Your SlideShare is downloading. ×
  • Like
Naše cajtnge, julij 2012
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×

Now you can save presentations on your phone or tablet

Available for both IPhone and Android

Text the download link to your phone

Standard text messaging rates apply

Naše cajtnge, julij 2012

  • 740 views
Published

Časopis Lafarge za lokalno skupnost. Iz vsebine: …

Časopis Lafarge za lokalno skupnost. Iz vsebine:
- Za lepše Trbovlje: urejanje okolice v Trbovljah
- Industrijski turizem: možnost razvoja turizma v Zasavju in obisk srednješolcev v cementarni
- Cementarna v obdobju 1955-1976
- Intervju z dr. Petrom Novakom o energetiki
- 43. Lučkin pokal
- Spomini Leopolda Odlazka na prvi delovni dan v cementarni

Published in Entertainment & Humor
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Be the first to comment
    Be the first to like this
No Downloads

Views

Total Views
740
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0

Actions

Shares
Downloads
0
Comments
0
Likes
0

Embeds 0

No embeds

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
    No notes for slide

Transcript

  • 1. naše Cajtnge IZ ŠTEVILKEZa lepše Trbovlje ČASOPIS LAFARGE ZA LOKALNO SKUPNOST – št. 03, JULIJ 2012 Foto Lafarge pot po cementarni Industrijskiuredništvo Lokalne skupnosti morajo zagotoviti maksimalno kakovost turizemživljenja za krajane, močno in konkurenčno gospodarsko vlogo in zdravo Pripomore lahko k razširjenju turistič-okolje. Kvalitetno urejeno okolje zagotavlja prostor za varno in zdravo ne ponudbe, ter tudi poskrbi za nepo- sredna in posredna delovna mesta.življenje ter spodbuja večjo ustvarjalnost ljudi, zato je pomemben pogoj za stran 2splošni družbeni in ekonomski razvoj. Novih širitev mest in naselij v Zasavjupraktično ni, kljub temu pa prihaja do razvoja naselij s prenovami. Foto arhiv cementarne ZGODOVINA CEMENTARNE 1955-1976 Cement je po vojni postal med najbolj iskanimi gradbenimi materiali, sivo sre- bro temeljev obnove. stran 4 intervju Dr. Peter Novak Z dekanom Visoke šole za tehnologi- jo in sisteme ter direktorjem podjetja Energotech smo se pogovarjali o ener-V getiki. stran 6 UREJENA OKOLICA K lepšemu izgledu zadnjih letih je območje ob vstopu kratkim poživile poslikave lokalnih ume- bo pripomoglo tudi drevesa, vzdrževane zelenice, zasajena v Trbovlje že dodobra spremenilo tnikov. Tudi podoba največjega kompleksa 750 novo zasajenih cvetlična korita. Nova je tudi ograja ob ce- svojo podobo. Zgrajena je bila so- na tem področju, cementarne, je bistveno grmovnic. sti, stopnice do železniške postaje pa sodobna centralna čistilna naprava za odpa- prijaznejša kot nekoč. Tovarna je moder- Foto Lafarge obnovljene.dne vode, katere betonske stene so pred nizirana, obnovljene so fasade, zasajena Nadaljevanje na strani 5 trbovlje 43. LučkinUREDNIŠKI UVODNIK memorialČez poletno vročino z načrtovanjem prihodnosti Na tradicionalnem, že 43. Lučkinem memorialu, so domači plavalci ponov- no odlično nastopili. Skupno so osvojiliSpremembe so edina stalnica v gospo- je večina zasluženo zakorakala na do- odprli industrijsko pot. Da je poučni 18 kolajn. stran 7darskem svetu in tudi Lafarge Cement pustniški oddih, v Lafarge Cementu ak- sprehod po cementarni zelo zanimiv,tukaj ni izjema. tivno delamo na načrtih za prihodnost. dokazuje dejstvo, da smo v letošnjemCelotno Zasavje se sooča z močno go- letu proizvodnjo cementa pokazali žespodarsko krizo, ki se širi v vse pore Še naprej si bomo prizadevali za pri- več kot 460 obiskovalcem. Kriza -našega življenja. Pogosto nam daje ob- priložnost dobitev okoljevarstvenega dovoljenja,čutek, da celotna družba nemočno opa- posebno pozornost pa želimo posveča- Ob tej priložnosti bi vas, drage bralke inzuje, kako