na drevo se prenaša z živimi ličinkami, predvsem ličinke 1.stadija lahko prenese veter na razdalje nekaj kilometrov. Na velike razdalje se prenašana rastlinah gostiteljskih rastlin (npr. na sadikah) ter na plodovih.Opis in gospodarski pomen: Ameriški kapar dela škodo s sesanjem rastlinskih sokov.Napade vse dele rastlin: plodove, les, včasih tudi liste. Pri tem izloča toksine.Napadena drevesa zastanejo v rasti, hirajo, močno napadena lahko propadejo v 2 do 3letih. Napadeni plodovi niso za prodajo.Razširjenost: V Sloveniji je vrsta navzoča. Razširjena je po vsej Evropi, v Ameriki, Aziji,ponekod v Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji.Uvrstitev na karantensko listo: Ni na seznamu karantenskih organizmov, a je podnadzorom v pridelavi sadilnega materiala v skladu z direktivami o trženju semenskegamateriala.Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da sadikejavorja, panešplje, gloga, kutine, trdoleske, bukve, oreha, ligusterja, jablane, topola,hruške, ribeza, vrtnice, vrbe, jerebike, španskega bezga, lipe, bresta in vinske trte nisonapadene z ameriškim kaparjem.Ker karantenskih ukrepov za škodljive organizme, ki so splošno razširjeni, ne moremoizvajati, v okviru delovne skupine Sveta podpiramo proučitev, kateri ukrepi iz direktiv sosmiselni ali celo ukinitev direktive, ker je zastarela in ne predpisuje izvedljivih ukrepovza škodljivca, ki je v EU splošno razširjen.Drugače pa je z ameriškim kaparjem, ki pa se pojavlja v pridelavi na celem območjuSlovenije. V matičnih nasadih in drevesnicah ga ustrezno zatiramo z insekticidi,medtem ko je prišlo v nekaterih trajnih nasadih sadnega drevja v zadnjih 5 letih že dotežav zaradi prerazmožitev in škode. Ob močnem napadu lahko drevo celo propade,zlasti v prvih letih po saditvi. Ugotovljeno je bilo, da do prerazmnožitev prihaja vnasadih, ki jih varujejo po principih ekološke ali integrirane pridelave, kjer ostrejšiinsekticidi niso dovoljeni ali pa se zimsko škropljenje opušča. Kapar je trdovratenškodljivec, ki ga je mogoče zatirati le z večkratnim škropljenjem. Ustreznih učinkovitihinsekticidov pa tudi ni več registriranih zaradi strožjih predpisov pri registracijifitofarmacevtskih sredstev.Zato je pri proučitvi ustreznosti direktive o ameriškem kaparju potrebno obdržatipreventivne ukrepe pri pridelavi sadilnega materiala, da se s sadikami ne zanesekaparja v trajne nasade, kjer bi potem povzročal gospodarsko škodo oziromapovečal rabo insekticidov v pridelavi.V kmetijski pridelavi pa je potrebno proučiti ustrezne ukrepe zatiranja kaparja in razvojaopazovalno – napovedovalnih metod za učinkovito spremljanje in zgodnje ukrepanje. 133
  • 134. ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLINNadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za gozdnerastlineNekarantenski škodljivi organizmi za gozdne rastline so določeni na podlagi Zakona ogozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, odl. US 13/98, 56/99 – ZON in 67/02) kot delvarstva gozdov v Sloveniji, hkrati pa so nekateri na seznamih za varovana območja EUdirektive 2000/29/ES:Mali osmerozobi smrekov lubadar - Ips amitinus Eichhof – II.BVeliki macesnov lubadar - Ips cembrae Heer – II.BIps duplicatus Sahlberg – II.BDvanajsterozobi borov lubadar - Ips sexdentatus Börner – II.BOsmerozobi smrekov lubadar - Ips typographus Heer – II.BOrjaški smrekov ličar - Dendroctonus micans Kugelan – II.BCephalcia lariciphila (Klug) – II.BGilphinia hercyniae (Hartig) – II.BPinijev sprevodni prelec - Thaumetopoea pityocampa (Den. in Schiff.) – II.BNavadna borova grizlica - Diprion pini L.Rjava borova grizlica - Neodiprion sertifer GeoffreyMali borov strženar - Blastophagus minor Htg.Veliki borov strženar - Blastophagus piniperda L.Pityogenes spp.Ostrozobi borov lubadar - Ips acuminatus GyllenhalGobar - Lymantria dispar L.Šesterozobi smrekov lubadar - Pityogenes chalcographus L.Dvojnooki smrekov ličar - Polygraphus poligraphus L.Ostrozobi jelov lubadar - Pityocteines spinidens ReitterKrivozobi jelov lubadar - Pityocteines curvidens GermaZrnati jelov lubadar - Cryphalus piceae RatzeburgČrnoglavi jelov brstni zavijač - Christoneura muriana Hbn.Rdečeglavi jelov zavijač - Zeiraphera rufimitrana H.-S.Molj jelovih iglic - Agryresthia fundella F.v.Rosl.Mala smrekova grizlica - Pristiphora abietina Christ.Montanska smrekova grizlica - Pachynematus montanus Zadd.Molj macesnovih iglic - Coleophora laricella Hb.Sivi macesnov zavijač - Zeiraphera diniana GuenZeleni hrastov zavijač - Tortrix viridana L.Pedici GeometridaeMajski hrošči - Melolontha spp. 134
  • 135. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 16.6 Škodljivi organizmi kot vektorjiDoločeni organizmi imajo poleg lastnosti, da so škodljivi rastlinam, tudi sposobnost, daprenašajo druge škodljive organizme, ki škodljivost na gostiteljski rastlini še povečajo.Take organizme imenujemo prenašalci ali vektorji.Poznan primer so listne uši različnih vrst, ki delajo škodo neposredno s sesanjemrastlin in hkrati prenašajo različne škodljive viruse (npr. črna fižolova uš prenaša virusena krompirju, sladkorni pesi, fižolu, bobu; hmeljeva uš prenaša patogene viruse nahmelj in nekatere koščičarje, med drugim tudi virus šarke).Vektorji, ki prenašajo karantenske škodljive organizme, so opisani pri posameznihorganizmih v nadaljevanju. Na tem mestu naj omenimo zlasti nekatere pomembnejše: − Vironsone ogorčice Longidoridae, med katerimi so nekatere vrste pomembni fitofagi, ki prenašajo rastlinske viruse pomembne za sadno drevje in vinsko trto − Bolšice, ki prenašajo fitoplazme sadnega drevja − Škržatki, ki prenašajo fitoplazme vinske trte − Hrošči iz rodu Monochamus, ki prenašajo borovo ogorčico, − Tobakov ščitkar, ki prenaša viruse na vrtninah in okrasnih rastlinah, − Resarji prenašajo viruse na okrsnih rastlinah, − Listne zavrtlake (Lyriomiza) pa na vrtninah.Pri vektorjih je pomemben ukrep njihovo neposredno zatiranje, kadar so na voljosredstva za tretiranje rastlin (listne uši, bolšice, škržatki, tobakov ščitkar) oziromapreprečevanje širjenja bolezni s karantenskimi oziroma preventivnimi ukrepi (vironosneogorčice, Monochamus, itd.). 135
  • 136. VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO17 SUM NA OKUŽBO RASTLIN IN OBVEŠČANJENajširši pravni okvir za karantenske škodljive organizme je dala Mednarodnakonvencija o varstvu rastlin (IPPC – International plant protection convention), ki je bilasprejeta 1951. leta, nato dopolnjena v letu 1979 in spremenjena leta 1997. Vključila jesodobni koncept fitosanitarnega nadzora, ki je skladen s Sporazumom o uporabisanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO-SPS sporazum).Svetovna trgovinska organizacija (WTO – World trade organisation) je namreč s1.1.1995 zamenjala dotedanji Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT), da bi šepospešila mednarodno trgovino. Slovenija je WTO-SPS sporazum z zakonomratificirala 20. junija 1995 in postala članica WTO s 30. julijem 1995 (Zakon o ratifikaciji,1995). S tem je Slovenija priznala odprte meje za mednarodno izmenjavo blaga in sezavezala, da s fitosanitarnimi in veterinarskimi ukrepi ne bo po nepotrebnem oviralamednarodne trgovine.Preglednica 3: Nekateri mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe (International Standards for Phytosanitary Measures –ISPM), sprejeti na podlagi Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (International Plant Protection Convention -IPPC, 1997) do 2007. Št. Naslov standarda Leto sprejema ISPM. 1 Načela fitosanitarnega varstva rastlin in uporaba fitosanitarnih ukrepov 1993, revidiran v mednarodni trgovini 2006 ISPM 4 Zahteve za uvedbo nenapadenih območij 1995 ISPM 5 Slovar fitosanitarnih izrazov 1995, revidiran - Dodatek 1 (2001): Smernice za razlago in uporabo koncepta letno uradnega nadzora nadzorovanih škodljivih organizmov - Dodatek 2 (2003): Smernice za razumevanje potencialnega gospodarskega pomena in sorodnih izrazov vključno z vidikom okolja - Dodatek 3 (2007): Obeljen les in les brez lubja - Dodatek 4 “široko razprostranjen” ISPM 6 Smernice za celostni nadzor 1997 ISPM 8 Določitev statusa škodljivega oganizama na območju 1998 ISPM 9 Smernice programov za izkoreninjenje škodljivih organizmov 1998 ISPM 10 Zahteve za ustanovitev nenapadenih mest pridelave in nenapadenih 1999 enot pridelave ISPM 13 Smernice za uradno obvestilo o neskladnosti in nujnih ukrepih 2001 ISPM 14 Uporaba celostnih ukrepov pri sistemskem pristopu ravnanja ob 2002 tveganju zaradi škodljivega organizma ISPM 16 Nadzorovani nekarantenski škodljvi organizmi: zasnova in uporaba 2002 ISPM 17 Poročanje o škodljivih organizmih 2002 ISPM 19 Smernice za sezname nadzorovanih škodljivih organizmov 2003 ISPM 22 Zahteve za uvedbo območij z nizko stopnjo pojavljanja škodljivih 2005 organizmov ISPM 23 Smernice za uradne preglede 2005 ISPM 29 Priznavanje nenapadenih območij in območij z nizko stopnjo pojavljanja 2007 škodljive organizme 136
  • 137. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Ker je določene preventivne ukrepe proti širjenju škodljivih organizmov potrebnoizvajati, se je Slovenija vključila v “dobro fitosanitarno prakso” s sprejetjem zakona oratifikaciji spremenjene konvencije o varstvu rastlin (Zakon o ratifikaciji, 2000) in setako pridružila skupno 140 državam, med katerimi so tudi Evropska Unija in vse njenedržave članice.Države, podpisnice konvencije, upoštevajo mednarodne standarde za zdravstvenovarstvo rastlin (ISPM 1-10, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999), ki so podlaga fitosanitarnimukrepom, ki jih izvajajo države podpisnice, še posebej, kadar z njimi omejujejomednarodno trgovino z rastlinami in rastlinskimi proizvodi.Nova slovenska zakonodaja prenaša k nam določbe evropskih direktiv, mednarodnekonvencije in WTO-SPS sporazuma. Na njeni podlagi Slovenija vzpostavlja sistem, kiomogoča ustrezno varovanje zdravja rastlin na skupnem trgu Evropske unije tudi poukinitvi državnih meja med Republiko Slovenijo in državami članicami Evropske unijeter hkrati z implementacijo enakih standardov zdravstvenega varstva rastlin zmanjšujeovire v trgovini.Glavno poslanstvo fitosanitarnega nadzora je zbiranje informacij o zdravstvenem stanjurastlin in ukrepanje upravnega organa in/ali inšpektorja ob potrebi.Prvi vir informacij so profesionalni imetniki rastlin, ki morajo v skladu z zahtevamizakona pregledovati gojene rastline, vključno z obdelovalnimi površinami (polja,nasadi, drevesnice, vrtovi, rastlinjaki), prostorastoče rastline, prostore za skladiščenje,predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstva za prevoz rastlin inrastlinskih proizvodov ter druge nadzorovane predmete, ki jih imajo v lasti ali drugiuporabi oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, z namenom ugotavljanja pojava inširjenja škodljivih organizmov.O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.Amorajo imetniki nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja oziroma izvajalce javneslužbe zdravstvenega varstva rastlin oziroma gozdarstva, ki o tem obvestijo FURS. Čese odkrije škodljivi organizem, so dolžni izvajati tudi predpisane ukrepe zapreprečevanje širjenja oziroma zatiranje škodljivih organizmov. Na podlagi določbzakona lahko pristojni inšpektor odredi izvedbo ukrepov na stroške imetnika, če imetniksam ne izvede določenih ukrepov, saj je širjenje in škodo potrebno nemudomapreprečiti.Sicer obveznost obveščanja iz zakona velja tudi za katerokoli drugo osebo, ki zaradinarave svojega dela sumi ali opazi nov ali nepričakovan pojav škodljivih organizmov.Posebej dragocene informacije lahko uradna služba dobi od ljubiteljskih aliprofesionalnih raziskovalcev, ki dobro poznajo biologijo organizmov ali rastlin teropazijo nenevadne pojave v naravi. Ker se ne gre zanašati le na prostovoljno zbraneinformacije, ima uradna fitosanitarna služba v sestavi pooblaščene strokovne inznanstvene institucije, ki po naročilu zbirajo informacije za najbolj nevarne rastlinskeškodljive organizme.Na podlagi širšega zbiranja informacij, zlasti z delovanjem uradnih služb in znanstvenihter strokovnih institucij s področja varstva rastlin, je mogoče presoditi o tveganjih zazdravje rastlin in uvrstiti organizme na sezname, za katere velja posebna previdnost.Po definiciji je uvrščanje organizmov na sezname postopek, s katerim se ugotavlja, aliima škodljivi organizem značilnosti karantenskega škodljivega organizma alinadzorovanega gospodarskega škodljivega organizma. [ISPM št. objave 11, 2001] 137
  • 138. VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO18 VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO 18.1 Nov pojav škodljivega organizmaZakon ZZVR-1 nalaga, da če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi škodljivorganizem s seznamov I.A in II.A, oziroma s seznamov I.B ali II.B, za katerega jeEvropska komisija priznala Republiki Sloveniji status varovanega območja, ali sepojavijo simptomi na rastlini, rastlinskih proizvodih ali nadzorovanih predmetih, napodlagi katerih se sumi na okužbo s škodljivim organizmom s seznamov I.A, II.A, I.B aliII.B, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj na predpisan načinobvestiti Upravo.Imetnik mora zavarovati rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete terpreprečiti stik z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti nanačin, ki ga določi pristojni inšpektor ali uradna oseba, ki je izvajalec javnegapooblastila po tem zakonu. 18.2 Potrditev škodljivega organizmaV primeru suma, ko uradni fitosanitarni preglednik sumi na pojav karantenskega alinovega škodljivega organizma, odvzame uradni vzorec in ga pošlje v pooblaščenlaboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Ta potrdi ali ovrže sum na okužbo sškodljivim organizmom in poskusi ugotoviti vzrok okužbe. Ob tem mora zagotoviti taknačin ravnanja z uradnim vzorcem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmovter da zagotovi identiteto vzorca.Uradne diagnostične preiskave iz prejšnjega odstavka opravlja laboratorij, ki mu jedodeljeno javno pooblastilo iz prvega oziroma drugega odstavka 68. člena tegazakona, za izvajanje nalog iz 5. točke 76. člena tega zakona (glej dodatek 5).Ko je ugotovljena okužba s škodljivim organizmom s seznamov I.A in II.A oziroma navarovanem območju s seznamov I.B in II.B, pristojni inšpektor odredi uničenje alidrugačno odstranitev, tretiranje in druge predpisane ukrepe. Nadaljnje ukrepe zaobvladovanje žarišča okužbe lahko pristojni inšpektor odredi na podlagi vizualnihznamenj brez odvzema vzorcev.Uprava določi obseg žarišča okužbe. O pojavu in nevarnosti škodljivega organizma tero obsegu obvesti organizacije, službe in imetnike rastlin ter jih seznani znajpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo okužbo s škodljivimi organizmi.Aktualne razmejitve slovenskega ozemlja zaradi rastlinskih škodjivih organizmov so naspletni strani http://www.furs.si. 138
  • 139. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 18.3 Objavljanje podatkov o škodljivih organizmihUprava na predpisan način vodi evidence o pojavih in ugotovitvah škodljivihorganizmov in druge potrebne evidence o stalnem nadzoru, z namenom obveščanja nadržavni in mednarodni ravni.Podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka predpišeminister. Pravilnik je v programu vlade RS za leto 2009.Podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A vRepubliki Sloveniji se lahko daje ali objavlja le na predpisan način.V skladu z navodilom o objavljanju podatkov o pojavu in razširjenosti na novo odkritihkarantenskih rastlinskih bolezni in škodljivec (Uradni list RS, št. 40/91) je prepovedanodajati ali objavljati podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma sseznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji brez odobritve Uprave. 139
  • 140. UKREPI ZA VARSTVO RASTLIN19 OBVLADOVANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV 19.1 Fitosanitarni ukrepi na mestu pridelave ob okužbiČe se med uradnim pregledom pri pridelavi ali predelavi ugotovi, da so rastline,rastlinski proizvodi ali nadzorovani predmeti okuženi s karantenskimi oziromanadzorovanimi škodljivimi organizmi, fitosanitarni inšpektor odredi enega ali večnaslednjih ukrepov: − tretiranje, če se z njim zagotovi izpolnjevanje predpisanih zahtev; − odstranitev na način, ki ne predstavlja fitosanitarne nevarnosti (na primer industrijska predelava, uporaba za krmo po opravljeni toplotni obdelavi, odlaganje na lokaciji, ki jo odobri inšpektor, in podobno); − uničenje. 19.1.1 TretiranjeTretiranje, kot je dezinfekcija, dezinsekcija ali deratizacija, lahko opravi le pravna alifizična oseba, ki je registrirana za to dejavnost. Druge ukrepe tretiranja lahko opravljajoizvajalci varstva rastlin v skladu z zakonom, ki ureja fitofarmacevtska sredstva.Izvajanje ukrepov iz tega člena nadzira pristojni inšpektor.Pri novih ali karantenskih organizmih običajno ni registriranih sredstev za ta namen. Vteh primerih se lahko na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih izdataizjemno dovoljenje ali dovoljenje za razširitev uporabe fitofarmacevtskihsredsetv (FFS).1. Zahtevek za izdajo izjemnega dovoljenja se vloži v primeru nenadnega izbruhaškodljivega organizma, za katerega v Republiki Sloveniji ni registriranega ustreznegaFFS oziroma ustrezne uporabe FFS. Vlagatelj zahtevka za izdajo izjemnega dovoljenjaje lahko pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Postopek zaizdajo izjemnega dovoljenja lahko začne pristojni organ tudi po uradni dolžnosti.Zahtevku je treba priložiti najmanj naslednja dokazila in dokumentacijo:- natančno obrazložitev razloga, zaradi katerega se vlaga zahtevek (ogroženakmetijska rastlina, obseg pridelave, škodljivi organizem, predvidene posledice škode),- podatke o FFS,- podatke o načinu uporabe FFS,- izpolnjeno referenčno listo (pisni viri uporabe v evropskih državah).Izjemno dovoljenje se glasi na FFS. Dovoljenje mora vsebovati podatke o FFS,dovoljeni količini FFS, uporabniku, območju in pogojih uporabe. Dovoljenje se izda zadoločeno časovno obdobje, ki ni daljše od 120 dni.2. Razširitev uporabe že registriranega FFS lahko zahteva katerakoli pravna alifizična oseba, kadar imetnik registracije nima interesa za spremembo registracije.Postopek za izdajo dovoljenja za razširitev uporabe lahko začne pristojni organ tudi pouradni dolžnosti. Zahtevku za razširitev uporabe je treba priložiti najmanj naslednjadokazila in dokumentacijo:- podatke o FFS, 140
  • 141. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009- podatke o načinu uporabe FFS,- izpolnjeno referenčno listo (pisni viri uporabe v evropskih državah).Dovoljenje za razširitev uporabe se glasi na FFS in vsebuje podatke o namenu innačinu uporabe, rastlinski vrsti, karenci in najvišjih dovoljenih ostankih FFS v rastlini.Pristojni organ dovoli razširitev uporabe glede na obstoječe podatke o vplivu na zdravjeljudi, živali in okolje.Dovoljenje za razširitev uporabe se ne izda, če podatki o načinu uporabe FFS, karenciin mejnih vrednostih ostankov pesticidov niso dostopni. Odgovornost za vpliv natretirane rastline prevzame uporabnik FFS.Vlogi se vložita na obrazcih, ki sta na razpolago na spletni strani FURShttp://www.furs.si/Obrazci/ffs/obr_ffs.asp. 19.1.2 Uničenje rastlinUničenje je potrebno opraviti na način, ki onemogoča širjenje škodljivih organizmov inzagotavlja, da se z ostanki škodljivi organizmi ne morejo širiti. Način, kraj in rok uničenjaiz odredi pristojni inšpektor.S sežiganjem se uničujejo zlasti seme, lesnate rastline za saditev, les in embalaža.Sežig se opravi v sežigalnih napravah ali v posebnih jamah oziroma na mestih, kjer ninevarnosti širjenja požara v okolje.Z uporabo fitofarmacevtskih sredstev se uničujejo zlasti zelnate ali olistane rastline, kise morajo po uničenju zaorati ali zakopati.Z zakopavanjem se uničujejo zlasti korenaste in gomoljaste rastline, čebulnice,embalaža in druge rastline, ki jih drugače ni mogoče uničiti. Rastline oziroma embalažose v jamo zakoplje tako, da je nad njimi najmanj 1 m debela plast zemlje, ki mora bitipotlačena in zravnana z okoliškim terenom. Jama, v kateri so zakopane rastlineoziroma embalaža, mora biti dovolj daleč od vodnih izvirov in tokov, kar presodipristojni inšpektor, upoštevajoč stopnjo nevarnosti prenašanja škodljivih organizmov, kise oceni na podlagi razpoložljivih znanstvenih, strokovnih in tehničnih podatkov gledenarave škodljivega organizma in tipa tal. Kraj zakopa mora biti vidno označen in ga nidovoljeno obdelovati najmanj tri leta.Z zaoravanjem ali drugim mehanskim načinom se uničujejo zlasti rastline, ki še neoblikujejo reprodukcijskih organov in se vegetativno ne razmnožujejo. 19.2 Ukrepi pri premeščanjuČe se med uradnim pregledom pri premeščanju med državami članicami Evropskeunije ugotovi, da pošiljka ne izpolnjuje predpisanih fitosanitarnih zahtev, fitosanitarniinšpektor zadrži pošiljko in odredi enega ali več naslednjih ukrepov:− tretiranje pošiljke, če se z njim zagotovi izpolnjevanje pogojev za premeščanje pošiljke;− dovolitev premeščanja pošiljke pod uradnim nadzorom fitosanitarnega inšpektorja do območij, kjer pošiljka ne predstavlja dodatne nevarnosti; 141
  • 142. UKREPI ZA VARSTVO RASTLIN− dovolitev premeščanja pošiljke pod uradnim nadzorom fitosanitarnega inšpektorja do prostorov za industrijsko predelavo;− uničenje pošiljke. 19.3 Spremljanje škodljivih organizmovV skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe – ISPM št. 6 jespremljanje ali monitornig opredeljen kot stalni uradni postopek ugotavljanjanavzočnosti škodljivih organizmov. Monitoring je ciljana oblika nadzora na določenarizična mesta ali poti prenosa. Slovenski zakon ga posebej opredeljuje za fitosanitarnoinšpekcijo kot “inšpekcijsko spremljanje”.Rezultati spremljanj se zbirajo v okviru splošnega stalnega nadzora, ki ga upravljaFitosanitarna uprava. ISPM 6 opredeljuje splošni stalni nadzor kot proces, v katerem sezbirajo informacije o določenih škodljivih organizmih, ki so pomembni za neko območjein predstavljajo uradni vir informacij (npr. uradne baze podatkov, spisi škodljivihorganizmov), in sicer o navzočnosti škodljivega organizma ali njegovi odsotnosti, ssistematično raziskavo oziroma posebnim nadzorom, spremljanjem ali z drugimpostopkom.Da se podatki iz spremljanj koristno uporabijo, državne organizacije za varstvo rastlinrazvijejo sistem, po katerem se zbirajo, verificirajo in evidentirajo ustrezne informacije oškodljivih organizmih. V okviru načrtnega spremljanja škodljivih organizmovFitosanitarna uprava Republike Slovenije vodi uradno evidenco poročil o škodljivihorganizmih, na podlagi katere se zagotavljajo ustrezne podlage za poročanje zaradizakonodajnih obveznosti (za široko javnost ali določene agencije), zaradi mednarodnihsporazumov o sodelovanju ter mednarodnim organizacijam (npr. EPPO, FAO-IPPC).Informacije o spremljanju škodljivih organizmov so podpora uradnim izjavam onenapadenosti območja kot pomoč za zgodnje odkrivanje navzočnosti novih škodljivihorganizmov ter podlaga za poročanje in arhiviranje spiskov škodljivih organizmov nagostitelju in na blagu ter poročil o razširjenosti.Inšpekcijsko spremljanje je primer spremljanja škodljivih organizmov zaradi: − izvajanja usmerjenih fitosanitarnih pregledov v zaprtih prostorih oziroma rastlinjakih (ZAP) zlasti glede škodljivcev Liriomyza spp. in Bemisia tabaci; viroz TSWV, INSV, CSNV in drugih tospovirusov; in bakterioze Xanthomonas campestris pv.vesicatoria ter (Clavibacter michiganensis subsp. michiganensis) na sadikah paradižnika in paprike ter ostalih bakterioz; − izvajanja usmerjenih fitosanitarnih pregledov na fitoplazme Apple proliferation (metličavost jablan) in Pear decline (umiranje hrušk) ter druge fitoplazme; − izvajanja usmerjenih fitosanitarnih pregledov na bakterije Xanthomonas campestris pv pruni pri rastlinah Prunus namenjenih za saditev; − izvajanja drugih spremljanj in usmerjenih pregledov v skladu s pojavi škodljivih organizmov. 142
  • 143. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 19.4 Posebni nadzor škodljivih organizmovOrganizacijsko se nadzor zdravstvenega stanja rastlin oziroma rastlinam škodljivihorganizmov izvaja kot: − stalni nadzor, ki je dejavnost državne organizacije za varstvo rastlin v najširšem smislu zbiranja infomacij o pojavu in širjenju škodljivih organizmov, − posebni nadzor, ki vključuje sistematične raziskave, spremljanje in ukrepe v primeru najdbe, − inšpekcijsko spremljanje na mestih, kjer je verjetnost najdbe škodljivega organizma velika in − s posamičnimi pregledi zdravstvenega stanja rastlin, bodisi rednimi, ki so predpisani npr. za pridelavo sadilnega materila ali z izrednimi, ki so inducirani na podlagi izraženega suma na navzočnost škodljivega organizma.Naloge posebnih nadzorov v Republiki Slovenije izvajajo organi v okviru Ministrstva zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pooblaščene strokovne inštitucije. Na področjugozdarstva je glede zdravstvenega varstva gozdov in gozdnega reprodukcijskegamateriala pooblaščena javna gozdarska služba. Koordinacijo, pripravo in izvajanjeprogramov posebnih nadzorov škodljivih organizmov vodi Fitosanitarna upravaRepublike Slovenije preko pooblaščenih koordinatorjev posebnih nadzorov. Programiposebnih nadzorov se sprejemajo letno na podlagi skupnega programa za fitosanitarnopodročje.Preglednica 4: Seznam rastlinskih škodljivih organizmov (iz prilog I ali II direktive 2000/29 ali določenih z odločbami Komisije za nujne ukrepe za preprečevanje širjenja v EU), za katere je v letu 2009 organiziran posebni nadzor.Škodljivi organizem Razlog Uvoz Kmetij-ska Nekmetij- Druga Drugo Stopnja / okrasna ske mesta v (nadzor tveganja pridelava (gozdne notranj. ovani idr.) (skla- pred- rastline dišča, meti) prod. centri)Borova ogorčica - ES nujni ukrepi X X XLPM XLPM IBursphelenchus xylophilusKitajski kozliček Anoplophora ES nujni ukrepi X X X X IchinensisAzijski kozliček - Anoplophora ES nujni ukrepi X X X XLPM XLPM IglabripennisTrsne rumenice - Flavescence izbruhi v SLO X X X Idorée in Bois noirPotato spindle tuber viroid ES nujni ukrepi, izbruhi X X X I v SLOFitoftorna sušica - ES nujni ukrepi X X X X I 143
  • 144. POSEBNI NADZOR ŠKODLJIVIH ORGANIZMOVŠkodljivi organizem Razlog Uvoz Kmetij-ska Nekmetij- Druga Drugo Stopnja / okrasna ske mesta v (nadzor tveganja pridelava (gozdne notranj. ovani idr.) (skla- pred- rastline dišča, meti) prod. centri)Phytophthora kernoviaeFitoftorna sušica vejic - ES nujni ukrepi, izbruhi X X X X IPhytophthora ramorum v SLOHrušev ožig - Erwinia EU varovano območje, X X X X X Iamylovora izbruhi v SLOKostanjeva šiškarica - ES nujni ukrepi, izbruhi X X X IDryocosmus kuriphilus v SLOGibberella circinata - borov ES nujni ukrepi X X X IIsmolasti rakBela krompirjeva ogorčica - EU varovano območje X X X IIGlobodera pallidaRumena krompirjeva ogorčica ES ukrepi, izbruhi v X X X II- Globodera rostochiensis SLOPalmov rilčkar - ES nujni ukrepi X X X IIRhynchophorus ferrugineusKrompirjeva obročkasta ES direktiva X X X IIgniloba - Clavibactermichiganensis spp.sepedonicusKrompirjeva rjava gniloba - ES direktiva X X X IIRalstonia solanacearumKoruzni hrošč - Diabrotica ES nujni ukrepi, izbruhi X IIIvirgifera virgifera v SLOPepino mosaic virus ES nujni ukrepi X X IIIFitoplazma European izbruhi v SLO X X X X IIIStonefruit YellowsHmeljeva uvelost - Verticillium izbruhi v SLO X X IIIalboatrum in V. dahliae,Šarka - Plum pox potyvirus izbruhi v SLO X X X X IIIPosebni nadzor je trajno ugotavljanje zdravstvenega stanja, da bi preverili značilnostipopulacije škodljivega organizma. Z uradnim postopkom, ki se izvaja v določenemčasovnem obdobju, se določijo značilnosti populacije škodljivega organizma ali sedoloči, katera vrsta škodljivega organizma je navzoča na nekem območju. Posebenstatus imajo škodljivi karantenski organizmi, ki so navedeni na prilogah Direktive Sveta2000/29/ES ali pa bi njihova navzočnost povzročila pomembno gospodarsko škodo.Namen posebnih nadzorov je uskladitev fitosanitarnih ukrepov ob novem pojavuškodljivega organizma, načrtnem ugotavljanju navzočnosti (monitoring nadzor) alievidentiranju pojavov škodljivih organizmov, ki jih zavezujejo EU predpisi, zlastipredpisi o nujnih ukrepih na podlagi Direktive Sveta 2000/29/ES. Ob ugotovitviškodljivega organizma se predpišejo ustrezni postopki uničenja, dezinfekcije, 144
  • 145. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009dezinsekcije, sterilizacije, čiščenja ali drugega tretiranja, ki se izvajajo uradno ali nauradno zahtevo. Posebej programi posebnih nadzorov opredeljujejo uradne pregledeali testiranja ter prepovedi ali omejitve.Poseben status imajo posebni nadzori, ki se izvajajo za škodljive organizme, za katereje Sloveniji s strani EU priznan status varovanega območja v skladu z uredbo komisiješt. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti,izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin. Taka posebnanadzora se izvajata za hrušev ožig (Erwinia amylovora) in krompirjevo ogorčico(Globodera pallida in Globodera rostochiensis).Organizacijsko se nadzor zdravstvenega stanja rastlin oziroma rastlinam škodljivihorganizmov izvaja kot:− stalni nadzor, ki je dejavnost državne organizacije za varstvo rastlin v najširšem smislu zbiranja infomacij o pojavu in širjenju škodljivih organizmov,− posebni nadzor, ki vključuje sistematične raziskave, spremljanje in ukrepe v primeru najdbe,− inšpekcijsko spremljanje na mestih, kjer je verjetnost najdbe škodljivega organizma velika in− s posamičnimi pregledi zdravstvenega stanja rastlin, bodisi rednimi, ki so predpisani npr. za pridelavo sadilnega materila ali z izrednimi, ki so inducirani na podlagi izraženega suma na navzočnost škodljivega organizma.Glede na kraj se nadzor zdravstvenega stanja rastlin oziroma rastlinam škodljivihorganizmov organizirano izvaja:− na mejnih prehodih, kjer fitosanitarni inšpektor pregleda vsako pošiljko s seznama V.B, ki se uvaža (Pravilnik o postopkih, 2001) in− v notranjosti države, kjer je kot najbolj primerno mesto za izvajanje pregledov zdravstvenega stanja rastlin določeno mesto pridelave za določene rastline in rastlinske proizvode, ki lahko širijo karantenske škodljive organizme (določene so predvsem rastline za saditev, seme, les in drugi predmeti nadzora kot je npr. zemlja).Za posebej nevarne škodljive organizme organizacija za varstvo rastlin podkoordinacijo osrednjega odgovornega organa izvaja spremljanja in sistematičneraziskave kot organizirano dejavnost v določenem časovnem obdobju, s katero uradnopridobi informacije o škodljivih organizmih, ki so pomembni za določena območja, kjerse pridelujejo rastline. Z raziskovalnimi metodami, uporabo sodobne diagnostičneopreme in ob podpori informacijskega sistema se ugotovi dejansko stanje gledenavzočnosti škodljivih organizmov in omogoči nadzor nad njimi.Tako pridobljene informacije se uporabijo za potrditev navzočnosti ali razširjenosti aliodsotnosti škodljivih organizmov na določenem območju ali na gostitelju ali na pošiljki,za vzpostavitev ali vzdrževanje varovanega območja oziroma za preprečevanjenjihovega vnosa, širjenja in obvladovanje oziroma izkoreninjenje. 145
  • 146. POSEBNI NADZOR ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV 19.5 Rezultati posebnega nadzoraV skladu z zakonodajo FURS vsako leto poskrbi za izpolnjevanje predpisanihobveznosti ter za obveščanje javnosti in zainteresiranih o zadevah z delovnegapodročja. V sodelovanju z IRSKGH in pooblaščenimi inštitucijami so bila pripravljenaporočila, analize, informacije in druga gradiva za Evropsko komisijo in države članiceEU ter za mednarodne organizacije, ki jim je Slovenija dolžna poročati v skladu spredpisi in na podlagi mednarodnih pogodb. Poročila so na nivoju države sistematičnopripravljena od leta 1998 dalje, ko je Republika Slovenija pričela prilagajati sistemvarstva rastlin sistemu v Evropski uniji.Programi posebnega nadzora za posamezne organizme se pripravljajo letno, uskladijose med upravnim, inšpekcijskim in diagnostičnim izvajalcem in se po odobrenemnačrtu tudi izvedejo.Da FURS izpolni naloge osrednjega odgovornega organa za zdravstveno varstvorastlin v Republiki Sloveniji, ki skrbi za koordinacijo in izmenjavo informacij med organiin izvajalci javnih služb ter za poročanje Evropski Komisiji, mora zagotoviti izvajanjestalnega in posebnega nadzora škodljivih organizmov.Stroški stalnega nadzora in programov posebnih nadzorov škodljivih organizmov sekrijejo iz postavke »Zdravstveno varstvo rastlin« (PP 4275). FURS je v letu 2008uskladila izvedbene programe in pripravila anekse k letnim pogodbam s 7 javnimizavodi kot izvajalci. Sprejela je 16 programov posebnih nadzorov škodljivihorganizmov, ki se izvajajo v okviru teh pogodb z izvajalci (2007 le 14).V letih 2006-2008 se je izvajal tudi posebni nadzor kostanjeve šiškarice, ki se zaradiprograma izkoreninjanja krije iz postavk »Ukrepi za varstvo rastlin« (PP 9441 in 9445).Ukrepe izkoreninjanja je FURS priglasila Evropski komisiji na podlagi uredbe Komisiješt. 1040/2002, ki določa pravila za denarni prispevek Skupnosti za stroškefitosanitarnega nadzora, kot so stroški uničenja rastlin ter uradnih pregledov alitestiranja, izvedenega uradno ali na uradno zahtevo. Do 50% stroškov posebneganadzora za leto 2007 bo proračun RS prejel v letu 2009.O izsledkih programov posebnih nadzorov s področja zdravstvenega varstva rastlin vletu 2007 so izvajalci pripravili posebna letna poročila, ki so FURS služila tudi zaizpolnjevanje obveznosti za mednarodno poročanje Evropski komisiji. Predpisaneobveznosti o obveščanju Evropske komisije in drugih držav članic so bile v letu 2008izpolnjene z oddajo 11 poročil o posebnih nadzorih, in sicer o nadzoru: - hruševega ožiga Erwinia amylovora zaradi ohranitve varovanega območja pridelave sadilnega materiala jablan, hrušk, kutin in okrasnih rastlin, gostiteljic te bakterije. V letu 2008 je bilo opravljenih 4880 pregledov in testiranih 110 sumljivih vzorcev, kar je skoraj trikrat manj kot leta 2007, ko smo beležili izbruhe (317 vzorcev). Okužbe so bile najdene zlasti v bližini okuženega območja Gorenjske, Koroške, Maribora in Notranjske. Od prvega pojava v Sloveniji v letu 2003 FURS izdaja odločbe o razmejitvi območij napada hruševega ožiga (http://www.furs.si), ki je bila zaradi novih najdb v letu 2008 petkrat spremenjena, kar pa je še vedno pol manj kot preteklo leto, ko je bilo zaradi izbruhov izdanih 13 odločb; 146
  • 147. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 - krompirjevih cistotvornih ogorčic zaradi ohranitve varovanega območja pridelave krompirja zaradi bele krompirjeve ogorčice (Globodera pallida); opravljenih je bilo 602 odvzemov vzorcev, kar je enako kot preteklo leto, okužb pa tudi v letu 2008 dokazano ni bilo; o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje rumenih krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis) je FURS v letu 2008 izdala eno odločbo; - obročkaste in rjave gnilobe krompirja, Clavibacter michiganensis spp. sepedonicus in Ralstonia solanacearum, zaradi dokazov o obvladovanju obeh bolezni v skladu z Direktivo Sveta 93/85/EGS in 98/57/ES; opravljenih je bilo 208 odvzemov vzorcev, kar je 11% manj kot v letu 2007 (233), okužb pa tudi v letu 2008 dokazano ni bilo; Slovenija je ena redkih EU držav, ki nima nobene od teh bakterioz na svojem ozemlju; - virusa Pepino Mosaic zaradi ugotavljanja navzočnosti v semenih iz drugih držav in pridelavi paradižnika v skladu z Odločbo Evropske komisije 2004/200/ES; opravljenih je bilo 52 odvzemov vzorcev, kar je 25% manj kot v letu 2007 (69), okužb pa tudi v letu 2008 dokazano ni bilo; - fitoftorne sušice vejic Phytophthora ramorum in P. kernoviae zaradi ugotavljanja navzočnosti pri okrasnih rastlinah rododendrona, brogovite in kamelije iz drugih držav ter omejevanje širjenja v gozdove v skladu z Odločbo Evropske komisije 2002/757/ES s spremembami; opravljenih je bilo 218 testiranj vzorcev, kar je na enaki ravni kot v letu 2007, okužb pa v naravi tudi v letu 2008 dokazano ni bilo; - borove ogorčice Bursphelenchus xylophilus zaradi ugotavljanja navzočnosti v lesu, lesenem pakirnem materialu in sadikah iz drugih držav ter omejevanja širjenja v gozdove v skladu z Odločbo Evropske komisije 2006/133/EC s spremembami; opravljenih je bilo 81 testiranj vzorcev lesa, lesenega pakirnega materiala in bora, kar je na isti ravni kot leta 2007; okužb pa tudi v letu 2008 dokazano ni bilo; - borovega smolastega raka Gibberella circinata, ki smo ga v letu 2008 prvič spremljali sistematično, in sicer zaradi ugotavljanja navzočnosti v skladu z Odločbo Evropske komisije 2007/433/ES; opravljenih je bilo 83 testiranj vzorcev, medtem ko preteklo leto le 8, okužb pa v letu 2008 ni bilo; - koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera zaradi spremljanja navzočnosti in izvajanja ukrepov za omejevanje širjenja v okviru zadrževalnega programa v skladu z Odločbo Evropske komisije 2003/766/ES s spremembami; opravljen je bil monitoring na 214 lokacijah po Sloveniji, kjer pridelujejo koruzo, kar je za 18% manj kot v letu 2007 (260 lokacij); koruzni hrošč pa se je razširil skoraj na vsa pridelovalna območja Slovenije; za razmejitev območij napada in zadrževalnih ukrepih je FURS v letu 2008 izdala eno odločbo, medtem ko so bile v letu 2007 zaradi ugodnih razmer za širitev koruznega hrošča izdane 3 odločbe; - kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus v nasadih za pridelavo plodov in v gozdovih v skladu z Odločbo Evropske komisije 2006/464/ES; opravljenih je bilo 1473 ali sedemkrat več pregledov kot v letu 2007 in testiranih 9 vzorcev; šiškarica se je razširila v gozdove na površini, medtem ko nasadi maronov niso bili napadeni; v letu 2007 je FURS izdala le eno odločbo o razmejitvi območij napada, v letu 2008 pa 3, ker je zaradi naraščanja populacije prišlo do širitve; - viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev (Potato spindle tuber viroid - PSTVd) v okrasnih rastlinah in krompirju iz drugih držav, ki se je v 2006 zanesel v Slovenijo z okrasnimi rastlinami Brugmasia suavolens iz Nizozemske; nadzor poteka v skladu z Odločbo Evropske komisije 2007/410/ES; opravljenih je bilo 147
  • 148. POSEBNI NADZOR ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV 120 testiranj sumljivih vzorcev, kar je 10% več kot v letu 2007, okužbe pa so bile tudi v letu 2008 le na okrasnih rastlinah, ki so izvirale iz drugih držav članic; - palmovega rilčkarja Rhynchophorus ferrugineus, ki smo ga v letu 2008 spremljali prvič, in sicer zaradi ugotavljanja navzočnosti v skladu z Odločbo Evropske komisije 2007/365/ES; opravljenih je bilo 19 testiranj vzorcev, kar je na enaki ravni kot v 2007, najdb pa tudi v letu 2008 ni bilo.Skupaj z izvajalci terenskih pregledov smo izvedli 4 predvidene programe v kmetijskipridelavi zaradi preprečevanja širjenja in zatiranje karantenskih bolezni, ki zaradipojavljanja povzročajo ali lahko povzročijo večjo gospodarsko škodo. Tako smougotovili stanje in pripravili poročila o izsledkih posebnih nadzorov, ki se izvajajo vnacionalnem interesu: - Šarka, ki jo povzroča Plum pox potyvirus in je pri nas splošno razširjena. Od leta 1999 izvajamo stalni sistematični nadzor za obvladovanje bolezni in vzpostavitev neokuženih mest pridelave sadik koščičarjev v Sloveniji na podlagi Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox (U.l. RS, št. 18/02, 48/04, 68/05 in 30/07). V letu 2008 je bilo opravljenih 1164 testiranj vzorcev, kar je na isti ravni kot v letu 2007 (1160). Ugotovljena je splošna okuženost gostiteljskih rastlin, zaradi pritiska iz okolice se vedno teže vzdržujejo neokuženi matični nasadi breskev, marelic in sliv. Sadike v premeščanju pa niso bile okužene. - Leptonekroza koščičarjev, ki jo povzroča fitoplazma ESFY na podlagi Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04, 74/06 in 21/07). V letu 2008 je bilo opravljenih 45 testiranj vzorcev, kar je 20% manj kot leta 2007 (56). Ugotovljena je splošna okuženost gostiteljskih rastlin, zaradi pritiska iz okolice se vedno teže vzdržujejo matični nasadi breskev, marelic in sliv, sadike v premeščanju pa niso bile okužene. - Hmeljeva uvelost, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum in V. dahliae na hmelju. Od leta 2001 izvajamo stalni sistematični nadzor za obvladovanje letalne oblike hmeljeve uvelosti na podlagi Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzroč ata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (U.l. RS, št. 65/01, 117/02 in Pravilnika o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, U.l. RS RS 31/04). V letu 2008 je bilo opravljenih 186 testiranj vzorcev, kar je 22% manj kot leta 2007 (240). Ugotovljena je pogosta reinfekcija nasadov, sajenih na zemljišča v premeni, sadike v premeščanju pa niso bile okužene. - Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée, je ena od rumenic vinske trte, ki jih v slovenskih vinogradih sistematično ugotavljamo od leta 2002 dalje. Od prvega pojava v Sloveniji v letu 2005 je v veljavi odločba FURS o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje zlate trsne rumenice (http://www.furs.si), ki je bila zaradi novih najdb v letu 2008 dvakrat spremenjena. V letu 2008 je bilo opravljenih 244 testiranj vzorcev, kar je 50% več od leta 2007. Ugotovljena je sorazmerno pogosta infekcija navadnega srobota v okolici vinogradov, medtem ko je šlo v vinogradih za okužbe posamičnih trt in ne za izbruhe.V letu 2008 smo prvič pripravili in izvedli program posebnega nadzora za tujerodnahrošča Anoplophora chinensis (kitajski kozliček) in Anoplophora glabripennis (azijskikozliček) z namenom ugotavljanja navzočnosti v skladu z Odločbo Evropske komisije2008/840/ES. V letu 2008 je bilo opravljenih 244 pregledov v gozdovih, 63 v parkih, 34 148
  • 149. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009v vrtnih centrih, pregledane so bile tudi vse drevesnice, ki gojijo javor in drugedrevesne vrste in skladišča lesenega pakirnega materiala iz Kitajske in drugihnapadenih držav, a navzočnosti nismo odkrili.Na podlagi stalnega spremljanja škodljivih organizmov v letu 2008, ki ga izvajajopooblaščene institucije, ki opravljajo javno službo na področju kmetijstva, gozdarstva,zdravstvenega varstva rastlin in opazovalno napovedovalne dejavnosti za varstvorastlin je bila FURS obveščena o več najdbah škodljivih organizmov v pridelavi oziromav naravi. Med njimi smo za 4 ugotovili, da gre za nove potencialno zelo škodljiveorganizme, zato je FURS Evropski komisiji poročala o naslednjih novih najdbah vRepubliki Sloveniji: - izbruhu jesenovega ožiga, ki ga povzroča gliva Chalara fraxinea na jesenu; ugotovljeno je bilo hitro širjenje okužb po celi Sloveniji, gliva pa povzroča odmiranje glavnih poganjkov, kar uničuje predvsem mlada drevesa; - prvem pojavu palmovega vrtača Palysandisia archon na palmah na Koprskem; palmov vrtač je novi karantenski škodljivec, - prvem pojavu rjavenja borovih iglic, ki ga povzroča gliva Scirrhia acicola (Mycosphaerella dearnessii) na boru, - prvem pojavu plesni vodenk, ki jo povzroča gliva Plasmopara obducens na vodenkah.O prvem pojavu palmovega vrtača Palysandisia archon ter gliv Scirrhia acicola(Mycosphaerella dearnessii), Plasmopara obducens ter Chalara fraxinea v Sloveniji jeFURS poročala tudi Evropski in mediteranski organizaciji za varstvo rastlin (EPPO).V skladu z evropskimi derogacijami in drugimi Odločbami Komisije je FURS v letu 2008Evropski komisiji posredovala še 10 drugih poročil o predpisanem nadzoru: - uvozu hrastovih hlodov z lubjem iz ZDA, ki jih v Slovenijo uvaža en registrirani uvoznik za predelavo v furnir, nepravilnosti ni bilo ugotovljenih - začasnem uvozu rastlin vinske trte Hrvaške, kjer gre za uvoz cepičev, cepljenje in vzgojo cepljenk pri 3 registriranih pridelovalcih in ponovni izvoz sadik na Hrvaško; - uvozu egiptovskega krompirja, ki ga v letu 2007 ni bilo; - uvozu bonsajev iz Japonske in Koreje, ki ga v letu 2007 ni bilo; - uvoz plodov citrusov iz Brazilije, ki ga v letu 2007 ni bilo; - uvozu kontaminirane zemlje, ki ga v letu 2007 ni bilo; - uvozu sadik jagod iz JAR, Čila in Argentine, ki ga v letu 2007 ni bilo; - uvozu in premeščanju v znanstvene namene; izdali smo __ dovoljenj za uvoz in __ za premeščanje; - zmanjšani pogostosti zdravstvenih pregledov pošiljk iz tretjih držav, ki jih Slovenija ne implememntira; - seznamu odpornih sort krompirja na krompirjeve ogorčice in krompirjev rak.Evropski komisiji smo v letu 2008 poročali za predhodno leto 2007 tudi gledeizvrševanja Večletnega nacionalnega programa nadzora za področje varne hrane2007/2009 (MANCP - Multi annual national Control Plan), ki se na področju napodročju zdravstvenega varstva rastlin izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 indirektivo Sveta 2000/29/ES. 149
  • 150. UPORABLJENI VIRI20 UPORABLJENI VIRIBartlett, P., Akesson, I., Baginska, H., Hnizdl, M., Horn, N., Knapič, V., Orlinski, A., Perez, C., Pacheco, C., Sarens, A., Schrader, G., Arijs, H., Vereecke, M. 2006. Plant Health Commission Working Group Report on Review of Annexes I, II, IV and V to Council Directive 2000/29/EC; Brussels; 12 str.Celar, F., V. Knapič. Rastlinske kužne bolezni / Plant Epidemic Diseases/. V: UŠENIČNIK, Bojan (ur.). Nesreče in varstvo pred njimi. Ljubljana: Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, 2002, str. 365-371Crop Protection Compendium, Global mode, CD; ISSN 1365-9065; ISBN 0 85199 416 4, CAB International, 1999Dolinar, M., N. Ferant, M. Žolnir, A. Simončič, V. Knapič. Bolezni, škodljivci in pleveli v hmeljskih nasadi /Diseases, pests and weeds in hop production/. V: Majer, Dušica (ur.), Čerenak, Andreja. Priročnik za hmeljarje. Žalec: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, 2002, str. 51-101EPPT Plant Protection Thesaurus (Bayer Code System), CD-version 2, European and Mediterranean Plant protection organisation, 2001-5Gomboc S.(1999): Helicoverpa armigera Hbn. (Lep., Noctuidae) in Slovenia. Lectures and papers presented at the 4th Slovenian Conference on Plant Protection in Portoroz, March 3-4, 1999, p. 247-253.Gomboc, S., Jankovič, T.: Prve najdbe in spremljanje nageljnovega zavijača Cacoecimorpha pronubana (Hübner, 1799) (Lepidoptera: Tortricidae) v SlovenijiHolzinger, W., G. Seljak (2001): New records of planthoppers and leafhoppers from Slovenia, with a checklist of hitherto recorded species (Hemiptera: Auchenorrhyncha). Acta entomologica Slovenica, 9(1); 39-66.ISPM 1, 1995. Načela rastlinske karantene glede na mednarodno trgovino - Principles of plant quarantine as related to international trade.- International standards for phytosanitary measures, Pub. No. 1. FAO, RomeISPM 5, 1996. Slovar fitosanitarnih izrazov - Glossary of phytosanitary terms.- International standards for phytosanitary measures, Pub. No. 5, FAO, RomeISPM 8, 1998. Določitev statusa škodljivega organizma na območju - Determination of pest status in an area, 1998, ISPM Pub. No. 8, FAO Rome,Jurc, D., A. Piltaver, N. Ogris. Glive Slovneije, Vrste in razširjenost. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2005, : Strokovna in znanstvena dela. Znanstvena monografija. ISBN: 961-6425-24-2.Jurc, M.. Gozdna zoologija Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Univerzitetni učbenik, ISBM: 961-6020-30-7.Knapič, V.: Reguliranje novih škodljivih organizmov rastlin v Evropski uniji.- Zbornik PVR 2007 150