se bo odvijalo gospodarsko ti skrbi za okolje ter lokalno skupnost. bralci, rad povabil na dan odprtih vrat, za spre-okrevanje. Nedavno smo skupaj s Hortikulturnim na katerem vas bomo popeljali po indu- društvom Trbovlje poskrbeli za polep- strijski poti ter z veseljem odgovorili na membe inV cementarni nismo vrgli puške v koru- krepitev šanje vstopa v Trbovlje. Vseskozi poso- vaša vprašanja v zvezi s cementarno.zo. Znano je, da imamo za seboj zahtev- dabljamo našo tovarno, tako z zmanj- Podrobnosti o dogodku lahko prebere-no obdobje reorganizacije. Gospodar- ševanjem okoljskega odtisa kot tudi z te v tokratni številki Naših cajtng. Trbovelj.ska kriza za nas predstavlja dodaten prenovo zunanjih površin cementarne.izziv in tudi argument za pridobitev Želim vam lepo in varno poletje!okoljevarstvenega dovoljenja za upo- Naše delovanje vedno z veseljem pred-rabo alternativnih goriv pri proizvodnji stavimo vsem zainteresiranim obisko-cementa. V času vročih poletnih dni, ko valcem. V ta namen smo pred letom dni mag. andrej sopotnik Vodja komuniciranja Lafarge cement 2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 1
  • 2. Industrijski turizem zasavjePregled aktualnihkulturnih prireditevv Zasavju Industrijski turizem vključuje obiske stavljajo strošek za podjetja. Sredstva ra-V zasavskih revirjih je pestro pomlad soustvarjala obilica delujočih podjetij in industrijske dediščine. zvojne agencije naj bi bila sicer za tovrstne projekte na voljo, a vsaj naše izkušnje ka-kulturnih dogodkov, ki so dodobra prevetrili tri zaspanedoline in nas pripravili na prireditve in dogodke v prihajajočih Obiskovalcem omogoča vpogled v izdelke, žejo nasprotno. Kje torej iskati interes za organizacijo obiskov v tistih podjetjih, ki spoletnih dneh. proizvodne procese in zgodovinska ozadja svojimi izdelki niso vezana na končnegaDelavski dom Zagorje pripravlja že tradicionalni mednarodni podjetij. Njegov razvoj se je pričel že pred 100 uporabnika, in si tako z tovrstno dejavno- stjo ne morejo obetati dodatnih prihodkovfestival JazZagorje, kjer se bodo z odlično glasbo predstavilitako solisti, kot tudi zasedbe. Med drugimi bodo 31. avgusta leti z ogledi pridelovalcev vin in čokoladnic (kot ga lahko npr. tovarna čokolade, par- fumov, pivovarna, ipd., ki obiskovalcemob 21. uri nastopili Benny Hrdina Big Organ Five (Avstrija, v Franciji ter nizozemskih proizvajalcev sira. ponuja tudi nakup svojih izdelkov in s temZDA, Slovenija), štajerska zasedba Kvinton pa nas bo 7.septembra ob 19. uri z etno blues rock fuzijo popeljala skozi Danes ponuja industrijski turizem priložnost prihodke)? V primeru cementarne je bil razlog za omogočanje vodenih ogledovraznovrstne usode vsakdanjega življenja. za posamezna podjetja, kot tudi mesta. razmeroma preprost. Negativen ugled, ki ga ima trboveljska cementarna, je pred-V Hrastniku bo od četrtka, 23. avgusta, do sobote, 25. Posebej je zanimiv za področja z številno stavljal izredno velik razlog za vzpostavitevavgusta, na zunanjem rokometnem igrišču na Logu vorganizaciji ŠOHT-a potekal tradicionalni Festival ŠTUOR. industrijo, kakršno je tudi zasavsko območje, industrijske poti. Z organiziranimi obiski cementarne želimo pokazati, da z tovarno saj lahko pripomore k razširjenju turistične ni prav nič narobe, da deluje v skladu s predpisi in da razpolaga z moderno tehno- ponudbe, ter tudi poskrbi za neposredna in logijo. posredna delovna mesta. Povezava med turizmom in industrijo je nova stvar. V preteklosti je bila industrija Foto Robert Ahlin običajno povezana z onesnaževanjem, Delež ljudi, ki obiskuje določene kraje hrupom, vročino, delom in sivino, na drugi zgolj z namenom izrabe časa se nenehno strani pa naj bi turizem predstavljal neo- zmanjšuje. Obiskovalci