  • 151. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Knapič, M., T. Seliškar, S. Gomboc, V. Knapič. GIS na področju varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. V: PERKO, Drago (ur.), NARED, Janez (ur.), ČEH, Marjan (ur.), HLADNIK, David (ur.), KREVS, Marko (ur.), PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), ŠUMRADA, Radoš (ur.). Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005-2006. Ljubljana: Založba ZRC, 2006, str. 243-251, ilustr., zvdLičen R., Seljak G. (1999): Tobaco Whitefly (Bemisia tabaci (Gennadius)) a serious pest in glasshouses. Lectures and papers presented at the 4 th Slovenian Conference on Plant Protection in Portoroz, March 3-4, 1999, p. 221-229.Maček, J. (1999): Hiponomološka favna Slovenije. Dela Opera SAZU 37; 385 str.Maček, J. (1991): Posebna fitopatologija. Patologija vrtnin. Biotehniška fakulteta, Agonomski oddelek, 2 izd., 1991, p. 232.Maček, J. (1991): Posebna fitopatologija. Patologija poljščin. Biotehniška fakulteta, Agonomski oddelek, 3 izd., 1991, p. 285.Maček, J. (1990): Posebna fitopatologija. Patologija sadnega drevja in vinske trte. Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, 2 izd., 1990, p. 276.Milevoj, L. (1994): Integrirano varstvo vrtnin. Predavanje, Entomologija. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, LjubljanaMilevoj, L., S. Gomboc, S. Trdan (2000): Sistematika žuželk: Entomologija. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana http://www.bf.uni- lj.si/ag/fito/sistemat/zivali/index.htmMilevoj, L., G. Urek (1996). Koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera Le Conte), novi škodljivec koruze v Evropi.- Sodobno kmetijstvo 29(96)9, s. 355-362.Milevoj, L.: Realne možnosti integriranega varstva poljščin pred boleznimi in škodljivci. BF, 1994Milošević, B., J. Kišpatić, M. Maceljski (1980). Priručnik o karantenskim biljnim bolestima I štetočinama SFR Jugoslavije.- Fakultet poljoprivrednih znanosti Sveučilišta u Zagrebu, Institut za zaštitu bilja, 500 s.Nast, J., (1987): The Auchenorrhyncha (Homoptera) of Europe. Annales zoologici Tom 40, nr. 15; 535-661.Plant Protection Tezavrus, Bayer Codes; EPPO European Plant Protection Organisation, 2001PQR Plant Quaratine Requirements, CD, European and Mediterranean Plant protection organisation, 2000Poročilo o predsedovanju Slovenije Svetu EU (1. januar - 30. junij 2008), Vlada Republike Slovenije, 3. julij 2008, http://ppeu.sigov.siPravilnik o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču.- Uradni list RS, št. 38, 1996 s. 2459 in št. 57, 2000, s. 7518Pravilnik o pogojih (2001) za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva 151
  • 152. UPORABLJENI VIRI rastlin in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov, Uradni list RS, št. 93, 2001Pravilnik o postopkih (2001) za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov.- Uradni list RS, št. 69, 2001Priročnik fitosanitarne inšpekcije.- Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.Quarantine Pests for Europe (2nd Edition). Data Sheets on quarantine pests for the European Union and for the European and Mediterranean Plant Protection Organization; Prepared by CABI and EPPO for the European Union, 1997, 1425 s.Ravnikar, M., Mehle, N., Boben, J., Švigelj, S., Mavrič, I., Pirc, M., Petrovič, N. 2003. Identifikacija virusa stebelnih nekroz krizantem - CSNV v Sloveniji = Identification of Chrysanthemum stem necrosis virus - CSNV in Slovenia. V: 6. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, 4.-6. marec 2003, Zreče, Slovenija. Izvlečki referatov. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije, str. 75-76.Seljak G. (1999): Annual report on determinations of Agromyzidae to NPPO. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1999Seljak, G. (2001): Pojavi in gibanje škodljivih organizmov v letu 2001 na Primorskem. Poročilo Upravi za varstvo rastlin in semenarstvo; 15 str.Urek, G., A. Hržič (1998). Ogorčice - nevidni zajedavci rastlin : fitonematologija. Ljubljana: samozal. G. Urek, 1998. 240 s.Urek, G.: Ogroženost pridelave semenskega krompirja v Sloveniji zaradi rumene krompirjeve ogorčice, Globodera rostochiensis (Woll., 1923) Behrens, 1975Valič, N., L. Milevoj (2000). Trtna uš - Viteus vitifoliae (Fitch).- Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana; http://www.bf.uni- lj.si/ag/fito/sistemat/zivali/index.htmVrabl, S. (1992). Škodljivci poljščin.- ČZP Kmečki glas Ljubljana, 1992, 143 s.Vrabl, S. (1999). Posebna entomologija - škodljivci in koristne vrste na sadnem drevju.- ČZP Kmečki glas Ljubljana, 1999, 170 s.Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene).- Uradni list RS- Mednarodne pogodbe, št. 23, 2000; Uradni list RS, št. 84, 2000)Zakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije.- Uradni list RS, mednarodne pogodbe 10, 1995, s. 193 152
  • 153. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 IV. DODATKI 153
  • 154. SEZNAM PREDPISOV DODATEK 1: Seznam veljavnih predpisov s področja zdravstvenega varstva rastlin Zakon, mednarodna konvencija, uvoz - izvoz1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/2007; ZZVR-1- UPB2 uradno prečiščeno besedilo) Začetek veljavnosti: 22. junij 2001. S tem dnem je prenehal veljati Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94, 8/00 - ZUT, 11/01 - ZFfS) in naslednji predpisi: - tarifna številka 52 iz IX. poglavja Taksne tarife zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00 in 33/01 - ZVet-1); - Pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane, v delu, ki se nanaša na varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 52/98 in 60/98). ZZVR-1-UPB2 združuje osnovni zakon, objavljen v UL RS št. 45/01 in spremembe: 52/02 - ZDU-1, 45/04-ZdZPKG, 86/04-ZZVR-1A in št. 40/2007-ZZVR-1B z dne 7.5.2007 Z dnem uveljavitve tega zakona so se prenehali uporabljati: 1. Odredba o območjih, ki so okužena s karantenskimi boleznimi in škodljivci U.l. SFRJ, št. 67-1066/78 2. Odlok o zatiranju prosene (koruze) vešče na območju SR Slovenije U.l. SRS, št. 20-1320/78 3. Odlok o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja U.l. SRS, št. 20-1321/78 4. Uredba o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor U.l. SRS, št. 4-213/782 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene) (Uradni list RS-Mednarodne pogodbe, št. 23/00; Uradni list RS, št. 84/00) - Mednarodni standardi za fitosanitarne preglede št. 1 - 323 Mejna vstopna mesta - Uredba o določitvi vstopnih mest in o minimalnih pogojih za izvajanje inšpekcijskih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov na vstopnih mestih (Uradni list RS, št. 4/02 in 55/04)4 FITO-pravilnik - Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (Uradni list RS, št. 31/04, 142/04 in 66/07) Začetek veljavnosti: 01. 05. 2004. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (Uradni list RS, št. 69/01, 109/01 in 93/03), ki je pričel veljati 8. sept. 2001 in s tem dnem preklical veljavnost Pravilnika o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču (U.l. RS, št. 38-2459/96 in št. 57-7518/00) razen 5., 11., 12., 52., 53. in 54. člena, ki so veljali do izdaje novih predpisov ter Pravilnik o načinu uničevanja rastlin, za katere je odrejeno, da se uničijo (Uradni list SFRJ, št. 4/78).5 PREGLEDI V NOTRANJOSTI - Pravilnik o minimalnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje pregledov istovetnosti in zdravstvenih pregledov pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav, izven vstopnih mest (Uradni list RS, št. 142/04)6 PRIJAVA POŠILJK - Pravilnik o enotnem obrazcu prijave pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, gozdnega reprodukcijskega 154
  • 155. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 materiala oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin za inšpekcijski pregled pri uvozu (Uradni list RS, št. 93/02 in 93/04)7 NOTIFIKACIJE - Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ali izoliranih škodljivih organizmov iz uvoza, ki predstavljajo nevarnost za vnos in širjenje škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 13/02 in 40/04) Registracija in rastlinski potni list8 FITO-register in RPL - Pravilnik o pogojih za registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov (Uradni list RS, št. 94/05, 54/07) − Z uveljavitvijo tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o pogojih za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva rastlin, in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov, U.l. RS, št. 93/01, 117/02, 131/03 in 48/04), ki je začel veljati: 25. nov. 2001, ko so se prenehale uporabljati določbe Pravilnika o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, 52/86), ki se nanašajo na sezname karantenskih škodljivih organizmov in so prenehali: − s tem dnem veljati: Odločba o pooblastitvi organizacij za spremljanje zdravstvenega stanja sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza (Uradni list RS, št. 39/93, 82/94 in 45/01). − S 1. januarjem 2003 se uporabljati: Odredba o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati strokovne organizacije združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 4/78, 82/94 in 45/01), − S 1. januarjem 2003 se uporabljati: Odločba o pooblastitvi določenih strokovnih organizacij združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 10/78). − S 1. januarjem 2003 veljati 5., 52., 53. in 54. člen Pravilnika o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču (Uradni list RS, št. 38/96, 57/00, 45/01 in 69/01). Do tega datuma se določbe teh členov uporabljajo le za pošiljke rastlin za saditev iz rodov Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Erhr., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Fragaria L., Humulus lupulus L., Malus Mill., Mespilus L., Prunus L., Pyracantha Roem., Pyrus L., Rubus L., Sorbus L., Stranvaesia Lindl. in Vitis L.9 KROMPIR SKLADIŠČA - Pravilnik o dodatnih zahtevah pri vnosu iz tretjih držav in premeščanju krompirja, da se prepreči nevarnost vnosa škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 120/04 in 31/07)10 LESEN PAKIRNI MATERIAL (LPM) - Pravilnik o fitosanitarnih zahtevah za lesen pakirni material v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 108/04 in 21/07)11 USPOSABLJANJE ZVR - Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 93/05) Pristojbine in odškodnine12 PRISTOJBINE - Pravilnik o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 142/04, 93/05 in 36/09)13 ODŠKODNINE - Pravilnik o odškodninah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 27/03, 33/05 in 30/07) 155
  • 156. SEZNAM PREDPISOV Nadzor rastlinskih škodljivih organizmov14 ZNANOST - Pravilnik o pogojih za uvoz ali premeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin (Uradni list RS, št. 69/01 in 40/04) − Začetek veljavnosti: 8. sept. 2001. S tem dnem je prenehal veljati: Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati karantenski objekti za preverjanje zdravstvenega stanja rastlin (Uradni list SFRJ, št. 53/77)15 VAROVANA OBMOČJA - Pravilnik o varovanih območjih in izvajanju uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih (Uradni list RS, št. 91/03 in 82/05)16 BIOTIČNO VARSTVO - Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/2006)17 HRUŠEV OŽIG - Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 19/09) Začetek veljavnosti: 14. marec 2009. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05 in 21/07), ki je veljal od 28. feb. 2004 in je preklical prej veljavni: Odredbo o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list SFRJ, št.13/91) in Odločbo o določitvi mej posebno nadzorovanega območja in ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 48/03). - Odločba FURS o določitvi mej okuženega in nevtralnega območja ter žarišč okužbe s hruševim ožigom (http://www.furs.si) - Načrt ukrepov: Obvladovanje hruševega ožiga (http://www.furs.si)18 ŠARKA - Odredba Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04, 68/05 in 30/07) Začetek veljavnosti: 01.03. 2002. Z dnem uveljavitve te odredbe (kasneje popravljena v pravilnik) preneha veljati Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox potyvirus (Uradni list RS, št. 32/00, št. 39/00, št. 21/01, 70/01).19 ESFY - Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04, 74/06 in 21/07)20 ZLATA TRSNA RUMENICA – Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. /09) Odločba FURS o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje zlate trsne rumenice (fitoplazma Grapevine flavescence dorée), (http://www.furs.si) - Načrt ukrepov: Izkoreninjenje zlate trsne rumenice (http://www.furs.si)21 FITOFTORNA SUŠICA - Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, (Uradni list RS, št. 120/04 in 88/07)22 KOSTANJEVA ŠIŠKARICA - Pravilnik o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu (Uradni list RS, št. 111/06) - Odločba FURS o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu, (http://www.furs.si) 156
  • 157. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 200923 HMELJEVA UVELOST - Odredba Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (Uradni list RS, št. 65/01, 117/02; Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, Uradni list RS 31/04 in 21/07)24 KROMPIRJEVA RJAVA GNILOBA - Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve rjave gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07)25 KROMPIRJEVA OBROČKASTA GNILOBA - Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07)26 KROMPIRJEVE OGORČICE - Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone ) (Uradni list RS, št. 51-3680/98) - Odločba FURS o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje rumenih krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll.), (http://www.furs.si)27 ODPORNE SORTE KROMPIRJA - Seznam sort krompirja, ki so odporne proti krompirjevemu raku in krompirjevim ogorčicam, in imajo dovoljenje za trgovanje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 38/05)28 PEPINO MOSAIC - Pravilnik o začasnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja pepino mosaic virusa (Uradni list RS, št. 28/04)29 BOROVA OGORČICA - Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja borove ogorčice (Uradni list RS, št. 45/09) Začetek veljavnosti: 30. junij 2009. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja borove ogorčice (Uradni list RS, št. 24/04 in 108/04). Načrt ukrepov v primeru izbruha borove ogorčice z namenom njenega izkoreninjenja v Republiki Sloveniji (http://www.furs.si)30 KORUZNI HROŠČ - Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04, 106/06 in 22/09) - Odločba o razmejitvi območij napada ter ukrepih za zatiranje koruznega hrošča, (http://www.furs.si) - Načrt ukrepov: Obvladovanje koruznega hrošča (http://www.furs.si)31 MAJSKI HROŠČ Uredba o izvedbi ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje množičnega izbruha poljskega majskega hrošča (Uradni list RS, št. 71/07 z dne 07.08.2007) Delovanje Slovenske organizacije za varstvo rastlin32 STROKOVNI SVET - Pravilnik o strokovnem svetu za zdravstveno varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 57/2007) 157
  • 158. SEZNAM PREDPISOV33 STROKOVNI IZPIT - Pravilnik o strokovnem izpitu s področja zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 124/2007)34 LABORATORIJI - Pravilnik o pogojih glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti laboratorijev za izvajanje laboratorijskih preiskav zaradi diagnostike škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 82/02 in 131/03)35 JAVNA POOBLASTILA - Pravilnik o pogojih za opravljanje nalog zdravstvenega varstva rastlin po javnem pooblastilu (Uradni list RS, št. 110/2005, 36/2007)36 JAVNA SLUŽBA - Pravilnik o pogojih in nalogah opravljanja javne službe zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 34/2006, 36/2007)37 CENE JAVNE SLUŽBE - Pravilnik o cenah storitev javne službe zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 34/2006)38 FITO-preglednik - Pravilnik o službeni izkaznici in znački za opravljanje fitosanitarnega pregleda (Uradni list RS, št. 20/2007)39 POROČANJE - Pravilnik o načinu pošiljanja poročil in podatkov o pojavih rastlinskih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za preprečevanje njihovega širjenja in njihovo zatiranje (Uradni list SFRJ, št.61-855/77)40 OBJAVLJANJE NAJDB - Navodilo o objavljanju podatkov o pojavu in razširjenosti na novo odkritih karantenskih rastlinskih bolezni in škodljivcev (Uradni list RS, št. 40-448/91) Ostalo50 Uredba o zavarovanju samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 38-1541/94 in št. 44- 2158/95)51 DDD SKLADIŠČA - Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati skladišča in drugi prostori za skladiščenje rastlin, in podjetja, ki se ukvarjajo z dezinfekcijo in dezinsekcijo rastlin ter z deratizacijo prostorov (Uradni list SFRJ, št. 33-389/91 [ZFFS])52 ODLOČBE O POOBLASTITVI (DO 30. JUN. 2009) - Odločba o pooblastitvi …… za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 38/01): - Kmetijskega inštituta Slovenije - Nacionalnega inštituta za biologijo - Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec - Inštituta za fitomedicino na Biotehniški fakulteti - KGZS-Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica - KGZS-Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto - KGZS-Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. 158
  • 159. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 Drugi predpisi*41 TRŽENJE SADILNEGA IN RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA KMETIJSKIH RASTLIN - Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin - uradno prečiščeno besedilo /ZSMKR - UPB 1/ (Ur.l. RS, št. 25/05)42 REGISTRACIJA DOBAVITEJEV - Pravilnik o vodenju registra dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (Ur.l. RS, št. 29/03, 71/03, 72/03, 24/05 in 45/07)43 MATERIAL KROMPIRJA - Pravilnik o trženju semenskega krompirja (Ur.l. RS, št. 105/06)44 MATERIAL HMELJA - Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja (Ur.l. RS, št. 21/07 in 19/08)45 MATERIAL TRTE - Pravilnik o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (Ur.l. RS, št. 93/05)46 MATERIAL SADNIH RASTLIN - Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (Ur.l. RS, št. 17/06)47 MATERIAL OKRASNIH RASTLIN - Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin (Ur.l. RS, št. 61/05)48 TRŽENJE GRM - Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (Ur.l. RS, št. 58/2002)49 REGISTRACIJA DOBAVITEJEV GRM - Pravilnik o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala (Uradni list RS, št. 109/03)50 Evidenca subjektov - Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08)51 Register kmetijskih gospodarstev – Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Ur.l. RS, št. 65/05, 7/06, 121/06).52 Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, odl. US 13/98, 56/99 – ZON in 67/02)53 Pravilnik o varstvu gozdov (Ur.l. RS, št. 92/2000)* Slovenski predpisi s področja tržnih direktiv podrobneje urejajo samo rodove in vrste, ki so navedeni v seznamu vposameznem pravilniku o trženju. Če vrsta ni omenjena v nobenem od pravilnikov, veljajo za razmnoževalni in sadilnimaterial take vrste le predpisi o ZVR. Tak material se pred dajanjem na trg označiti:- samo z RPL, če se za material zahteva izdaja RPL- če se RPL ne zahteva: z osnovnimi podatki o proizvodu, kot je določeno po tržnih predpisih za neposredno trženjeneprofesionalnim pridelovalcem. 159
  • 160. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ESDODATEK 2: PRILOGE Direktive 2000/29/ES (1. marec 2009) PRILOGA I, DEL A: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVE Oddelek I: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE NI ZNANO, ALI SO NAVZOČI V KATEREM KOLI DELU SKUPNOSTI, IN KI SO POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST(a) Insekti, pršice in ogorčice na vseh stopnjah njihovega razvoja1. Acleris spp. (neevropski)2. Amauromyza maculosa (Malloch)3. Anomala orientalis Waterhouse4. Anoplophora chinensis (Thomson)4.1 Anoplophora glabripennis (Motschulsky)5. Anoplophora malasiaca (Forster)6. Arrhenodes minutus Drury7. Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije) vektor virusov: (a) virus Bean golden mosaic (b) virus Cowpea mild mottle (c) virus Lettuce infectious yellows (d) virus Pepper mild tigré (e) virus Squash leaf curl (f) virus Euphorbia mosaic (g) virus Florida tomato8. Cicadellidae (neevropske), ki so znane kot vektor za Piercevo bolezen (ki jopovzroča Xylella fastidiosa): (a) Carneocephala fulgida Nottingham (b) Draeculacephala minerva Ball (c) Graphocephala atropunctata (Signoret)9. Choristoneura spp. (neevropske)10. Conotrachelus nenuphar (Herbst)10.0. Dendrolimus sibiricus Tschetverikov10.1 Diabrotica barberi Smith in Lawrence10.2 Diabrotica undecimpunctata howardi Barber10.3 Diabrotica undecimpunctata undecimpunctata Mannerheim10.4 Diabrotica virgifera zeae Krysan & Smith11. Heliothis zea (Boddie)11.1 Hirschmanniella spp., razen Hirschmanniella gracilis (de Man) Luc in Goodey12. Liriomyza sativae Blanchard13. Longidorus diadecturus Eveleigh in Allen14. Monochamus spp. (neevropski)15. Myndus crudus Van Duzee16. Nacobbus aberrans (Thorne) Thorne in A1len16.1 Naupactus leucoloma Boheman17. Premnotrypes spp. (neevropski)18. Pseudopityophthorus minutissimus (Zimmermann)19. Pseudopityophthorus pruinosus (Eichhoff)19.1. Rhynchophorus palmarum (L.)20. Scaphoideus luteolus (Van Duzee)21. Spodoptera eridania (Cramer)22. Spodoptera frugiperda (Smith)23. Spodoptera litura (Fabricus) 160
  • 161. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 200924. Thrips palmi Karny25. Tephritidae (neevropske): (a) Anastrepha fraterculus (Wiedemann) (b) Anastrepha ludens (Loew) (c) Anastrepha obliqua Macquart (d) Anastrepha suspensa (Loew) (e) Dacus ciliatus (Loew) (f) Dacus curcurbitae Coquillet (g) Dacus dorsalis Hendel (h) Dacus tryoni (Froggatt) (i) Dacus tsuneonis Miyake (j) Dacus zonatus Saund. (k) Epochra canadensis (Loew) (l) Pardalaspis cyanescens Bezzi (m) Pardalaspis quinaria Bezzi (n) Pterandrus rosa (Karsch) (o) Rhacochlaena japonica Ito (p) Rhagoletis cingulata (Loew) (q) Rhagoletis completa Cresson (r) Rhagoletis fausta (Osten-Sacken) (s) Rhagoletis indifferens Curran (t) Rhagoletis mendax Curran (u) Rhagoletis pomonella Walsh (v) Rhagoletis ribicola Doane (w) Rhagoletis suavis (Loew)26. Xiphinema americanum Cobb sensu lato (neevropske populacije)27. Xiphinema californicum Lamberti in Bleve-Zacheo(b) Bakterije1. Xylella fastidiosa (Well in Raju)(c) Glive1. Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt2. Chrysomyxa arctostaphyli Dietel3. Cronartium spp. (neevropske vrste)4. Endocronartium spp. (neevropske vrste)5. Guignardia laricina (Saw.) Yamamoto in Ito6. Gymnosporangium spp. (neevropske vrste)7. Inonotus weirii (Murril) Kotlaba in Pouzar8. Melampsora farlowii (Arthur) Davis9. Monilinia fructicola (Winter) Honey10. Mycosphaerella larici-leptolepis Ito et al.11. Mycosphaerella populorum G. E. Thompson12. Phoma andina Turkensteen13. Phyloosticta solitaria Ell. in Ev.14. Septoria lycopersici Speg. var. malagutii Ciccarone in Boerema15. Thecaphora solani Barrus15.1 Tilletia indica Mitra16. Trechispora brinkmannii (Bresad.) Rogers(d) Virusi in virusom podobni organizmi1. Mikoplazma Elm phlöem necrosis2. Krompirjevi virusi in virusom podobni organizmi: (a) virus Andean potato latent (b) virus Andean potato mottle 161
  • 162. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES (c) virus Arracacha B, sev oca (d) virus Potato black ringspot virus (e) viroid Potato spindle tuber (f) virus Potato T (g) neevropski izolati krompirjevih virusov A, M, S, V, X in Y (vključno z Yo, Yn in Yc) in Potato virus leaf roll3. virus Tobacco ringspot4. virus Tomato ringspot5. Virusi in virusom podobni organizmi na Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill.,Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. in Vitis L.: (a) virus Blueberry leaf mottle (b) virus Cherry rasp leaf (ameriški) (c) virus Peach mosaic (ameriški) (d) Peach phony rikecija (e) virus Peach rosette mosaic (f) mikoplazma Peach rosette (g) mikoplazma Peach X-disease (h) mikoplazma Peach yellows (i) virus Plum line pattern (ameriški) (j) virus Raspberry leaf curl (ameriški) (k) virus Strawberry latent C‘ (l) Strawberry vein banding (m) mikoplazmaStrawberry witches‘ broom (n) Neevropski virusi in virusom podobni organizmi na Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. in Vitis L.6. Virusi, ki jih prenaša Bemisia tabaci Genn.: (a) virus Bean golden mosaic (b) virus Cowpea mild mottle (c) virus Lettuce infectious yellows (d) virus Pepper mild tigré (e) virus Squash leaf curl (f) virus Euphorbia mosaic (g) virus Florida tomato(e) Parazitske rastline1. Arceuthobium spp. (neevropske) 162
  • 163. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 PRILOGA I, DEL A: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVE Oddelek II: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE JE ZNANO, DA SO NAVZOČI V SKUPNOSTI IN POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST(a) Insekti, pršice in ogorčice na vseh stopnjah svojega razvoja0.1. Diabrotica virgifera virgifera Le Conte1. Globodera pallida (Stone) Behrens2. Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens6.1 Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije)6.2 Meloidogyne fallax Karssen7. Opogona sacchari (Bojer)8. Popilia japonica Newman8.1 Rhizoecus hibisci Kawai in Takagi9. Spodoptera littoralis (Boisduval)(b) Bakterije1. Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp. sepedonicus (Spieckermann inKotthoff) Davis et al.2. Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith(c) Glive1. Melampsora medusae Thümen2. Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival(d) Virusi in virusom podobni organizmi1. Mikoplazma Apple proliferation2. Mikoplazma Apricot chlorotic leafroll3. Mikoplazma Pear decline 163
  • 164. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES PRILOGA II, DEL A: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVESTA, ČE SO NAVZOČI NA NEKATERIH RASTLINAH ALI RASTLINSKIH PROIZVODIH Oddelek I: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE NI ZNANO, ALI SO NAVZOČI V SKUPNOSTI, IN KI SO POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST(a) Insekti, pršice in ogorčice na vseh stopnjah njihovega razvoja Vrste Predmet kontaminacije1. Aculops fuchsiae Keifer rastline Fuchsia L za saditev, razen semena1.1 Agrilus planipennis Fairmaire rastline za saditev, razen rastlin v tkivnih kulturah in semena, les in lubje Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA2. Aleurocantus spp. rastline Citrus L, Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena3. Anthonomus bisignifer (Schenkling) rastline Fragaria L za saditev, razen semena4. Anthonomus signatus (Say) rastline Fragaria L za saditev, razen semena5. Aonidellla citrina Coquillet rastline Citrus L, Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena6. Aphelenchoides besseyi Christie* seme Oryza spp.7. Aschistonyx eppoi Inouye rastline Juniperus L, razen plodov in semena, ki izvirajo iz neevropskih držav8. Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in rastline Abies Mill., Cedrus Trew, LarixBuhere) Nickle et al. Mill., Picea A. Dietr., Pinus L., Pseudotsuga Carr. in Tsuga Carr., razen plodov in semena, ter les iglavcev (Coniferales), ki izvirajo iz neevropskih držav9. Carposina niponensis Walsingham rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav10. Diaphorina citri Kuway rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi ter Murraya König, razen plodov in semena11. Enarmonia packardi (Zeller) rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav12. Enarmonia prunivora Walsh rastline Crataegus L., Malus Mill., Photinia Ldl, Prunus L. in Rosa L. za saditev, razen(*) Aphelenchoides besseyi Christie ni navzoč na Oryza spp. v Skupnosti. 164
  • 165. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 200913. Eotetranychus lewisi Mc Gregor rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena__________15. Grapholita inopinata Heinrich rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav16. Hishomonus phycitis rastline Citrus L, Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in rastlin17. Leucaspis japonica Ckll. rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena18. Listronotus bonariensis (Kuschel) semena Cruciferae, Gramineae in Trifolium spp., ki izvirajo iz Argentine, Avstralije, Bolivije, Čila, Nove Zelandije in Urugvaja19. Margarodes, neevropske vrste: rastline Vitis L., razen plodov in semenaa) Margarodes vitis (Phillipi)b) Margarodes vredendalensis de Klerkc) Margarodes prieskaensis Jakubski20. Numonia pyrivorella (Matsumura) rastline Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav21. Oligonychus perditus Pritchard in rastline Juniperus L., razen plodov inBaker semena, ki izvirajo iz neevropskih držav22. Pissodes spp. (neevropske vrste) rastline iglavcev (Coniferales), razen plodov in semena, les iglavcev (Coniferales) z lubjem in izolirano lubje iglavcev (Coniferales), ki izvirajo iz neevropskih držav23. Radopholus citrophilus Huettel rastline Citrus L., Fortunella Swingle,Dickson in Kaplan Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena, ter rastline Araceae, Marantaceae, Musaceae, Persea spp. Strelitziaceae, ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo__________25. Scirtothrips aurantii Faure rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen semena26. Scirtothrips dorsalis Hood rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena27. Scirtothrips citri (Moultex) rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena28. Scolytidae spp. (neevropski) rastline iglavcev (Coniferales), ki so višje od 3 m, razen plodov in semena, les iglavcev (Coniferales) z lubjem in izolirano lubje iglavcev (Coniferales), ki izvirajo iz neevropskih držav. 165
  • 166. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES28.1 Scrobipalpopsis solanivora Povolny gomolji Solanum tuberosum L.29. Tachypterellus quadrigibbus Say rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav30. Toxoptera citricida Kirk. rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena31. Trioza erytreae Del Guercio rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena32. Unaspis citri Comstock rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena(b) BakterijeVrste Predmet kontaminacije1. Citrus greening bakterija rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena2. Citrus variegated chlorosis rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena3. Erwinia stewartii (Smith) Dye seme Zea mays L.4. Xanthomonas campestris (vsi sevi, rastline Citrus L., Fortunella Swingle,patogeni za Citrus) Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen semena5. Xanthomonas campestris pv. oryzae seme Oryza spp.(Ishiyama) Dye in pv. oryzicola (Fang. etal.) Dye(c) Glive Vrste Predmet kontaminacije1. Alternaria alternata (Fr.) Keissler rastline Cydonia Mill., Malus Mill. in Pyrus(neevropski patogeni izolati) L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav1.1 Anisogramma anomala (Peck) E. rastline Corylus L., namenjene sajenju,Müller razen semen, s poreklom iz Kanade in Združenih držav Amerike2. Apiosporina morbosa (Schwein.) v. Arx rastline Prunus L. za saditev, razen semena3. Atropellis spp. rastline Pinus L., razen plodov in semena, izolirano lubje in les Pinus L.4. Ceratocystis virescens (Davidson) rastline Acer saccharum Marsh., razenMoreau plodov in semen, s poreklom iz ZDA in Kanade, les Acer saccharum Marsh., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz ZDA in Kanade5. Cercoseptoria pini-densiflorae (Hori in rastline Pinus L., razen plodov in semena,Nambu) Deighton in les Pinus L. 166
  • 167. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 20096. Cercospora angolensis Carv. in rastline Citrus L., Fortunella Swingle,Mendes Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen semena7. Ciborinia camelliae Kohn rastline Camelia L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav8. Diaporthe vaccinii Shaer rastline Vaccinium spp. za saditev, razen semena9. Elsinoe spp. Bitanc. in Jenk. Mendes rastline Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena, ter rastline Citrus L. in njihovi hibridi, razen semena in plodov, z izjemo plodov Citrus reticulata Blanco in Citrus sinensis (L.) Osbeck, ki izvirajo iz Južne Amerike10. Fusarium oxysporum f. sp. albedinis rastline Phoenix spp., razen plodov in(Kilian in Maire) Gordon semena11. Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, rastline Citrus L., Fortunella Swingle,patogeni za Citrus) Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen semena12. Guignardia piricola (Nosa) Yamamoto rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav13. Puccinia pittieriana Hennings rastline Solanaceae, razen plodov in semena14. Scirrhia aciola (Dearn.) Siggers rastline Pinus L., razen plodov in semena14.1 Stegophora ulmea (Schweinitz : rastline Ulmus L. in Zelkova L. za saditev,Fries) Sydow & Sydow razen semena15. Venturia nashicola Tanaka in rastline Pyrus L. za saditev, razenYamamoto semena, ki izvirajo iz neevropskih držav(d) Virusi in virusom podobni organizmi Vrste Predmet kontaminacije1. Virus Beet curly top (neevropski izolati) rastline Beta vulgaris L. za saditev, razen semena2. Virus Black raspberry latent rastline Rubus L. za saditev3. Ožig in ožigu podobni (blight and blight- rastline Citrus L., Fortunella Swingle,like) Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena4. Viroid Cadang-Cadang rastline Palmae za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav5. Virus Cherry leafroll* rastline Rubus L. za saditev5.1 Virus Chrysanthemum stem necrosis rastline Dendranthema (DC.) Des Moul. in Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. za saditev, razen semena6. Virus Citrus mosaic rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena7. Virus Citrus tristeza (neevropski izolati) rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena8. Leproza rastline Citrus L., Fortunella Swingle,(*) Cherry leaf roll virus ni navzoč na Rubus L. v Skupnosti. 167
  • 168. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena9. Little cherry pathogen (neevropski rastline Prunus cerasus L., Prunus aviumizolati) L., Prunus incisa Thunb., Prunus sargentii Rehd., Prunus serrula Franch., Prunus serrulata Lindl., Prunus speciosa (Koidz.) Ingram, Prunussubhirtella Miq., Prunus yedoensis Matsum. ter njihovi hibridi in kultivarji za saditev, razen semena10. Psoroza Naturally spreading rastline Citrus L. Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena11. Mikoplazma Palm lethal yellowing rastline Palmae za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav12. Virus Prunus necrotic ringspot** rastline Rubus L. za saditev13. Virus Satsuma dwarf rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena14. Virus Tatter leaf rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena15. Metličavost (witches broom (MLO)) rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena(**) Prunus necrotic ringspot virus ni navzoč na Rubus L. v Skupnosti. 168
  • 169. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 PRILOGA II, DEL A: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVESTA, ČE SO NAVZOČI NA NEKATERIH RASTLINAH ALI RASTLINSKIH PROIZVODIH Oddelek II: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE JE ZNANO, DA SO NAVZOČI V SKUPNOSTI, IN KI SO POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST(a) Insekti, pršice in ogorčice na vseh stopnjah njihovega razvoja Vrste Predmet kontaminacije1. Aphelenchoides besseyi Christie rastline Fragaria L. za saditev, razen semena2. Daktulosphaira vitifoliae (Fitch) rastline Vitis L. razen plodov in semena3. Ditylenchus destructor Thorne cvetlične čebulice in koreninske zadebelitve Crocus L., miniaturni kultivarji in njihovi hibridi iz rodu Gladiolus Tourn. ex L., so Gladiolus callianthus Marais, Gladiolus colvillei Sweet, Gladiolus nanus hort., Gladiolus ramosus hort., Gladiolus tubergenii hort., Hyacinthus L., Iris L., Trigridia Juss. Tulipa L. za saditev in krompirjevi gomolji (Solanum tuberosum L.) za saditev4. Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev semena in čebulice Allium ascalonicum L., Allium cepa L. in Allium schoenoprasum L. za saditev in rastline Allium porrum L. za saditev, čebulice in koreninske zadebelitve Camassia Lindl., Chionodoxa Boiss., Crocus flavus Weston „Golden Yellow“, Galanthus L., Galtonia candicans (Baker) Decne, Hyacinthus L., Ismene Herbert, Muscari Miller, Narcissus L., Ornithogalum L., Puschkinia Adams, Scilla L., Tulipa L. za saditev ter semena Medicago sativa L.5. Circulifer haematoceps rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena6. Circulifer tenellus rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena6.1. Eutetranychus orientalis Klein rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi razen plodov in semena6.2. Helicoverpa armigera (Hübner) rastline Dendranthema (DC.) Des Moul, Dianthus L., Pelargonium lHérit. ex Ait. in iz družine Solanaceae, namenjene za saditev, razen semen6.3 Parasaissetia nigra (Nietner) rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena7. Radopholous similis (Cobb) Thorne rastline Araceae, Marantaceae, Musaceae, Persea spp., Strelitziaceae, 169
  • 170. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo8. Liriomyza huidobrensis (Blanchard) rezano cvetje, listne vrtnine vrste Apium graveolens L. in zelnate rastline, namenjene sajenju, razen: — čebulice, — stebelni gomolji, — rastline družine Gramineae, — korenike, — semena9. Liriomyza trifolii (Burgess) rezano cvetje, listnate vrtnine vrste Apium graveolens L. in zelnate rastline, namenjene sajenju, razen: — čebulice, — stebelni gomolji, — rastline družine Gramineae, — korenike, — semena10. Paysandisia archon (Burmeister) rastline Palmae za saditev s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz rodov: Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L., Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf.(b) Bakterije Vrste Predmet kontaminacije1. Clavibacter michiganensis spp. seme Medicago sativa L.Insidiosus (Mc Culloch) Davis et al.2. Clavibacter michiganensis spp. rastline Lycopersicon lycopersicum (L.)Michiganensis (Smith) Davis et al. Karsten ex Farw. za saditev3. Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et rastline Amelanchier Med., Chaenomelesal. Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) Cardot, Pyracantha Roem., Pyrus L. in Sorbus L. za saditev, razen semena4. Erwinia chrysanthemi pv. dianthicola rastline Dianthus L. za saditev, razen(Hellmers) Dickey semena5. Pseudomonas caryophylli (Burkholder) rastline Dianthus L. za saditev, razenStarr in Burkholder semena6. Pseudomonas syringae pv. persicae rastline Prunus persica (L.) Batsch in(Prunier et al.) Young et al. Prunus persica var. nectarina (Ait.) Maxim za saditev, razen semena7. Xanthomonas campestris pv. phaseoli seme Phaseolus L.(Smith) Dye8. Xanthomonas campestris pv. pruni rastline Prunus L. za saditev, razen(Smith) Dye semena 170
  • 171. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 20099. Xanthomonas campestris pv. rastline Lycopersicon lycopersicum (L.)vesicatoria (Doidge) Dye Karsten ex Farw. in Capsicum spp. za saditev10. Xanthomonas fragariae Kennedy in rastline Fragaria L. za saditev, razenKing semena11. Xylophilus ampelinus (Panagopoulus) rastline Vitis L., razen plodov in semenaWillems et al.(c) Glive Vrste Predmet kontaminacije1. Ceratocystis fimbriata f. spp. platani rastline Platanus L. za saditev, razenWalter semena, in les Platanus L. z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine__________3. Cryphonectria parasitica (Murril) Barrrastline Castanea Mill in Quercus L., namenjene za sajenje, razen semena4. Didymella ligulicola (Baker, Dimock rastline Dendrathema (DC.) Des Moul. zain Davis) v. Arx saditev, razen semena5. Phialophora cinerescens (Wollenweber) rastline Dianthus L. za saditev, razenvan Beyma semena6. Phoma tracheiphila (Petri) Kanchaveli rastline Citrus L., Fortunella Swingle,in Gikashvili Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen semena7. Phytophthora fragariae Hickmann var. rastline Fragaria L. za saditev, razenfragariae semena8. Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. In seme Helianthus annuus L.de Toni9. Puccinia horiana Hennings rastline Dendranthema (DC.) Des Moul. za saditev, razen semena10. Scirrhia pini Funk in Parker rastline Pinus L. za saditev, razen semena11. Verticillium albo-atrum Reinke in rastline Humulus lupulus L. za saditev,Berthold razen semena12. Verticillium dahliae Klebahn rastline Humulus lupulus L. za saditev, razen semena(d) Virusi in virusom podobni organizmi Vrsta Predmet kontaminacije1. Virus Arabis mosaic rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev, razen semena2. Virus Beet leaf curl rastline Beta vulgaris L. za saditev, razen semena3. Viroid Chrysanthemum stunt rastline Dendranthema (DC.) Des Moul. za saditev, razen semena4. Virus Citrus tristeza (evropski izolati) rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena5. Citrus vein enation woody gall rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen 171
  • 172. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES plodov in semena6. Grapevine flavescence dorée MLO rastline Vitis L., razen plodov in semena7. Virus Plum pox rastline Prunus L. za saditev, razen semena8. Mikoplazma Potato stolbur rastline Solanaceaeza saditev, razen semena9. Virus Raspberry ringspot rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev, razen semena10. Spiroplasma citri Saglio et al. rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena11. Virus Strawberry crinkle rastline Fragaria L. za saditev, razen semena12. Virus Strawberry latent ringspot rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev, razen semena13. Virus Strawberry mild yellow edge rastline Fragaria L. za saditev, razen semena14. Virus Tomato black ring rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev, razen semena15. Virus Tomato spotted wilt rastline Apium graveolens L., Capsicum annuum L., Cucumis melo L., Dendranthema (DC.) Des Moul., vse sorte novogvinejskih hibridov Impatiens, Lactuca sativa L., Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. Nicotiana tabacum L., o katerih obstajajo dokazi, da jih nameravajo prodati za poklicno pridelavo tobaka. Solanum melongena L. in Solanum tuberosum L. za saditev, razen semena.16. Virus Tomato yellow leaf curl rastline Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. za saditev, razen semena 172
  • 173. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 PRILOGA III, DEL A: RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KATERIH VNOS SE PREPOVE V VSEH DRŽAVAH ČLANICAH Opis Država izvora1. Rastline Abies Mill., Cedrus Trew, neevropske državeChamaecyparis Spach, Juniperus L., LarixMill., Picea A., Dietr., Pinus L.,Pseudotsuga Carr. in Tsuga Carr., razenplodov in semena2. Rastline Castanea Mill. in Quercus L. z neevropske državelisti, razen plodov in semena3. Rastline Populus L. z listi, razen plodov severnoameriške državein semena_________5. Izolirano lubje Castanea Mill. tretje države6. Izolirano lubje Quercus L., razen severnoameriške državeQuercus suber L.7. Izolirano lubje Acer saccharum Marsh. severnoameriške države8. Izolirano lubje Populus L. države na ameriški celini9. Rastline Chaenomeles Ldl., Cydonia neevropske državeMill., Crateagus L., Malus Mill., Prunus L.,Pyrus L., in Rosa L. za saditev, razenrastlin v stadiju mirovanja brez listov,cvetov in plodov9.1 Rastline Photinia Ldl. za saditev, ZDA, Kitajska, Japonska, Republikarazen rastlin v stadiju mirovanja brez Koreja in Ljudska demokratska republikalistov, cvetov in plodov Koreja10. Gomolji Solanum tuberosum L., tretje države, razen Švicesemenski krompir11. Rastline vrst Solanum L., ki tvorijo tretje državepritlike ali gomolje, ali njihovi hibridi zasaditev, razen gomoljev Solanumtuberosum L., kakor je podrobnejeopredeljeno v Prilogi III A (10)12. Gomolji vrst Solanum L. in njihovi Brez poseganja v posebne zahteve, kihibridi, razen tistih, ki so podrobneje veljajo za krompirjeve gomolje, navedeneopredeljeni v točkah 10 in 11 v oddelku I dela A Priloge IV, tretje države, razen Alžirije, Egipta, Izraela, Libije, Maroka, Sirije, Švice, Tunizije in Turčije in razen evropskih tretjih držav, ki so ali niso priznane kot neokužene s Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al. v skladu s postopkom iz člena 18(2) ali v katerih se ravna v skladu z določbami, ki so priznane kot enakovredne določbam Skupnosti za boj proti Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al., v skladu s postopkom iz člena 18(2)13. Rastline Solanaceae za saditev, razen tretje države, razen evropskih in 173
  • 174. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ESsemena in postavk iz Priloge III A (10), mediteranskih držav(11) ali (12)14. Zemlja in rastni substrat, ki je v celoti Turčija, Belorusija, Moldavija, Rusija,ali delno sestavljen iz zemlje ali trdnih Ukrajina in tretje države, ki ne sodijo vorganskih snovi, kot so rastlinski deli, celinsko Evropo, razen naslednjih: Egipt,humus, vključno s šoto ali lubjem, razen Izrael, Libija, Maroko, Tunizijatistega, ki je v celoti sestavljen iz šote15. Rastline Vitis L., razen plodov tretje države, razen Švice16. Rastline Citrus L., Fortunella Swingle, tretje državePoncirus Raf. in njihovi hibridi, razenplodov in semena17. Rastline Phoenix spp., razen plodov in Alžirija, Marokosemena18. Rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo zaPrunus L. in Pyrus L. in njihovi hibridi ter rastline, navedene v Prilogi III A (9), kjer jeFragaria L. za saditev, razen semena ustrezno, neevropske države, razen mediteranskih držav, Avstralije, Nove Zelandije, Kanade in celinskih držav ZDA19. Rastline družine Graminacae, razen tretje države, razen evropskih inrastlin okrasnih večletnih trav poddružin mediteranskih državBambusoideae in Panicoideae ter rodovBuchloe, Bouteloua Lag., Calamagrostis,Cortaderia Stapf., Glyceria R. Br.,Hakonechloa Mak. ex Honda, Hystrix,Molinia, Phalaris L., Shibataea, SpartinaSchreb., Stipa L. in Uniola L. za saditev,razen semena 174
  • 175. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 PRILOGA IV, DEL A: POSEBNE ZAHTEVE, KI JIH MORAJO PREDPISATI VSE DRŽAVE ČLANICE ZA VNOS IN PREMEŠČANJE RASTLIN, RASTLINSKIH PROIZVODOV IN DRUGIH PREDMETOV V VSE DRŽAVE ČLANICE IN ZNOTRAJ NJIH Oddelek 1 RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KI IZVIRAJO ZUNAJ SKUPNOSTIRastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti Posebne zahteve1.1 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je bil les ustrezno:oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev a) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa(Coniferales) z izjemo Thuja L., razen lesa v dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanjnaslednjih oblikah: 30 minut. V dokaz se les ali embalaža, kakor— sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni tudi spričevala iz člena 13.1(ii) opremijo zodpadki in ostanki, delno ali v celoti znakom „HT“ v skladu s sedanjo rabo,pridobljeni iz teh iglavcev,— lesena embalaža v obliki zabojev za alipakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobneembalaže, palet, zabojastih palet in drugih b) zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrenanakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokazdejansko uporabljajo pri prevozu predmetov se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navedevseh vrst, učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa,— les, ki se uporablja za zagozditev ali odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h),podporo nelesenega tovora,— les Libocedrus decurrens Torr., če obstaja alidokaz, da je bil les obdelan ali predelan vsvinčnike s toplotno obdelavo z doseganjem c) impregniran s kemičnim stiskanjem snajnižje temperature 82 °C za obdobje 7–8 proizvodom, odobrenim v skladu s postopkomdni, vendar vključno z lesom, ki ni ohranil iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih izsvoje naravne okrogle površine, s poreklom iz člena 13.1.(ii) navedejo učinkovina, tlak (psi aliKanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, kPa) in koncentracija (%).Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavljaBursaphelenchus xylophilus (Steiner etBührer) Nickle et al.1.2 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je bil les ustrezno:oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev a) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa(Coniferales) z izjemo Thuja L., v obliki: dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj— sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih izodpadki in ostanki, delno ali v celoti člena 13.1(ii),pridobljeni iz teh iglavcev, s poreklom izKanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, aliTajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavljaBursaphelenchus xylophilus (Steiner et b) zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrenaBührer) Nickle et al. v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h).1.3 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je les:oznako KN v delu B Priloge V, les Thuja L., a) brez lubja,razen lesa v naslednjih oblikah:— sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni aliodpadki in ostanki,— lesena embalaža v obliki zabojev za b) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnostipakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki jeembalaže, palet, zabojastih palet in drugih bila dosežena ob upoštevanju ustrezneganakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se razmerja časa/temperature. V dokaz se les alidejansko uporabljajo pri prevozu predmetov embalažo opremi z znakom „kiln-dried“vseh vrst, (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno— les, ki se uporablja za zagozditev ali priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo, 175
  • 176. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ESpodporo nelesenega tovora, s poreklom izKanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, aliTajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavljaBursaphelenchus xylophilus (Steiner et c) toplotno ustrezno obdelan, tako da jeBührer) Nickle et al. sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut. V dokaz se les ali embalaža, kakor tudi spričevala iz člena 13.1(ii) opremijo z znakom „HT“ v skladu s sedanjo rabo, ali d) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali e) ustrezno impregniran s kemičnim stiskanjem s proizvodom, odobrenim v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navedejo učinkovina, tlak (psi ali kPa) in koncentracija (%).1.4 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je les:oznako KN v delu B Priloge V, les Thuja L., v a) izdelan iz olupljene hlodovine,obliki:— sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih aliodpadkov in ostankov, s poreklom iz Kanade,Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, b) bil sušen v peči do manj kakor 20 %Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavlja vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suheBursaphelenchus xylophilus (Steiner et snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanjuBührer) Nickle et al. ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda, ali c) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali d) ustrezno toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii).1.5 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je les:oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev a) s poreklom z območij, ki so znana kot(Coniferales), razen lesa v naslednjih oblikah: neokužena z:— sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni — Monochamus spp. (neevropske vrste)odpadki in ostanki, delno ali v celoti — Pissodes spp. (neevropske vrste)pridobljeni iz teh iglavcev, — Scolytidae spp. (neevropske vrste)— lesena embalaža v obliki zabojev za Območje se navede na spričevalih iz členapakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne 13.1(ii), v rubriki „kraj izvora,“embalaže, palet, zabojastih palet in drugih 176
  • 177. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se alidejansko uporabljajo pri prevozu predmetovvseh vrst, b) brez lubja in izvrtin, ki so jih napravile ličinke— les, ki se uporablja za zagozditev ali rodu Monochamus spp. (neevropske vrste), zapodporo nelesenega tovora, vendar vključno z ta namen opredeljene kot tiste s premerom večlesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle kakor 3 mm,površine, s poreklom iz Rusije, Kazahstana inTurčije. ali c) je bil sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena z ustreznim časovnim/temperaturnim razporedom. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom „kiln- dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo, ali d) ustrezno toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut. V dokaz se les ali embalaža, kakor tudi spričevala iz člena 13.1(ii) opremijo z znakom „HT“ v skladu s sedanjo rabo, ali e) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali f) ustrezno impregniran s kemičnim stiskanjem s proizvodom, odobrenim v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navedejo učinkovina, tlak (psi ali kPa) in koncentracija (%).1.6 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je les:oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev a) brez lubja in izvrtin, ki so jih napravile ličinke(Coniferales), razen lesa v naslednjih oblikah: rodu Monochamus spp. (neevropske vrste), za— sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni ta namen opredeljene kot tiste s premerom,odpadki in ostanki, delno ali v celoti večjim od 3 mm,pridobljeni iz teh iglavcev,— lesena embalaža v obliki zabojev za alipakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobneembalaže, palet, zabojastih palet in drugih b) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnostinakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki jedejansko uporabljajo pri prevozu predmetov bila dosežena ob upoštevanju ustreznegavseh vrst, časovnega/temperaturnega razporeda. V— les, ki se uporablja za zagozditev ali dokaz se les ali embalažo opremi z znakompodporo nelesenega tovora, vendar vključno z „kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugimlesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle mednarodno priznanim znakom v skladu spovršine, s poreklom iz tretjih držav, razen: sedanjo rabo,— Rusije, Kazahstana in Turčije, 177
  • 178. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES— evropskih držav, ali— Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje,Mehike, Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se c) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bilapojavlja Bursaphelenchus xylophilus (Steiner odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2.et Bührer) Nickle et al. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali d) ustrezno impregniran s kemičnim stiskanjem s proizvodom, odobrenim v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navedejo učinkovina, tlak (psi ali kPa) in koncentracija (%), ali e) toplotno ustrezno obdelan, tako da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut. V dokaz se les ali embalaža, kakor tudi spričevala iz člena 13.1(ii) opremijo z znakom „HT“ v skladu s sedanjo rabo.1.7 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je les:oznako KN v delu B Priloge V, les v obliki a) s poreklom z območij, ki so znana kotsekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih neokužena z:odpadkov in ostankov, delno ali v celoti — Monochamus spp. (neevropske vrste)pridobljenih iz iglavcev (Coniferales), s — Pissodes spp. (neevropske vrste)poreklom iz — Scolytidae spp. (neevropske vrste)— Rusije, Kazahstana in Turčije, Območje se navede na spričevalih iz člena— neevropskih držav, razen Kanade, 13.1(ii), v rubriki „kraj izvora“Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, Tajvanain ZDA, kjer je znano, da se pojavlja aliBursaphelenchus xylophilus (Steiner etBührer) Nickle et al. b) izdelan iz olupljene hlodovine, ali c) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda, ali d) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz zaplinjanja se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali e) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii). 178
  • 179. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 20092. Lesena embalaža v obliki zabojev za Lesena embalaža je:pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne — brez lubja, razen posameznih kosov, če soembalaže, palet, zabojastih palet in drugih široki manj kot 3 cm (ne glede na dolžino) alinakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se so širši kot 3 cm, s površino največ 50 cm2,dejansko uporabljajo pri prevozu predmetovvseh vrst, razen surovega lesa debeline 6 mm inali manj in predelanega lesa, izdelanega zlepilom, vročino in tlakom ali njihovo — obdelana na enega od načinov, kot sokombinacijo, ki prihaja iz tretjih držav, razen določeni v Prilogi I k Mednarodnemu standarduŠvice. za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini, ter — opremljena z oznako, kakor je določeno v Prilogi II k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini, ki navaja, da je bila lesena embalaža predmet odobrene fitosanitarne obdelave. Prva alinea se uporablja šele od 1. julija 2009.2.1 Les Acer saccharum Marsh., vključno z Uradna izjava, da je bil les sušen v peči dolesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kotpovršine, razen lesa v obliki: odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob— lesa, namenjenega za proizvodnjo listov za upoštevanju ustreznegafurniranje, časovnega/temperaturnega razporeda. V— sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih dokaz se les ali embalažo opremi z znakomodpadkov in ostankov, s poreklom iz ZDA in „Kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugimKanade. mednarodno priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo.2.2 Lesa Acer saccharum Marsh., Uradna izjava, da ima les poreklo na območjih,namenjenega za proizvodnjo listov za ki so znana kot neokužena s Ceratocystisfurniranje, s poreklom iz ZDA in Kanade. virescens (Davidson) Moreau, in je namenjen za proizvodnjo listov za furniranje.2.3 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je les:oznako KN v delu B Priloge V, les Fraxinus L., (a) s poreklom z območja, ki ga je nacionalnaJuglans mandshurica Maxim., Ulmus organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza vdavidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi zaPterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., razen fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje,lesa v naslednjih oblikah: prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali— sekanci, v celoti ali delno pridobljeni iz tehdreves, (b) grobo obdelan (obtesan), tako da se— lesen pakirni material v obliki zabojev za popolnoma odstrani okrogla površina.pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobneembalaže, palet, zabojastih palet in drugihnakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki sedejansko uporabljajo pri prevozu predmetovvseh vrst,— les, ki se uporablja za zagozditev alipodporo nelesenega tovora, toda vključno zlesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine,s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske,Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvanain ZDA2.4 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je les:oznako KN v delu B Priloge V, les v obliki (a) s poreklom z območja, ki ga je nacionalnasekancev, v celoti ali delno pridobljenih iz organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza vFraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi zaUlmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, 179
  • 180. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ESJacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., prosto Agrilus planipennis Fairmaire, alis poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske,Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana (b) obdelan v kose, ki niso debeli in široki večin ZDA kot 2,5 cm.2.5 Izolirano lubje Fraxinus L., Juglans Uradna izjava, da je izolirano lubje:mandshurica Maxim., Ulmus davidiana (a) s poreklom z območja, ki ga je nacionalnaPlanch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza vrhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi zaKanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje,Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali (b) obdelano v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm.3. Les Quercus L., razen lesa v obliki: Uradna izjava, da je les:— sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih a) grobo obdelan (obtesan), tako da seodpadkov in ostankov, popolnoma odstrani okrogla površina,— sodov, kadi, veder in drugih kletarskihproizvodov in njihovih delov, vključno z alidogami, če obstaja dokaz, da je bil lespridobljen ali izdelan s pomočjo toplotne b) brez lubja in vsebnost vode, izražena kotobdelave in doseganju temperature najmanj odstotek suhe snovi, ne presega 20 %,176 °C za 20 minut vendar vključno z lesom,ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s aliporeklom iz ZDA c) brez lubja in je bil razkužen z ustrezno obdelavo z vročim zrakom ali vročo vodo, ali d) če je žagan, z ali brez ostankov lubja, bil sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom Kiln-dried (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo.__________5. Les Platanus L., razen lesa v obliki Uradna izjava, da je bil les sušen v peči dosekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kotodpadkov in ostankov, vendar vključno z odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena oblesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle upoštevanju ustreznegapovršine, s poreklom iz ZDA ali Armenije časovnega/temperaturnega razporeda. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom „Kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo.6. Les Populus L., razen lesa v obliki Uradna izjava, da je les:sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih — brez lubjaodpadkov in ostankov, vendar vključno zlesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle alipovršine, s poreklom iz držav ameriške celine — sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom „Kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s 180
  • 181. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 sedanjo rabo.7.1 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je les:oznako KN v delu B Priloge V, les v obliki a) izdelan iz olupljene hlodovine,sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnihodpadkov in ostankov, delno ali v celoti alipridobljen iz:— Acer saccharum Marsh., s poreklom iz b) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnostiZDA in Kanade, vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je— Platanus L., s poreklom iz ZDA ali bila dosežena ob upoštevanju ustreznegaArmenije, časovnega/temperaturnega razporeda,— Populus L., s poreklom z ameriške celine ali c) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz zaplinjanja se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali d) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii).7.2 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod Uradna izjava, da je les:oznako KN v delu B Priloge V les v obliki a) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnostisekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki jeodpadkov in ostankov, delno ali v celoti bila dosežena ob upoštevanju ustreznegapridobljen iz Quercus L., s poreklom iz ZDA časovnega /temperaturnega razporeda, ali b) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz zaplinjanja se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali c) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii).7.3 Izolirano lubje iglavcev (Coniferales), s Uradna izjava, da je izolirano lubje:poreklom iz neevropskih držav a) ustrezno zaplinjan s fumigantom, odobrenim v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lubja, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h) ali b) toplotno obdelan tako, da je bila dosežena najmanj temperatura 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii). 181
  • 182. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES8. Les, ki se uporablja za zagozditev ali Les je:podporo nelesenega tovora, vključno z lesom, — brez lubja, razen posameznih kosov, če soki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, široki manj kot 3 cm (ne glede na dolžino) alirazen surovega lesa debeline 6 mm ali manj so širši kot 3 cm, s površino največ 50 cm2,in predelanega lesa, izdelanega z lepilom,toploto in tlakom ali njihovo kombinacijo, ki inprihaja iz tretjih držav, razen Švice. — obdelan na enega od načinov, kot so določeni v Prilogi I k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini, ter — opremljen z oznako, kakor je določeno v Prilogi II k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini, ki navaja, da je bil les predmet odobrene fitosanitarne obdelave. Prva alinea se uporablja šele od 1. julija 2009.8.1 Rastline iglavcev (Coniferales), razen Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo zaplodov in semena, ki izvirajo iz neevropskih rastline, navedene v Prilogi III(A)(I), kjer jedržav ustrezno, uradna izjava, da so bile rastline pridelane v drevesnicah in da mesto pridelave ni okuženo s Pissodes spp. (neevropske vrste).8.2 Rastline iglavcev (Coniferales), razen Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo zaplodov in semena, višje od 3 m, ki izvirajo iz rastline, navedene v Prilogi III(A)(1) in Prilogineevropskih držav IV(A)(I) (8.1), kjer je ustrezno, uradna izjava, da so bile rastline pridelane v drevesnicah in da mesto pridelave ni okuženo s Scolytidae spp. (neevropske vrste).9. Rastline Pinus L. za saditev, razen semena Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(1) in Prilogi IV(A)(I) (8.1), (8.2), uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi Scirrhia aciola (Dearn.) Siggers ali Scirrhia pini Funk in Parker na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.10. Rastline Abies Mill., Larix Mill., Picea A. Brez poseganja v določbe, ki veljajo zaDietr., Pinus L., Pseudotsuga Carr. in Tsuga rastline, navedene v Prilogi III(A)(1) in PrilogiCarr. za saditev, razen semena IV(A)(I) (8.1), (8.2) ali (9), kjer je ustrezno, uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi Melampsora medusae Thümen na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.11.01 Rastline Quercus L., razen plodov in Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo zasemen, s poreklom iz ZDA rastline iz Priloge III(A)(2), uradna izjava, da imajo rastline poreklo na območjih, ki so znana kot neokužena s Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt.11.1 Rastline Castanea Mill. in Quercus L., Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo zarazen plodov in semen, s poreklom iz rastline iz Priloge III(A)(2) in IV(A)(I)(11.01),neevropskih držav uradna izjava, da v kraju pridelave ali njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe niso bila opažena znamenja Cronartium spp. (neevropske vrste).11.2 Rastline Castanea Mill. in Quercus L. za Brez poseganja v določbe, veljavne za rastline,saditev, razen semena navedene v Prilogi III(A)(2) in (IV)(A)(I)(11.1), 182
  • 183. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr; ali (b) da niso bili opaženi simptomi Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.11.3 Rastline Corylus L., namenjene sajenju, Uradna izjava, da so bile rastline pridelane vrazen semen, s poreklom iz Kanade in vrtnarijah in:Združenih držav Amerike (a) so s poreklom iz območja, za katerega je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni okuženo z glivo Anisogramma anomala (Peck) E. Müller, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, ali (b) so s poreklom iz mesta pridelave, za katero je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni okuženo z glivo Anisogramma anomala (Peck) E. Müller z uradnimi pregledi, opravljenimi na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjih treh popolnih rastnih dob, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“ in je priznano, da ni okuženo z glivo Anisogramma anomala (Peck) E. Müller.11.4 Rastline Fraxinus L., Juglans Uradna izjava, da so rastline:mandshurica Maxim., Ulmus davidiana (a) v celotni življenjski dobi rasle na območju,Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya ki ga je nacionalna organizacija za varstvorhoifolia Siebold & Zucc. Za saditev, razen rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimisemena in rastlin v tkivnih kulturah s poreklom standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavilaiz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, kot območje, prosto Agrilus planipennisRepublike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA Fairmaire, ali (b) vsaj dve leti pred izvozom rasle na mestu pridelave, na katerem z 2 uradnima fitosanitarnima pregledoma na leto ob primernem času, vključno s pregledom neposredno pred izvozom, ni bilo odkrito znakov Agrilus planipennis Fairmaire.12. Rastline Platanus L., namenjene za Uradna izjava, da niso bili opaženi simptomisajenje, razen semen, s poreklom iz ZDA ali Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter naArmenije mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.13.1 Rastline Populus L. za saditev, razen Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo zasemena, ki izvirajo iz tretjih držav rastline, navedene v Prilogi III(A)(3), uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi 183
  • 184. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES Melampsora medusae Thümen na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.13.2 Rastline Populus L., razen plodov in Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasemena, ki izvirajo iz držav na ameriški celini rastline, navedene v Prilogi III(A)(3) in IV(A)(I)(13.1) uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi Mycosphaerella populorum G.E. Thompson na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.14. Rastline Ulmus L. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo zasemena, ki izvirajo iz severnoameriških držav rastline iz Priloge IV (A)(I)(11.4), uradna izjava, da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe niso bili ugotovljeni znaki mikoplazme Elm phlöem necrosis.15. Rastline Chaenomeles Lindl., Crataegus Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo zaL., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., rastline, navedene v Prilogi III(A)(9), (18) inPrunus L. in Pyrus L. za saditev, razen Prilogi III(B) (1), kjer je ustrezno, uradna izjava:semena, ki izvirajo iz neevropskih držav — da rastline izvirajo iz države, za katero je znano, da ni okužena z Monilinia fructicola (Winter) Honey; ali — da rastline izvirajo z območja, ki je priznano, da ni okuženo z Monilinia fructicola (Winter) Honey v skladu s postopkom iz člena 18(2) in da niso bili opaženi simptomi Monilinia fructicola (Winter) Honey na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe16. Od 15. februarja do 30. septembra plodovi Uradna izjava:Prunus L., ki izvirajo iz neevropskih držav — da plodovi izvirajo iz države, za katero je znano, da ni okužena z Monilinia fructicola (Winter) Honey ali — da plodovi izvirajo z območja, ki je priznano, da ni okuženo z Monilinia fructicola (Winter) Honey v skladu s postopkom iz člena 18(2) ali — da so bili plodovi ustrezno fitosanitarno pregledani in tretirani pred spravilom in/ali izvozom, da se prepreči okužba z Monilinia spp.16.1 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Plodovi so brez pecljev in listov in na embalažiPoncirus Raf. in njihovi hibridi, ki izvirajo iz je ustrezna označba izvora.tretjih držav16.2 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Brez poseganja v določbe, ki veljajo zaPoncirus Raf. in njihovi hibridi, ki izvirajo iz plodove v Prilogi IV(A)(I)(16.1), (16.3), (16.4) intretjih držav (16.5), uradna izjava: (a) da plodovi izvirajo iz države, ki je priznana, da ni okužena s Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus) v skladu s postopkom iz člena 18(2) 184
  • 185. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 ali (b) da plodovi izvirajo z območja, ki je priznano, da ni okuženo s Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus) v skladu s postopkom iz člena 18(2) in navedenem na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive, ali (c) bodisi — da v uradnem sistemu nadzora in preverjanj niso bili opaženi simptomi Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus) na polju in v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje rastne dobe in da plodovi, pridelani na polju, niso kazali simptomov Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus), in da so bili plodovi tretirani na primer z natrijevim ortofenilfenatom, kar je navedeno na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive, ter da so bili plodovi pakirani na posesti ali v distribucijskih centrih, ki so registrirani za ta namen, bodisi — da je zagotovljena v skladu s katerim koli sistemom potrjevanja, ki je priznan kot enakovreden gornjim določbam v skladu s postopkom iz člena 18(2).16.3 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Brez poseganja v določbe, ki veljajo zaPoncirus Raf. in njihovi hibridi, ki izvirajo iz plodove v Prilogi IV(A)(I)(16.1), (16.2), (16.4) intretjih držav (16.5), uradna izjava: (a) da plodovi izvirajo iz države, ki je priznana, da ni okužena s Cercospora angolensis Carv. et Mendes v skladu s postopkom iz člena 18(2) ali (b) da plodovi izvirajo z območja, ki je priznano, da ni okuženo s Cercospora angolensis Carv. et Mendes v skladu s postopkom iz člena 18(2) in navedenim na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive, ali (c) da niso bili opaženi simptomi Cercospora angolensis Carv. et Mendes na polju in v 185
  • 186. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES njegovi neposredni bližini od začetka zadnje rastne dobe, ter da z ustreznim uradnim preverjanjem plodov, pridelanih na polju, niso bili ugotovljeni simptomi tega organizma16.4 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Brez poseganja v določbe, ki veljajo zaPoncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov plodove v Prilogi IV(A)(I)(16.1), (16.2), (16.3) inCitrus aurantium L., izvirajoči iz tretjih držav (16.5) uradna izjava: (a) da plodovi izvirajo iz države, ki je priznana, da ni okužena z Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus) v skladu s postopkom iz člena 18(2), ali (b) da plodovi izvirajo z območja, ki je priznano, da ni okuženo z Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus) v skladu s postopkom iz člena 18(2) in navedenim na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive, ali (c) da niso bili opaženi simptomi Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus) na polju in v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje rastne dobe in da pri ustreznem uradnem preverjanju plodov, pridelanih na polju, niso bili ugotovljeni simptomi tega organizma, ali (d) da plodovi izvirajo iz polja, ki se ustrezno tretira proti Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus), in da pri ustreznem uradnem preverjanju plodov, pridelanih na polju, niso bili ugotovljeni simptomi tega organizma.16.5 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Brez poseganja v določbe, ki veljajo zaPoncirus Raf. in njihovi hibridi, ki izvirajo iz plodove v Prilogi III(B)(2), (3) in Prilogitretjih držav, za katere je znano, da so tam IV(A)(I)(16.1), (16.2) in (16.3), uradna izjava:navzoče Tephritidae (neevropske vrste) naplodovih (a) da plodovi izvirajo z območij, ki niso okužena z značilnim organizmom; ali če te zahteve ni mogoče izpolniti (b) da ob uradnih fitosanitarnih pregledih, izvedenih vsaj enkrat mesečno v treh mesecih pred spravilom, na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi znaki značilnega organizma od začetka zadnje popolne rastne dobe in je bilo z ustreznim 186
  • 187. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 uradnim preverjanjem ugotovljeno, da noben od plodov, pridelanih na mestu pridelave, ne kaže znamenj značilnega organizma, ali če tudi te zahteve ni mogoče izpolniti; (c) da je bilo z ustreznim uradnim preverjanjem reprezentativnih vzorcev ugotovljeno, da plodovi niso okuženi z značilnim organizmom na vseh stopnjah njihovega razvoja ali če te zahteve tudi ni mogoče izpolniti; (d) da so bili plodovi ustrezno tretirani s sprejemljivo obdelavo z vročo paro, podhlajevanjem ali hitrim zamrzovanjem, ki se je pokazalo za učinkovito proti značilnim organizmom, ne da bi pri tem poškodovali plod, in kadar to ni mogoče, da so bili kemično obdelani, če je to sprejemljivo po zakonodaji Skupnosti.17. Rastline Amelanchier Med., Chaenomeles Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo zaLindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., rastline, navedene v Prilogi III(A)(9), (9.1), (18),Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Prilogi III(B)(1) ali Prilogi IV(A)(I)(15), kadar jeMespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) to primerno, uradna izjava:Cardot, Pyracantha Roem., Pyrus L. inSorbus L. za saditev, razen semena (a) da rastline izvirajo iz držav, ki so priznane, da so neokužene z Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. po postopku iz člena 18(2), ali (b) da rastline izvirajo iz neokuženih območij, ki so bila določena v zvezi z Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. v skladu z ustreznim mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe in priznana kot taka po postopku iz člena 18(2), ali (c) da so bile na polju pridelave in v njegovi neposredni bližini odstranjene rastline, ki so kazale simptome Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.18. Rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo zaPoncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in rastline, navedene v Prilogi III(A)(16), kjer jesemena, in rastline Araceae, Marantaceae, ustrezno, uradna izjava:Musaceae, Persea spp. in Strelitziaceae,ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se (a) da rastline izvirajo iz držav, za katere jedrži rastlin ali te v njem rastejo znano, da niso okužene z Radopholus citrophilus Huettel et al. in Radopholus similis (Cobb) Thorne; ali (b) da je bilo od začetka zadnje popolne rastne dobe opravljeno nematološko testiranje reprezentativnih vzorcev zemlje in korenin z mesta pridelave vsaj za Radopholus citrophilus Huettel et al. in Radopholus similis (Cobb) Thorne in da je bilo s testiranjem ugotovljeno, 187
  • 188. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES da niso okuženi s temi škodljivimi organizmi.19.1 Rastline Crataegus L. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasemena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in Prilogiznano, da je tam navzoč Phyllosticta solitaria IV(A)(I) (15) in (17), uradna izjava, da naEll. & Ev. rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi Phyllosticta solitaria Ell. & Ev. od začetka zadnje popolne rastne dobe.19.2 Rastline Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Brez poseganja v določbe, ki veljajo zaMill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18) terza saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, Prilogi IV (A)(I)(15) in (17), kjer je ustrezno,za katere je znano, da so tam navzoči značilni uradna izjava, da od začetka zadnje popolneškodljivi organizmi na zadevnih rodovih rastne dobe na rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi bolezni, ki joZnačilni škodljivi organizmi so: povzročajo škodljivi organizmi.— na Fragaria L.:— Phytophtora fragariae Hickman, var.fragariae,— virus Arabis mosaic,— virus Raspberry ringspot,— virus Strawberry crinkle,— virus Strawberry latent ringspot,— virus Strawberry mild yellow edge,— virus Tomato black ring,— Xanthomonas fragariae Kennedy et King;— na Malus Mill.:— Phyllosticta solitaria Ell. in Ev.;— na mikoplazmo— Apricot chlorotic leafroll,— Xanthomonas campestris pv. prunis(Smith) Dye,— na Prunus persica (L.) Batsch:— Pseudomonas syringae pv. persicae(Prunier et al.) Young et al.;— na Pyrus L.:— Phyllosticta solitaria Ell. in Ev.;— na Rubus L.:— virus Arabis mosaic,— virus Raspberry ringspot,— virus Strawberry latent ringspot,— virus Tomato black ring,— na vseh vrstah: neevropski virusi invirusom podobni organizmi.20. Rastline Cydonia Mill. in Pyrus L. za Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasaditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18) inkatere je znano, da je tam navzoča Prilogi IV (A)(I)(15), (17) in (19.2), uradnamikoplazma Pear decline izjava, da so bile rastline na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini, ki kažejo sumljive simptome kontaminacije z o pear decline mycoplasm, uničene na tem mestu v zadnjih treh popolnih rastnih dobah.21.1 Rastline Fragaria L. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasemena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi III(A)(18) in Prilogiznano, da so tam navzoči škodljivi organizmi IV(A)(I) (19.2), uradna izjava:Značilni škodljivi organizmi so: (a) da so bile rastline, razen tistih, ki so— virus Strawberry latent „C“, vzgojene iz semena:— virus Strawberry vein banding, — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi,— mikoplazma metličavosti jagod ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz(mikoplazma Strawberry witches broom ) materiala, ki je bil hranjen pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za značilne 188
  • 189. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 škodljive organizme ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi, ali — da izvirajo neposredno iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil vsaj enkrat v zadnjih treh popolnih rastnih dobah uradno testiran na značilne škodljive organizme ob uporabi ustreznih indikatorjev ali ustreznih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi, (b) da simptomi bolezni, ki jih povzročajo značilni škodljivi organizmi, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.21.2 Rastline Fragaria L. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasemena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi III(A)(18) ter Prilogiznano, da je tam navzoč Aphelenchoides IV(A)(I) (19.2) in (21.1), uradna izjava:besseyi Christie (a) da simptomi Aphelenchoides besseyi Christie niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe ali (b) da rastline, če gre za rastline v tkivnih kulturah, izvirajo iz rastlin, ki so v skladu z razdelkom (a) te točke ali so bile uradno testirane z ustrezno nematološko metodo in je bilo ugotovljeno, da niso okužene z Aphelenchoides besseyi Christie.21.3 Rastline Fragaria L. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasemena rastline, navedene v Prilogi III(A)(18) ter Prilogi IV(A)(I) (19.2), (21.1) in (21.2), uradna izjava, da rastline izvirajo z območja, za katero je znano, da ni okuženo z Anthonomus signatus Say in Anthonomus bisignifer (Schenkling).22.1 Rastline Malus Mill. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasemena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18),znano, da so tam navzoči značilni škodljivi Prilogi III(B) (I) ter Prilogi IV(A)(I)(15), (17) inorganizmi na Malus Mill. (19.2), uradna izjava:Značilni škodljivi organizmi so: (a) da so rastline:— virus Cherry rasp leaf (ameriški), — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi,— virus Tomato ringspot, ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za značilne škodljive organizme ob uporabi primernih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi, ali 189
  • 190. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES — da izvirajo neposredno iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji, in je bil uradno testiran vsaj enkrat v zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj za značilne škodljive organizme ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi; (b) da simptomi bolezni, ki jo povzročajo značilni škodljivi organizmi, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.22.2 Rastline Malus Mill. za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasemena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18),znano, da je tam navzoča metličavosti jablan Prilogi III(B) (I) ter Prilogi IV(A)(I)(15), (17),(mikoplazma Apple proliferation) (19.2) in (22.1), uradna izjava (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z mikoplazmo Apple proliferation; ali (b) (aa) da so rastline, razen tistih, vzgojenih iz semena: — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za mikoplazmo razraščanja jablan (Apple proliferation mycoplasm) ob uporabi primernih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom, ali — da izvirajo neposredno iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj enkrat v zadnjih šestih popolnih rastnih dobah vsaj za mikoplazmo Apple proliferation ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom, (bb) da simptomi bolezni, ki jo povzroča mikoplazma Apple proliferation, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.23.1 Rastline naslednjih vrst Prunus L. za Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasaditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18) terkatere je znano, da je tam navzoč virus Plum Prilogi IV (A)(I)(15) in (19.2), uradna izjavapox:— Prunus amygdalus Batsch, (a) da so rastline, razen tistih, ki so vzgojene iz 190
  • 191. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009— Prunus armeniaca L., semena:— Prunus blireiana Andre, — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi,— Prunus brigantina Vill., ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz— Prunus cerasifera Ehrh., materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi— Prunus cistena Hansen, pogoji in je bil uradno testiran vsaj za virus— Prunus curdica Fenzl in Fritsch., Plum pox ob uporabi ustreznih indikatorjev ali— Prunus domestica ssp. domestica L., enakovrednih metod in za katerega je bilo v— Prunus domestica ssp. insititia (L.) C.K. teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temSchneid., škodljivim organizmom,— Prunus domestica ssp. italica (Borkh.)Hegi., ali— Prunus glandulosa Thunb.,— Prunus holosericea Batal., — da izvirajo neposredno iz materiala, ki se— Prunus hortulana Bailey, vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil uradno— Prunus japonica Thunb., testiran vsaj enkrat v zadnjih treh popolnih— Prunus mandshurica (Maxim.) Koehne, rastnih dobah vsaj za virus šarke (virus plum— Prunus maritima Marsh., pox) ob uporabi ustreznih indikatorjev ali— Prunus mume Sieb in Zucc., enakovrednih metod in za katerega je bilo v— Prunus nigra Ait., teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem— Prunus persica (L.) Batsch, škodljivim organizmom;— Prunus salicina L.,— Prunus sibirica L., (b) da simptomi bolezni, ki jo povzroča virus— Prunus simonii Carr., Plum pox, niso bili opaženi na rastlinah na— Prunus spinosa L., mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v— Prunus tomentosa Thunb., njegovi neposredni bližini od začetka zadnjih— Prunus triloba Lindl., treh popolnih rastnih dob— druge vrste Prunus L., občutljive na virusšarke (plum pox virus). (c) da so bile odstranjene rastline na mestu pridelave, na katerih so se pojavili simptomi bolezni, ki jo povzročajo drugi virusi ali virusom podobni patogeni.23.2 Rastline Prunus L. za saditev Brez poseganja v določbe, veljavne za rastline, ki so, kjer je ustrezno, navedene v Prilogi(a) ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da III(A)(9) in (18) ali Prilogi IV(A)(I)(15), (19.2) inso tam navzoči značilni škodljivi organizmi na (23.1), uradna izjavaPrunus L. (a) da so rastline:(b) razen semena, ki izvirajo iz držav, za — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi,katere je znano, da so tam navzoči značilni ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala,škodljivi organizmi ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za značilne škodljive(c) razen semena, ki izvirajo iz neevropskih organizme z uporabo primernih indikatorjev alidržav, za katere je znano, da so tam navzoči enakovrednih metod in za katerega je bilo vznačilni škodljivi organizmi teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi,Značilni škodljivi organizmi so:— pod (a): ali— virus Tomato ringspot, — da neposredno izvirajo iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil v— pod (b): zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj enkrat uradno testiran vsaj za značilne škodljive— virus Cherry rasp leaf (ameriški), organizme z uporabo ustreznih indikatorjev ali— virus Peach mosaic (ameriški), enakovrednih metod in za katerega je bilo v— Peach phony rikecija, teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi— mikoplazma Peach rosette, škodljivimi organizmi,— mikoplazma Peach yellows,— virus Plum line pattern (ameriški), (b) da simptomi bolezni, ki jih povzročajo— mikoplazma Peach Xdisease, škodljivi organizmi, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih 191
  • 192. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES— ali (c): rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjih treh popolnih rastnih dob.— Little cherry patogen.24. Rastline Rubus L. za saditev: Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(19.2),(a) ki izvirajo iz držav, za katere je znano, daso tam navzoči značilni škodljivi organizmi na (a) na rastlinah ni listnih uši ne njihovih jajčecRubus L. (b) uradna izjava:(b) razen semena, ki izvirajo iz držav, zakatere je znano, da so tam navzoči značilni (aa) da so rastline:škodljivi organizmi. — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala,Značilni škodljivi organizmi so: ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za značilne škodljive— pod (a): organizme z uporabo primernih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v— virus obročkaste gnilobe paradižnika teh testiranjih(tomato ringspot virus), ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi— virus Black raspberry latent, organizmi,— virus Cherry leafroll,— virus Prunus necrotic ringspot, ali— pod (b): — da neposredno izvirajo iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil v— virus Raspberry leaf curl (ameriški) zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj enkrat— virus Cherry rasp leaf (ameriški) uradno testiran vsaj za značilne škodljive organizme z uporabo ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi (bb) da simptomi bolezni, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjih popolnih rastnih dob.25.1 Gomolji Solanum tuberosum L., ki Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo zaizvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11), innavzoč Synchytrium endobioticum (12), uradna izjava:(Schilbersky) Percival (a) da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival (vse rase, razen Rasa 1, navadna evropska rasa) in na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival od začetka ustreznega obdobja; ali (b) da so bile v državi izvora izpolnjene določbe, priznane kot enakovredne določbam Skupnosti o boju proti Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival v skladu s postopkom iz člena 18(2)25.2 Gomolji Solanum tuberosum L. Brez poseganja v določbe, navedene v Prilogi (A) (10), (11) in (12) ter Prilogi IV (A)(I)(25.1), uradna izjava: 192
  • 193. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 (a) da gomolji izvirajo iz držav, za katere je znano, da niso okužene s Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al.; ali (b) da so bile v državi izvora izpolnjene določbe, priznane kot enakovredne določbam Skupnosti o boju proti Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al. v skladu s postopkom iz člena 18(2).25.3 Gomolji Solanum tuberosum L., razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo zazgodnjega krompirja, ki izvirajo iz držav, za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11) inkatere je znano, da je tam navzoč viroid (12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1) in (25.2),Potato spindle tuber zadrževanje sposobnosti kaljenja25.4 Gomolji Solanum tuberosum L. za Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasaditev gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11) in (12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2) in (25.3), uradna izjava, da gomolji izvirajo s polja, za katero je znano, da ni okuženo z Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens in Globodera pallida (Stone) Behrens in (aa) da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da Pseudomanas solanacearum (Smith) Smith tam ni navzoč; ali (bb) da na območjih, za katera je znano, da je tam navzoč Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith, gomolji izvirajo z mesta pridelave, za katero je ugotovljeno, da ni okuženo s Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith ali ni okuženo zaradi izvajanja ustreznega postopka za izkoreninjenje Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith v skladu s postopkom iz člena 18(2) in (cc) da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da tam nista navzoča Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen ali (dd) na območjih, za katera je znano, da sta tam navzoča Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen, — bodisi gomolji izvirajo z mesta pridelave, za katero je, na podlagi letne sistematične raziskave gojenih gostiteljskih rastlin z vizualnim fitosanitarnim pregledom gostiteljskih rastlin ob ustreznem času in z vizualnim 193
  • 194. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES fitosanitarnim pregledom zunanjosti in rezanjem gomoljev po spravilu krompirja, ki je rasel na mestu pridelave, ugotovljeno, da ni okuženo z Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen — bodisi se gomolji po spravilu naključno vzorčijo in se preveri navzočnost simptomov z ustrezno metodo za induciranje simptomov ali z laboratorijskim testiranjem in z fitosanitarnim vizualnim pregledom zunanjosti in rezanjem gomoljev ob ustreznem času in vseh možnostih pri zapiranju paketov ali kontejnerjev pred trženjem v skladu z določbami o zapiranju Direktive Sveta 66/403/EGS z dne 14. junija 1996 o trženju semenskega krompirja (1), in simptomi Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) ter Meloidogyne fallax Karssen niso bili ugotovljeni.25.4.1 Gomolji Solanum tuberosum L., razen Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo zatistih za saditev gomolje, navedene v Prilogi III(A)(12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2) in (25.3), uradna izjava, da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith tam ni navzoč.25.4.2 Gomolji Solanum tuberosum L. Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11) in (12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2), (25.3), (25.4) in (25.4.1), uradna izjava, da: (a) gomolji izvirajo iz države, za katero je znano, da Scrobipalpopsis solanivora Povolny tam ni navzoč, ali (b) gomolji izvirajo z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Scrobipalpopsis solanivora Povolny.25.5 Rastline Solanaceae za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasemena, ki izvirajo iz držav, za katere je gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11),znano, da je tam navzoča mikoplazma Potato (12) in (13) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2),stolbur. (25.3) in (25.4), uradna izjava, da na rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi mikoplazme Potato stolbur od začetka zadnje popolne rastne dobe.25.6 Rastline Solanaceae za saditev, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo zagomoljev Solanum tuberosum L. in razen rastline, navedene v Prilogi III(A)(11), (13) insemena Lycopersicon lycopersicum (L.) Prilogi IV (A)(I)(25.5), kjer je ustrezno, uradnaKarsten ex Farw., ki izvirajo iz držav, za izjava, da na rastlinah na mestu pridelave nisokatere je znano, da je tam navzoč viroid bili opaženi simptomi viroida Potato spindlePotato spindle tuber. tuber od začetka zadnje popolne rastne dobe25.7 Rastline Capsicum annum L., Brez poseganja v določbe, ki veljajo zaLycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex rastline, navedene v Prilogi III(A)(11) in (13) terFarw., Musa L., Nicotiana L. in Solanum Prilogi IV(A)(I)(25.5) in (25.6), kjer je ustrezno,melongena L. za saditev, razen semena, ki uradna izjava:izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tamnavzoč Pseudomonas solanacearum (Smith) (a) da rastline izvirajo z območij, za katera jeSmith ugotovljeno, da niso okužena s Pseudomonas 194
  • 195. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 solanacearum (Smith) Smith; ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith od začetka zadnje popolne rastne dobe.__________26. Rastline Humulus lupulus L. za saditev, Uradna izjava, da na hmelju niso bili opaženirazen semena simptomi Verticillium alboatrum Reinke in Berthold in Verticillium dahliae Klebahn na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe.27.1 Rastline Dendranthema (DC.) Des Moul., Uradna izjava:Dianthus L. in Pelargonium lHérit. ex Ait. zasaditev, razen semena (a) da na mestu pridelave niso bili opaženi nobeni znaki Helicoverpa armigera (Hübner) ali Spodoptera littoralis (Boisd.) od začetka zadnje popolne rastne dobe ali (b) da so bile rastline ustrezno tretirane proti navedenim organizmom.27.2 Rastline Dendranthema (DC.) Des Moul., Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zaDianthus L. in Pelargonium lHérit. ex Ait., rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1),razen semena (a) na mestu pridelave niso bili opaženi nobeni znaki Spodoptera eridiana Cramer, Spodoptera frugiperda Smith ali Spodoptera litura (Fabricius) od začetka zadnje popolne rastne dobe ali (b) rastline so bile ustrezno tretirane proti navedenim organizmom.28. Rastline Dendranthema (DC.) Des Moul. Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zaza saditev, razen semena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1) in (27.2), uradna izjava: (a) da rastline niso več kot tretja generacija vegetativnega dela, ki izvira iz materiala, za katerega so virološki testi pokazali, da ni okužen z viroidom Chrysanthemum stunt, ali neposredno izvirajo iz materiala, za katerega se med uradnim inšpekcjskim pregledom, ki se izvaja med cvetenjem, ugotovi, da vsaj 10 % reprezentativnega vzorca ni okuženega z viroidom Chrysanthemum stunt; (b) da rastline ali potaknjenci: — prihajajo s posesti, na katerih so bile uradno fitosanitarno pregledane vsaj mesečno v treh mesecih, preden so bile odposlane, in na katerih v tem obdobju niso bili opaženi simptomi Puccinia horiana Hennings in v njihovi neposredni bližini niso bili ugotovljeni 195
  • 196. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES nobeni simptomi Puccinia horiana Hennings v treh mesecih pred izvozom, ali — da so bile ustrezno tretirane proti Puccinia horiana Hennings; (c) da pri izkoreninjenih podtaknjencih niso bili opaženi simptomi Didymella ligulicola (Baker, Dimock in Davis) v. Arx na potaknjencih ali na rastlinah, iz katerih izvirajo potaknjenci, ali da pri ukoreninjenih potaknjencih niso bili opaženi simptomi Didymella ligulicola (Baker, Dimock in Davis) v. Arx na potaknjencih ali ukorenišču.28.1 Rastlini Dendranthema (DC.) Des Moul. Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo zain Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex rastline, navedene v Prilogi III(A)(13) ter PrilogiFarw. Za saditev, razen semena IV(A)(I) (25.5), (25.6), (25.7), (27.1), (27.2) in (28), uradna izjava, da: (a) so rastline v celotnem življenjskem obdobju rasle v državi, ki je prosta virusa Chrysanthemum stem necrosis, ali (b) so rastline v celotnem življenjskem obdobju rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto virusa Chrysanthemum stem necrosis, ali (c) so rastline v celotnem življenjskem obdobju rasle na mestu pridelave, ki je bilo vzpostavljeno kot prosto virusa Chrysanthemum stem necrosis in potrjeno z uradnimi fitosanitarnimi pregledi in, kadar je bilo primerno, testiranji.29. Rastline Dianthus L. za saditev, razen Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zasemena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1) in (27.2), uradna izjava: — da rastline izvirajo neposredno iz matičnih rastlin, za katere je bilo z uradno odobrenimi preskusi, izvedenimi vsaj enkrat v dveh predhodnih letih, ugotovljeno, da niso okužene z Erwinia chrysanthemi pv. dianthicola (Hellmers) Dickey, Pseudomonas caryophylli (Burkholder) Starr in Burkholder in Phialophora cinerescens (Wollenw.) Van Beyma, — da na rastlinah niso bili opaženi simptomi zgoraj navedenih škodljivih organizmov.30. Čebulice Tulipa L. in Narcissus L., razen Uradna izjava, da na rastlinah niso bili opaženitistih, za katere je na njihovi embalaži ali kako simptomi Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev oddrugače jasno označeno, da so za prodajo začetka zadnje popolne rastne dobe.končnim porabnikom, ki niso vključeni vpoklicno pridelavo rezanega cvetja31. Rastline Pelargonium LHerit. ex Ait. za Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zasaditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1) in 196
  • 197. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009katere je znano, da je tam navzoč virus (27.2),Tomato ringspot:(a) za katere ni znano, ali je tam navzoča uradna izjava:Xiphinema americanum Cobb sensu lato (a) da rastline neposredno izvirajo z mest(neevropske populacije) ali drugi vektorji pridelave, za katera je ugotovljeno, da nisovirusa Tomato ringspot okužena z virusom Tomato ringspot; ali (b) da rastline niso več kot četrta generacija vegetativnega dela, ki izvira iz matičnih rastlin, za katere se v uradno odobrenem sistemu testiranja na viruse ugotovi, da niso okužene z virusom Tomato ringspot.(b) za katere je znano, da je tam navzoča uradna izjava:Xiphinema americanum Cobb sensu lato (a) da rastline neposredno izvirajo z mest(neevropske populacije) ali drugi vektorji pridelave, za katera je ugotovljeno, da zemljavirusa Tomato ringspot ali rastline niso okužene z virusom Tomato ringspot; ali (b) da rastline niso več kot druga generacija vegetativnega dela, ki izvira iz matičnih rastlin, za katere je v uradno odobrenem sistemu testiranja na viruse ugotovljeno, da niso okužene z virusom Tomato ringspot.32.1 Zelnate rastline, namenjene sajenju, Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo zarazen: rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek 1(27.1),— čebulice, (27.2), (28) in (29), kjer je to primerno, uradna— stebelni gomolji, izjava, da so bile rastline pridelane v vrtnarijah— rastline družine Gramineae, in:— korenike,— semena, (a) so s poreklom iz območja, za katerega je v— gomolji, državi izvoza državna služba za varstvo rastlins poreklom iz tretjih držav, kjer je znano, da ugotovila, da ni napadeno z listnimi zavrtalkamise pojavljata vrsti Liriomyza sativae Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza(Blanchard) in Amauromyza maculosa maculosa (Malloch) v skladu z ustreznimi(Malloch) mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno na spričevalih iz člena 7 in 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, ali (b) so s poreklom iz mesta pridelave, za katero je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni okuženo z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch) v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe in je navedeno v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, in je z uradnimi pregledi, ki so bili opravljeni vsaj mesečno v zadnjih treh mesecih pred izvozom, priznano, da ni okuženo z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch), 197
  • 198. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES ali (c) če so bile tik pred izvozom tretirane z ustreznimi sredstvi proti listnim zavrtalkam Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch) in je bilo na uradnem pregledu ugotovljeno, da niso okužene z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch). Podrobni podatki o tretiranju se navedejo v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive.32.2 Rezano cvetje Dendranthema (DC) Des. Uradna izjava, da so rezano cvetje in listnateMoul., Dianthus L., Gypsophila L. in Solidago vrtnine:L., ter listnate vrtnine Apium graveolens L. inOcimum L. — s poreklom iz države, ki ni okužena z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch), ali — bile tik pred izvozom uradno pregledane in je bilo ugotovljeno, da niso okužene z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch).32.3 Zelnate rastline, namenjene sajenju, Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo zarazen: rastline iz Oddelka I (27.1), (27.2), (28), (29) in— čebulice, (32.1) dela A Priloge IV, uradna izjava, da:— stebelni gomolji,— rastline družine Gramineae, (a) so rastline s poreklom iz območja, za— korenike, katerega je znano, da ni okuženo z listnimi— semena, zavrtalkami Liriomyza huidobrensis— gomolji, (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess),s poreklom iz tretjih držav ali (b) na uradnih pregledih, ki so se opravljali vsaj mesečno v zadnjih treh mesecih pred spravilom pridelka, na mestu pridelave niso bili opaženi sledovi listnih zavrtalk Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess) ali (c) so bile rastline tik pred izvozom uradno pregledane in je bilo ugotovljeno, da niso okužene z listnimi zavrtalkami Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess) in je bilo opravljeno ustrezno tretiranje proti listnim zavrtalkam Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess).33. Rastline s koreninami, posajene ali Uradna izjava, da mesto pridelave ni okuženopredvidene za saditev, rastoče na prostem s Clavibacter michiganensis ssp., sependoniscus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al., Globodera pallida (Stone) 198
  • 199. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 Behrens, Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens in Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival.34. Zemlja in rastni substrat, ki se drži rastlin Uradna izjava:ali te v njem rastejo, ki se v celoti ali delomasestoji iz zemlje ali trdnih organskih snovi, kot (a) da je bil rastni substrat ob sajenju:so deli rastlin, humus vključno s šoto ali — brez zemlje in organskih snovi,lubjem ali ki ga deloma sestavlja katera kolitrdna anorganska snov, namenjen za alivzdrževanje vitalnosti rastlin, ki izvirajo iz:— Turčije, — je bilo ugotovljeno, da ni okužen z insekti in— Belorusije, Gruzije, Moldavije, Rusije, škodljivimi ogorčicami in je bil ustreznoUkrajine, neevropskih držav razen Alžirije, pregledan ali obdelan z visoko temperaturo aliEgipta, Izraela, Libije, Maroka, Tunizije zaplinjen proti okužbi z drugimi škodljivimi organizmi, ali — je bil ustrezno obdelan z visoko temperaturo ali zaplinjen proti okužbi s škodljivimi organizmi in (b) ob sajenju: — so bili sprejeti ustrezni ukrepi, da bi se rastni substrat zavaroval proti okužbi s škodljivimi organizmi, ali — je bil rastni substrat odstranjen z rastlin v dveh tednih pred pošiljanjem in ga je ostalo le toliko, kakor je potrebno za vzdrževanje vitalnosti med prevozom, in če je ponovno posajen, rastni substrat, ki se uporablja za ta namen, izpolni zahteve pod (a).35.1 Rastline Beta vulgaris L. za saditev, Uradna izjava, da niso bili opaženi simptomirazen semena virusa Beet curly top (neevropski izolati) na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe.35.2 Rastline Beta vulgaris L. za saditev, Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zarazen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(35.1),znano, da je tam navzoč virus Beet curly top uradna izjava: (a) da ni znano, ali je virus Beet curly top navzoč na območju pridelave; in (b) da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi virusa Beet curly top od začetka zadnje popolne rastne dobe.36.1 Rastline, namenjene sajenju, razen Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za— čebulice, rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek 1(27.1),— stebelni gomolji, (27.2), (28) (29), (31), (32.1) in (32.3), uradne— korenike, izjave, da so bile rastline pridelane v vrtnarijah,— semena, in:— gomolji,s poreklom iz tretjih držav (a) so s poreklom iz območja, za katerega je v 199
  • 200. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni napadeno z resarjem Thrips palmi Karny, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno na spričevalih iz člena 7 in 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, ali (b) so s poreklom iz mesta pridelave, za katero je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni napadeno z resarjem Thrips palmi Karny v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, in je z uradnimi pregledi, ki so bili opravljeni vsaj mesečno v zadnjih treh mesecih pred izvozom, priznano, da ni napadeno z resarjem Thrips palmi Karny, ali (c) so bile tik pred izvozom tretirane z ustreznim sredstvom proti resarju Thrips palmi Karny in je bilo na uradnem pregledu ugotovljeno, da niso napadene z resarjem Thrips palmi Karny. Podrobni podatki o tretiranju se navedejo v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive.36.2 Rezano cvetje Orchidaceae in plodovi Uradna izjava, da so rezano cvetje in plodovi:Momordica L. ter Solanum melongena L., sporeklom iz tretjih držav — s poreklom iz države, ki ni napadena z resarjem Thrips palmi Karny, ali — bili tik pred izvozom uradno pregledani in je bilo ugotovljeno, da niso napadeni z resarjem Thrips palmi Karny.37. Rastline Palmae za saditev, razen Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo zasemena, ki izvirajo iz neevropskih držav rastline, navedene v Prilogi III(A)(17), kjer je ustrezno, uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območja, za katero je znano, da ni okuženo z mikoplazmo Palm lethal yellowing in z viroidom Cadang-Cadang in da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi od začetka zadnje rastne dobe; ali (b) da na rastlinah niso bili opaženi simptomi mikoplazme Palm lethal yellowing in viroida Cadang-Cadang od začetka zadnje popolne rastne dobe in da so bile rastline na mestu pridelave, na katerih so se pojavili simptomi, ki vzbujajo sum na kontaminacijo s temi organizmi, uničene na tem mestu in ustrezno 200
  • 201. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 tretirane, da bi se odpravil Myndus crudus Van Duzee; (c) da so bile rastline v tkivnih kulturah pridobljene iz rastlin, ki izpolnjujejo zahteve pod (a) ali (b)37.1 Rastline Palmae za saditev, s premerom Brez poseganja v prepovedi, ki se uporabljajodebla ob vznožju več kot 5 cm in iz vrst: za rastline, navedene v Prilogi III(A)(17), in vBrahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., zahteve, ki so navedene v Prilogi (IV)(A)(I)(37),Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L., uradna izjava, da so rastline:Sabal Adans., Syagrus Mart., TrachycarpusH. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf (a) v celotni življenjski dobi rasle v državi, za katero je znano, da tam Paysandisia archon (Burmeister) ni navzoč, ali (b) v celotni življenjski dobi rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Paysandisia archon (Burmeister), ali (c) vsaj v obdobju dveh let pred izvozom rasle na mestu pridelave: — ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla in — kjer so se rastline nahajale na mestu, ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Paysandisia archon (Burmeister) ali na katerem so bila izvedena ustrezne preventivna tretiranja, in — na katerem s 3 uradnimi fitosanitarnimi pregledi na leto ob primernem času, vključno s pregledom neposredno pred izvozom, niso bili odkriti znaki Paysandisia archon (Burmeister).38.1 Rastline Camellia L. za saditev, razen Uradna izjava:semena, ki izvirajo iz neevropskih držav (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Ciborinia camelliae Kohn; ali (b) da na cvetočih rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi Ciborinia camelliae Kohn od začetka zadnje popolne rastne dobe.38.2 Rastline Fuchsia L. za saditev, razen Uradna izjava, da na mestu pridelave niso bilisemena, ki izvirajo iz ZDA ali Brazilije opaženi simptomi Aculops fuchsiae Keifer in da so bile rastline fitosanitarno pregledane neposredno pred izvozom in je bilo ugotovljeno, da niso okužene z Aculops fuchsiae Keifer.39. Drevnate rastline in grmovnice za saditev, Brez poseganja v določbe, ki veljajo zarazen semena in rastlin v tkivnih kulturah, ki rastline, navedene v prilogi III(a)(1), (2), (3),izvirajo iz tretjih držav, razen evropskih in (9), (13), (15), (16), (17), (18), Prilogi III(B)(1)mediteranskih držav in Prilogi IV(A)(I)(8.1), (8.2), (9), (10), (11.1), (11.2), (12), (13.1), (13.2), (14), (15), (17), (18), (19.1), (19.2), (20), (22.1), (22.2), (23.1), (23.2), (24), (25.5.), (25.6), (26), (27.1), (27.2), 201
  • 202. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES (28), (29), (32.1), (32.2), (33), (34), (36.1), (36.2), (37), (38.1) in (38.2), kjer je ustrezno, uradna izjava: — da so rastline čiste (tj. brez rastlinskih ostankov) in brez listov in plodov, — da so bile vzgojene v drevesnicah, — da so bile fitosanitarno pregledane ob ustreznem času in pred izvozom ter je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov škodljivih bakterij, virusov in virusom podobnih organizmov in je bilo ugotovljeno, da so ali brez znakov ali znakov škodljivih ogorčic, insektov, pršic in gliv ali pa so bile ustrezno tretirane, da bi se odstranili taki organizmi.40. Listnata drevesa in grmovnice za saditev, Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo zarazen semena in rastlin v tkivnih kulturah, rastline iz Priloge III(A)(2), (3), (9), (15), (16),izvirajoča iz tretjih držav, razen evropskih in (17) in (18), Priloge III(B)(1) in Priloge IV (A)(I),mediteranskih (11.1), (11.2), (11.3), (12), (13.1), (13.2), (14), (15), (17), (18), (19.1), (19.2), (20), (22.1), (22.2), (23.1), (23.2), (24), (33), (36.1), (38.1), (38.2), (39) in (45.1) kjer je to primerno, uradna izjava, da so rastline v dormantem (mirujočem) stanju in brez listja.41. Enoletne in dveletne rastline, razen Brez poseganja v določbe, ki veljajo zaGramineae, za saditev, razen semena, ki rastline, kjer je ustrezno, navedene v Prilogiizvirajo iz neevropskih ali nemediteranskih III(A)(11), (13) ter Prilogi IV(A)(I)(25.5), (25.6),držav (32.1), (32.2), (32.3), (33), (34), (35.1) in (35.2), uradna izjava: — da so bile rastline gojene v vzgajališčih, — da so brez rastlinskih ostankov, cvetov in plodov, — da so fitosanitarno pregledane ob ustreznem času in pred izvozom in — je bilo ugotovljeno, da so brez znakov škodljivih bakterij, virusov in virusom podobnih organizmov ter — je bilo ugotovljeno, da so ali brez znakov ali znakov škodljivih ogorčic, insektov, pršic in gliv ali so bile ustrezno tretirane, da bi se odpravili taki organizmi.42. Rastline družine Gramineae okrasnih Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zavečletnih trav poddružin Bambusoideae, rastline, kjer je ustrezno, navedene v PrilogiPanicoideae in rodov Buchloe, Bouteloua IV(A)(I)(33) in (34), uradna izjava:Lag., Calamagrostis, Cortaderia Stapf.,Glyceria R. Br., Hakonechloa Mak. Ex Honda, — da so bile rastline vzgojene v vzgajališčih,Hystrix, Molinia, Phalaris L., Shibataea,Spartina Schreb., Stipa L. in Uniola L. za insaditev, razen semena, ki izvirajo izneevpropskih ali nemediteranskih — da so brez rastlinskih ostankov, cvetov in plodov, ter — da so bile fitosanitarno pregledane pred izvozom in — je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov škodljivih bakterij, virusov in virusom podobnih organizmov ter 202
  • 203. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 — je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov ali znakov škodljivih ogorčic, insektov, pršic in gliv, ali pa so bile ustrezno tretirane, da se odstranijo taki organizmi.43. Naravno ali siljeno pritlikave rastline za Brez poseganja v določbe, ki veljajo zasaditev, razen semena, ki izvirajo iz rastline, navedene v Prilogi III(A)(1), (2), (3),neevropskih držav (9), (13), (15), (16), (17), (18), Prilogi III(B)(1) ter Prilogi IV(A)(I)(8.1), (9),(10),(11.1),(11.2), (12), (13.1), (13.2), (14), (15), (17), (18), (19.1), (19.2),(20), (22.1), (22.2), (23.1), (23.2), (24), (25.5), (25.6), (26), (27.1), (27.2), (28), (32.1), (32.2), (33), (34), (36.1), (36.2), (37), (38.1), (38.2), (39), (40), in (42), kjer je ustrezno, uradna izjava: (a) da morajo rastline, vključno s tistimi, ki so nabrane neposredno iz naravnih rastišč, rasti v uradno registriranih vzgajališčih, pod uradnim režimom nadzora oziroma jih morajo tam vzdrževati in vzgajati vsaj dve zaporedni leti, preden se odpošljejo, (b) da so rastline v vzgajališčih, navedene pod (a): (aa) vsaj v obdobju, navedenem v (a): — posajene v lončke na policah najmanj 50 cm nad tlemi, — ustrezno tretirane, da bi se preprečilo širjenje okužbe z neevropskimi vrstami rje: aktivna snov, koncentracija in datum uporabe sredstev so navedeni v fitosanitarnem spričevalu, predpisanem v členu 7 te direktive pod rubriko „dezinfestacija in/ali dezinfekcija“. — uradno fitosanitarno pregledane najmanj šestkrat letno v ustreznih časovnih presledkih za navzočnost škodljivih organizmov, navedenih v prilogah k tej direktivi. Ti fitosanitarni pregledi, ki se izvajajo tudi na rastlinah v neposredni bližini vzgajališč, navedenih v (a), se opravljajo vsaj z vizualnim pregledom vsake vrste na polju ali vzgajališču in z vizualnim pregledom vseh delov rastline nad rastnim substratom ob uporabi naključnega vzorca vsaj 300 rastlin nekega rodu, kadar število rastlin tega rodu ni večje od 3000, ali 10 % rastlin, če je več kakor 3000 rastlin iz tega rodu, — v teh fitosanitarnih pregledih je ugotovljeno, da niso okužene s škodljivimi organizmi, kakor je navedeno v prejšnji alinei. Okužene rastline se odstranijo. Ostale rastline je treba, kadar je ustrezno, učinkovito tretirati in jih zadržati ustrezno dolgo ter fitosanitarno pregledati zaradi zagotovila, da niso okužene z nevarnimi škodljivimi organizmi, posajene v nerabljen umetni rastni substrat ali naravni rastni substrat, ki je zaplinjen ali ustrezno obdelan z visoko temperaturo in brez vseh škodljivih organizmov, 203
  • 204. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES — vzdrževane v pogojih, ki zagotavljajo, da se rastni substrat ne okuži s škodljivimi organizmi in so bile v dveh tednih pred odpošiljanjem: — otresene in sprane s čisto vodo, da se odstrani prvotni rastni substrat, in hranjene z golimi koreninami ali — otresene in sprane s čisto vodo, da se odstrani naravni rastni substrat, in ponovno posajene v rastni substrat, ki izpolnjuje pogoje, določene v — v peti alinei ali — ustrezno tretirane, da se zagotovi rastni substrat brez škodljivih organizmov, aktivna snov, koncentracija in datum uporabe sredstev pa so navedeni v fitosanitarnem spričevalu, predvidenem v členu 7 te direktive pod rubriko „dezinfestacija in/ali dezinfekcija“, (bb) pakirane v zaprtih posodah, ki so bile uradno zaplombirane in označene z registrsko številko registriranega vzgajališča; ta številka je tudi navedena pod rubriko dopolnilna izjava na fitosanitarnem spričevalu, predvidenem v členu 7 te direktive, kar omogoča identifikacijo pošiljk.44. Širokolistne večletne rastline za saditev, Brez poseganja v zahteve, ki veljajo, kjer jerazen semena družin Caryophyllaceae (razen ustrezno, za rastline, navedene v Prilogi IV(A)Dianthus L.), Compositae (razen (I)(32.1), (32.2), (32.3), (33) in (34), uradnaDendranthema (DC.) Des Moul.), Cruciferae, izjava:Leguminosae in Rosaceae (razen Fragaria — da so rastline vzgojene v vzgajališčih inL.), ki izvirajo iz tretjih držav, razen evropskih — da so brez rastlinskih ostankov, cvetov inin mediteranskih plodov ter — so bile fitosanitarno pregledane ob ustreznem času in pred izvozom in — je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov škodljivih bakterij, virusov ali virusom podobnih organizmov, je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov škodljivih bakterij, virusov ali virusom podobnih organizmov, ter — je bilo ugotovljeno, da bodisi nimajo znakov ali simptomov škodljivih ogorčic, pršic in gljiv bodisi so bile ustrezno tretirane, da bi se odstranili taki organizmi.45.1 Zelnate rastline in rastline Ficus L. in Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo zaHibiscus L., namenjene sajenju, razen rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek 1(27.1),čebulic, stebelnih gomoljev, korenik, semen in (27.2), (28), (29), (32.1), (32.3) in (36.1),gomoljev, s poreklom iz neevropskih držav uradna izjava, da rastline: (a) so s poreklom iz območja, za katerega je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni napadeno s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije), v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, ali (b) so s poreklom iz mesta pridelave, za katero 204
  • 205. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni napadeno s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije) v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, in je z uradnimi pregledi, ki so bili opravljeni vsaj vsake tri tedne v zadnjih devetih tednih pred izvozom, priznano, da ni napadeno s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije), ali (c) v primerih, ko je bila na mestu pridelave ugotovljena navzočnost tobakovega ščitkarja Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije), se ohranjajo ali pridelujejo na tem mestu pridelave in je bilo opravljeno ustrezno tretiranje, da bi zagotovili nenapadenost s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije), kasneje pa je bilo zaradi izvajanja ustreznih postopkov za izkoreninjenje tobakovega ščitkarja Bemisia tabaci Genn. (neevropskih populacij) tako med uradnimi pregledi, ki so se opravljali tedensko devet tednov pred izvozom kot med nadzornimi postopki v celotnem navedenem obdobju ugotovljeno, da to mesto pridelave ni napadeno s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije). Podrobni podatki o tretiranju se navedejo v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive.45.2 Rezano cvetje Aster spp., Eryngium L., Uradna izjava, da so rezano cvetje in listnateGypsophila L., Hypericum L., Lisianthus L., vrtnine:Rosa L., Solidago L., Trachelium L., in listnate — s poreklom iz države, ki ni napadena svrtnine Ocimum L., s poreklom iz neevropskih tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn.držav (neevropske populacije), ali — bili tik pred izvozom uradno pregledani in je bilo ugotovljeno, da niso napadeni s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije).45.3 Rastline Lycopersicon lycopersicum (L.) Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zaKarsten ex Farw. Za saditev, razen semena, rastline, navedene v Prilogi III(A)(13) ter Prilogiki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je IV(A)(I) (25.5), (25.6) in (25.7), kjer je ustreznotam navzoč virus Tomato yellow leaf curl uradna izjava, da na rastlinah niso bili opaženi(a) za katere je znano, ali je tam navzoča simptomi virusa Tomato yellow leaf curlBemisia tabaci Genn. uradna izjava:(b) za katere je znano, da je tam navzoča (a) da na rastlinah niso bili opaženi simptomiBemisia tabaci Genn. virusa Tomato yellow leaf curl in (aa) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da Bemisia tabaci Genn tam ni navzoča 205
  • 206. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES ali (bb) da je bilo ob uradnih fitosanitarnih pregledih, ki se izvajajo vsaj enkrat mesečno v treh mesecih pred izvozom, ugotovljeno, da mesto pridelave ni okuženo z Bemisia tabaci Genn; ali (b) da simptomi virusa Tomato yellow leaf curl niso bili opaženi na mestu pridelave in da je bilo tam opravljeno ustrezno tretiranje proti okužbi z Bemisia tabaci Genn.46. Rastline za saditev, razen semena, Brez poseganja v zahteve, ki veljajo začebulic, gomoljev, koreninskih zadebelitev in rastline, navedene v Prilogi III(A)(13) ter Prilogikorenik, ki izvirajo iz držav, za katere je IV(A)(I) (25.5.), (25.6), (32.1), (32.2), (32.3),znano, da so tam navzoči značilni škodljivi (35.1), (35.2), (44), (45), (45.1), (45.2) inorganizmi (45.3), kjer je ustreznoZnačilni škodljivi organizmi so:— virus Bean golden mosaic,— virus Cowpea mild mottle,— virus Lettuce infectious yellow,— virus Pepper mild tigré,— virus Squash leaf curl,— drugi virusi, ki jih prenaša Bemisia tabaciGenn.(a) Kjer ni znano, ali je tam navzoča Bemisia Uradna izjava, da na rastlinah med njihovotabaci Genn. (neevropske populacije) ali drugi popolno rastno dobo niso bili opaženi nobenivektorji značilnih škodljivih organizmov simptomi značilnih škodljivih organizmov(b) Kjer je znano, da je tam navzoča Bemisiatabaci (neevropske populacije) ali drugi Uradna izjava, da v ustreznem obdobju navektorji značilnih škodljivih organizmov rastlinah niso bili opaženi nobeni simptomi značilnih škodljivih organizmov, in (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z Bemisia tabaci Genn. in drugimi vektorji značilnih škodljivih organizmov; ali (b) da je z uradnimi fitosanitarnimi pregledi, opravljenimi ob ustreznem času, ugotovljeno, da mesto pridelave ni okuženo z Bemisia tabaci Genn. in drugimi vektorji značilnih škodljivih organizmov; ali (c) da so bile rastline ustrezno tretirane, da bi se izkoreninila Bemisia tabaci Genn.47. Seme Helianthus annuus L. Uradna izjava: (a) da seme izvira z območij, za katera je 206
  • 207. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 znano, da niso okužena s Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. & de Toni; ali (b) da je bilo seme, razen semena, ki je bilo pridelano na sortah, odpornih na vse rase Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. & de Toni, navzoče na območju pridelave, ustrezno tretirano proti Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. & de Toni.48. Seme Lycopersicon lycopersicum (L.) Uradna izjava, da je bilo seme pridobljeno zKarsten ex Farw. ustrezno metodo kislinske ekstrakcije ali ustrezno metodo, odobreno v skladu s postopkom iz člena 18(2), in (a) da seme izvira z območij, za katera je znano, da tam niso navzoči Clavibacter michiganensis ssp. michiganensis (Smith) Davis et al., Xanthomonas campestris pv. vesicatoria (Doidge) Dye in viroid Potato spindle tuber; ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave med njihovo popolno dobo rasti niso bili opaženi nobeni simptomi, ki jih povzročajo ti škodljivi organizmi, ali (c) da je bilo seme uradno testirano vsaj za te škodljive organizme na reprezentativnem vzorcu in z uporabo ustreznih metod in je bilo s testiranji ugotovljeno, da seme ni okuženo s temi škodljivimi organizmi.49.1 Seme Medicago sativa L. Uradna izjava: (a) da simptomi Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev niso bili opaženi na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe in da laboratorijski preskusi na reprezentativnem vzorcu niso pokazali Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev; ali (b) da je bilo opravljeno zaplinjevanje pred izvozom.49.2 Seme Medicago sativa L., ki izvira iz Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zadržav, za katere je znano, da je tam navzoč rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(49.1),Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus uradna izjava:Davis et al. (a) da ni znano, da bi bil od začetka zadnjih 10 let na kmetiji ali v njeni neposredni bližini navzoč Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus Davis et al; (b) ali 207
  • 208. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES — da pridelek sodi v sorto, ki je priznana kot zelo odporna na Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus Davis et al, ali — da je bilo seme nabrano, ko se še ni začela četrta popolna rastna doba od saditve, in da je bilo v tem pridelku seme pred tem nabrano največ enkrat, ali — da vsebnost inertne snovi, ki je bila ugotovljena v skladu s pravili, ki veljajo za potrjevanje semena, trženega v Skupnosti, ne presega 0,1 ut. %; (c) da niso bili opaženi simptomi Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus Davis et al. Na mestu pridelave ali na sosednjem pridelku Medicago sativa L. med zadnjo popolno rastno dobo ali, kjer je ustrezno, zadnjima dvema rastnima dobama; (d) da je bil pridelek pridelan na polju, na katerem ni bil navzoč noben predhoden pridelek Medicago sativa L. v zadnjih treh letih pred saditvijo.50. Seme Oryza sativa L. Uradna izjava: (a) da je bilo seme uradno testirano z ustreznimi nematološkimi testi in da je bilo ugotovljeno, da ni okuženo z Aphelenchoides besseyi Christie; ali (b) da je bilo seme ustrezno obdelano z vročo vodo ali drugim ustreznim tretiranjem proti Aphelenchoides besseyi Christie.51. Seme Phaseolus L. Uradna izjava: (a) da seme izvira z območij, za katera je znano, da niso okužena s Xanthomonas campestris pv. phaseoli (Smith) Dye; ali (b) da je bil testiran reprezentativni vzorec semena in je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni okužen s Xanthomonas campestris pv. phaseoli (Smith) Dye.52. Seme Zea mays L. Uradna izjava: (a) da seme izvira z območij, za katera je znano, da niso okužena z Erwinia stewartii (Smith) Dye; ali 208
  • 209. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 (b) da je bil testiran reprezentativni vzorec semena in v tem testu je bilo ugotovljeno, da seme ni okuženo z Erwinia stewartii (Smith) Dye.53. Seme rodov Triticum, Secale in X Uradna izjava, da seme izvira z območja, zaTriticosecale iz Afganistana, Indije, Iraka, Iran, katero je znano, da tam ni navzoča TilletiaMehike, Nepala, Pakistana, Južna Afrika in indica Mitra. Ime območja je navedeno naZDA, kjer je znano, da je tam navzoča Tilletia fitosanitarnem spričevalu, predstavljenem vindica Mitra. členu 7.54. Zrnje rodov Triticum, Secale in X Uradna izjava:Triticosecale iz Afganistana, Indije, Iraka, Iran,Mehike, Nepala, Pakistana, Južna Afrika in (i) da zrnje izvira z območja, za katero jeZDA, kjer je znano, da je tam navzoča Tilletia znano, da tam ni navzoča Tilletia indica Mitra.indica Mitra. Ime območja ali območij je nevedeno na fitosanitarnem spričevalu iz člena 7 pod rubriko „mesto pridelave“ ali (ii) da na rastlinah niso bili opaženi simptomi Tilletia indica Mitra na mestu pridelave med zadnjo popolno rastno dobo in da so bili vzeti reprezentativni vzorci zrnja ob spravilu in pred pošiljanjem, da so bili preskušeni in je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da vzorci semena niso okuženi s Tilletia indica Mitra; slednje se v fitosanitarnem spričevalu iz člena 7 v rubriki „ime pridelka“ omeni kot „testirano in ugotovljeno, da ni okuženo s Tilletia indica Mitra“. 209
  • 210. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES PRILOGA IV, DEL A: POSEBNE ZAHTEVE, KI JIH MORAJO PREDPISATI VSE DRŽAVE ČLANICE ZA VNOS IN PREMEŠČANJE RASTLIN, RASTLINSKIH PROIZVODOV IN DRUGIH PREDMETOV V VSE DRŽAVE ČLANICE IN ZNOTRAJ NJIH Oddelek II: RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KI IZVIRAJO IZ SKUPNOSTIRastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti Posebne zahteve__________2. Les Platanus L. z lesom, ki je ohranil svojo (a) uradna izjava, da les izvira z območij, zanaravno okroglo površino katera je znano, da niso okužena s Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter; ali (b) z označbo „kiln-dried“(sušeno v peči), „KD“ ali drugo mednarodno priznano označbo se v skladu s sedanjimi trgovinskimi običaji označita les ali njegova embalaža, da je bil les ob predelavi sušen v peči na manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izražene kot odstotek suhe snovi ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda.__________4. Rastline Pinus L. za saditev, razen semena Uradna izjava, da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Scrirrhia pini Funk in Parker od začetka zadnje popolne rastne dobe.5. Rastline Abies Mill., Larix Mill., Picea A., Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zaDietr., Pinus L., Pseudotsuga Carr. in Tsuga rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(4), zaCarr. za saditev, razen semena katere je ustrezno, uradna izjava, da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Melampsora medusae Thümen od začetka zadnje popolne rastne dobe.6. Rastline Populus L. za saditev, razen Uradna izjava, da na mestu pridelave ali vsemena njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Melampsora medusae Thümen od začetka zadnje popolne rastne dobe.7. Rastline Castanea Mill., in Quercus L. za Uradna izjava:saditev, razen semena (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr ali (b) da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr od začetka zadnje popolne rastne dobe.8. Rastline Platanus L. za saditev, razen Uradna izjava:semena (a) da rastline izvirajo z območja, za katero je znano, da ni okuženo s Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter 210
  • 211. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 ali (b) da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter od začetka zadnje popolne rastne dobe.9. Rastline Amelanchier Med., Chaenomeles Uradna izjava:Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L.,Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., (a) da rastline izvirajo z območij, ki soMespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) priznana, da niso okužena z Erwinia amylovoraCardot, Pyracantha Roem., Pyrus L. in (Burr.) Winsl. et al. v skladu s postopkom izSorbus L. za saditev, razen semena člena 18(2); ali (b) da so bile uničene rastline, na katerih so se pojavili simptomi Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al., na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini.10. Rastline Citrus L., Fortunella Swingle,Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov Uradna izjava:in semena (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Spiroplasma citri Saglio et al., Phoma tracheiphila (Petri), Kanchaveli in Gikashvili, Citrus vein enation woody gall in virusom Citrus tristeza (evropski sevi); ali (b) da so rastline vzgojene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi pogoji in uradno posamično testiran vsaj za virus Citrus tristeza (evropski sevi) in Citrus vein enation woody gall, ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod, odobrenih v skladu s postopkom iz člena 18(2), in so stalno rasle v rastlinjaku, varnem pred insekti, ali v izolirani komori, na katerih niso bili opaženi simptomi Spiroplasma citri Saglio et al., Phoma tracheiphila (Pandri) Kanchaveli in Gikashvili, virusa Citrus tristeza(evropski sevi) in Citrus vein enation woody gall; ali (c) da so rastline: — vzgojene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi pogoji in je bil uradno posamično testiran vsaj za citrus vein enation woody gall in virus Citrus tristeza (evropski sevi) ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod, odobrenih v skladu s postopkom iz člena 18(2), in za katerega je bilo v teh preskusih ugotovljeno, da ni okužen z virusom Citrus tristeza (evropski sevi) in za katerega je bilo v uradnih 211
  • 212. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES posamičnih testiranjih, opravljenih v skladu z metodami, navedenimi v tej alinei, uradno potrjeno, da ni okužen vsaj z virusom Citrus tristeza (evropski sevi), in — fitosanitarno pregledane in niso bili opaženi simptomi Spiroplasma citri Saglio et al., Phoma tracheiphila (Pandri) Kanchaveli in Gikashvili, in Citrus vein enation woody gall ter virusom Citrus tristezaod začetka zadnje popolne rastne dobe.11. Rastline Araceae, Marantaceae, Uradna izjava:Musaceae, Persea spp. in Strelitziaceae,ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se (a) da ni bila opažena kontaminacija zdrži rastlin ali te v njem rastejo Radopholus similis (Cobb) Thorne na mestu pridelave od začetka zadnje rastne dobe; ali (b) da so bile zemlja in korenine rastlin, za katere se domneva, da so kontaminirane, od začetka zadnje popolne rastne dobe uradno nematološko testirane vsaj za Radopholus similis (Cobb) Thorne in v teh testih je bilo ugotovljeno, da niso okužene s škodljivimi organizmi.12. Rastline Fragaria L., Prunus L. in Rubus Uradna izjava:L. za saditev, razen semena (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z značilnimi škodljivimi organizmi; ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jih povzročajo značilni škodljivi organizmi. Značilni škodljivi organizmi so: — na Fragaria L.: — Phytophthora fragariae Hickman var. fragariae — virus Arabis mosaic — virus Raspberry ringspot — virus Strawberry crinkle — virus Strawberry latent ringspot — virus Strawberry mild yellow edge — virus Tomato black ring — Xanthomonas fragariae Kennedy in King — na Prunus L.: — mikoplazma Apricot chlorotic leafroll — Xanthomonas campestris pv. pruni (Smith) Dye — na Prunus persica (L.) Batsch: Pseudomonas syringae pv. persicae (Prunier 212
  • 213. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 et al.) Young et al., — na Rubus L.: — virus Arabis mosaic — virus Raspberry ringspot — virus Strawberry latent ringspot — virus Tomato black ring13. Rastline Cydonia Mill., in Pyrus L. za Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zasaditev, razen semena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(9), uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z mikoplazmo Pear decline; ali (b) da so bile rastline na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini, ki so kazale sumljive simptome kontaminacije z mikoplazmo Pear decline, uničene na tem mestu v zadnjih treh popolnih rastnih dobah.14. Rastline Fragaria L. za saditev, razen Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zasemena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(12), uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z Aphelenchoides besseyi Christie; ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi nobeni simptomi Aphelenchoides besseyi Christie od začetka zadnje popolne rastne dobe: ali (c) da rastline v tkivnih kulturah izvirajo iz rastlin, ki ustrezajo razdelku (b) te točke ali so bile uradno testirane z ustreznimi nematološkimi metodami in je bilo ugotovljeno, da niso okužene z Aphelenchoides besseyi Christie.15. Rastline Malus Mill. za saditev, razen Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zasemena rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(9), uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z mikoplazmo Apple proliferation; ali (b) (aa) da so bile rastline, razen tistih, ki so vzgojene iz semena: — bodisi uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da neposredno izvirajo iz materiala, ki je bil vzdrževan pod primernimi 213
  • 214. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES pogoji in je bil uradno testiran vsaj na mikoplazmo Apple proliferation ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom, bodisi — neposredno izvirajo iz materiala, ki je vzdrževan pod primernimi pogoji in je bil v zadnjih šestih popolnih rastnih dobah enkrat uradno testiran vsaj na mikoplazmo Apple proliferation ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom; (bb) da na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jih povzroča mikoplazma Apple proliferation, od začetka zadnjih treh popolnih rastnih dob.16. Rastline naslednjih vrst Prunus L. za Brez poseganja v zahteve, ki veljajo zasaditev, razen semena: rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(12),— Prunus amygdalus Batsch, uradna izjava:— Prunus armeniaca L.,— Prunus blireiana Andre, (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je— Prunus brigantina Vill., znano, da niso okužena z virusom šarke (plum— Prunus cerasifera Ehrh., pox virus) z virusom Plum pox;— Prunus cistena Hansen,— Prunus curdica Fenzl in Fritsch., ali— Prunus domestica ssp. domestica L.,— Prunus domestica ssp. insititia (L.)C.K. (b) (aa) da so rastline, razen tistih, ki soSchneid, vzgojene iz semena:— Prunus domestica ssp. italica (Borkh.)Hegi., — bodisi uradno potrjene po certifikacijski— Prunus glandulosa Thunb., shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz— Prunus holosericea Batal., materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi— Prunus hortulana Bailey, pogoji in uradno testiran vsaj na virus Plum pox— Prunus japonica Thunb., ob uporabi ustreznih indikatorjev ali— Prunus mandshurica (Maxim.) Koehne, enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh— Prunus maritima Marsh., testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem— Prunus mume Sieb. in Zucc., škodljivim organizmom,— Prunus nigra Ait.,— Prunus persica (L.) Batsch, bodisi— Prunus salicina L.,— Prunus sibirica L., — neposredno izvirajo iz materiala, ki je bil— Prunus simonii Carr., vzdrževan pod primernimi pogoji in je bil v— Prunus spinosa L., zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj enkrat— Prunus tomentosa Thunb., uradno testiran vsaj na virus Plum pox ob— Prunus triloba Lindl., razen vrst Prunus L., uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom; (bb) da na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jih povzroča virus Plum pox, od začetka zadnjih 214
  • 215. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 treh popolnih rastnih dob; (cc) da so bile uničene rastline na mestu pridelave, ki kažejo simptome bolezni, povzročenih zaradi drugih virusov ali virusom podobnih patogenov.17. Rastline Vitis L., razen plodov in semena Uradna izjava, da na matičnih rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi Grapevine Flavescence dorée MLO in Xylophilus ampelinus (Panagopoulos) Willems et al. od začetka zadnjih dveh popolnih rastnih dob.18.1 Gomolji Solanum tuberosum L. za Uradna izjava:saditev (a) da se upoštevajo določbe Skupnosti za boj proti Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival; in (b) da bodisi gomolji izvirajo z območja, za katero je znano, da ni okuženo s Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al. bodisi se upoštevajo določbe Skupnosti za boj proti Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthof) Davis et al.; in (c) da gomolji izvirajo s polja, za katero je znano, da ni okuženo z Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens in Globodera pallida (Stone) Behrens; in (d) (aa) bodisi da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da tam ni navzoč Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith; bodisi (bb) da na območjih, za katera je znano, da je tam navzoč Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith, gomolji izvirajo z mesta pridelave, za katerega je ugotovljeno, da ni okuženo s Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith ali ni okuženo zaradi izvajanja ustreznega postopka, zato da bi se izkoreninil Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith; in (e) bodisi da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da tam nista navzoča Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen ali z območij, kjer sta navzoča Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in 215
  • 216. DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES Meloidogyne fallax Karssen: — bodisi da gomolji izvirajo z mesta pridelave, za katerega je ugotovljeno, da ni okuženo z Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen na podlagi letne sistematične raziskave pridelave gostiteljev z vizualnim fitosanitarnim pregledom gostiteljskih rastlin v ustreznih časovnih obdobjih ter z vizualnim fitosanitarnim pregledom zunanjosti in rezanjem gomoljev po spravilu na mestu pridelave pridelanega krompirja ali — pa se gomolji po spravilu naključno vzorčijo in se preveri navzočnost simptomov z ustrezno indikatorsko metodo ali z laboratorijskim testom, kakor tudi z vizualnim fitosanitarnim pregledom zunanjosti in rezanjem gomoljev ob ustreznem času in v vseh primerih pri zapiranju pakiranj ali zabojnikov pred trženjem v skladu z določbami o zapiranju v Direktivi Sveta 66/403/EGS ter niso ugotovljeni simptomi Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Melodoigyne fallax Karssen.18.2 Gomolji Solanum tuberosum L. za Brez poseganja v posebne zahteve iz Prilogesaditev, razen gomoljev tistih sort, ki so IV(A) (II)(18.1), ki veljajo za gomolje, uradnauradno sprejete v eni ali več državah članicah izjava:na podlagi Direktive Sveta 70/457/EGS z dne — da gomolji pripadajo višji vzgojni stopnji;29. septembra 1970 o enotnem katalogu sort taka izjava je ustrezno navedena na listini, kikmetijskih rastlin spremlja gomolje, — da so gomolji pridelani v Skupnosti, in — da gomolji neposredno izvirajo iz materiala, ki se vzdržuje v ustreznih pogojih in je bil uradno karantensko testiran v skladu z ustreznimi metodami in je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni okužen s škodljivimi organizmi.18.3 Rastline iz vrst Solanum L., ki tvorijo (a) Rastline se vzdržujejo pod karantenskimistolone ali gomolje, ali njihovi hibridi za pogoji in s testiranjem v karanteni se ugotovi,saditev, razen gomoljev Solanum tuberosum da niso okužene s škodljivimi organizmi;L., podrobneje navedenih v Prilogi IV(A)(II)(18.1) ali (18.2), in razen materiala, ki (b) karantensko testiranje, navedeno pod (a):se vzdržuje v kulturah, shranjenih v genskihbankah ali genetskih zbirkah (aa) nadzira uradna organizacija za varstvo rastlin zadevne države članice in ga izvaja strokovno usposobljeno osebje te organizacije ali kateri koli drug uradno potrjen organ; (bb) se izvaja na mestu, ki je ustrezno opremljeno za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov in ohranjanje materiala, vključno z indikatorskimi rastlinami, tako da se odstrani vsaka nevarnost za širjenje škodljivih organizmov; (cc) se izvaja na vsaki enoti materiala, — z vizualnim pregledom v rednih časovnih presledkih med celotnim trajanjem vsaj ene 216
  • 217. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 rastne dobe, ob upoštevanju vrste materiala in njegove razvojne stopnje med preskusnim programom, za ugotavljanje simptomov, ki jih povzročajo škodljivi organizmi,