želijo več, želijo krnjeno naravo, mir, prosti čas ter prostor nekaj zanimivega, izvedeti nekaj novega. za rekreacijo. Časi so se spremenili. Obi- In za to se zdi Zasavje idealno mesto. Ob skovalci radi zahajajo v mesta, v njih pa omogočenem podrobnem spoznavanju ne iščejo miru in počitka: ravno naspro- postopka pridobivanja cementa, ki ga tno, iščejo mesta, kjer se nekaj dogaja. In predstavljamo v tej številki revije, lahko v ogled industrijskega obrata lahko takšne Zasavje vabijo spoznavanje dela v termo- kraje naredi še bolj zanimive. elektrarni, steklarni, rudniku, proizvodnji apna, in tako naprej. Našteto predstavlja V Trbovljah je industrijska pot naletela na simbolno industrijo tega področja, ki bi izredno pozitiven odziv. Občina Trbovlje inPoleg predstav in delavnic za otroke se bodo zvrstili tudi razni jo bilo smotrno izkoristiti tudi v turistične nekatere druge ustanove se zavedajo, dadogodki za starejšo populacijo, od potopisnih predavanj, namene. lahko tudi zaradi tovrstnih projektov v Tr- !stand–up komičnih predstav, streetballa, vodnega nogometa, bovlje zaide marsikateri dodatni obiskova-zumbe na prostem, do zabave na trboveljskem bazenu. Pa vendar obstajajo objektivni razlogi lec, ki bo v tem okolju preživel dan, ali celo zakaj na tem področju v Zasavju še ni dva. V cementarni so jih zgolj v zadnjihV Zavodu za kulturo Delavski dom Trbovlje v Stari galeriji od bistvenih rezultatov. Sredstva za opremo štirih letih našteli preko štiri tisoč. Vljudno22. junija do 13. julija Relik gostuje razstavo Zlata paleta. industrijskih poti in njihovo vodenje pred- vabljeni tudi vi!V Novi galeriji bo od 28. avgusta do 9. septembra likovnarazstava Art Kum. Ob koncu poletja pa vas od 29. avgusta do1. septembra Delavski dom Trbovlje vabi na Letni kino, kjerse bodo filmi prikazovali na prostem, pod zvezdami.Vljudno vabljeni! Aktualne prireditve lahko podrobneje spremljate prek spletnih strani posameznih kulturnih ustanov. KULTURNO REKREACIJSKI CENTER HRASTNIK http://krc-hrastnik.si/ 03 56 42 370 Vabljeni na dneve odprtih vrat DELAVSKI DOM ZAGORJE v cementarni http://www.kulturnidom-zagorje.si/ 03 56 64 171 DELAVSKI DOM TRBOVLJE Dolgoletno tradicijo proizvodnje cementa v Trbovljah odlikujejo nenehen tehnološki razvoj http://www.dd-trbovlje.si/ tovarne ter vpetost v lokalno okolje. Z izgradnjo industrijske poti po tovarni želimo dosežke 03 563 34 81 cementarne predstaviti tudi širši javnosti. V ta namen vas vljudno vabimo na dan odprtih vrat, ki KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE bo potekal http://www.kts-trbovlje.si/ 03 562 57 12 v petek, 20. julija 2012, od 10.–13. ure v cementarni Lafarge Cement na Kolodvorski cesti 5 v Trbovljah. NAŠE CAJTNGE, ČASOPIS LAFARGE ZA LOKALNO SKUPNOST – JULIJ 2012, št.: 3 Izdaja: Lafarge Cement, d.o.o., Kolodvorska 5, Trbovlje, Vsi udeleženci si boste lahko ogledali industrijsko pot po cementarni, ki na slikovit način prikaže telefon: 03 56 52 325; e-pošta: nase.cajtnge@lafarge.si posamezne procese pri proizvodnji cementa, hkrati pa predstavi prizadevanja Lafarge Cementa za Glavni urednik: mag. Andrej Sopotnik Izvedba: ePR d.o.o. zmanjšanje vpliva na okolje. Tisk: SET, d. d., Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije. Vljudno vabljeni! Naklada: 16.000 izvodov.STRAN 2 I N A Š E C A J T N G E I 2012
  • 3. vtisi “Bilo je super. Predstavili so nam, kako se izdela cement, in povedali, da je pri delu zelo pomembna varnost, zato smo dobili odsevni brezrokavnik in čelado.” Saška Štos Dijakinja “Industrijska turistična pot je slikovita in poučna. Všeč mi je bilo, da smo se hitro premikali od točke do točke in da so vse zanimivo opremljene. Da so nas oblekli v zaščitna oblačila, se mi zdi zelo odgovorno od njih.” Črt Šerbec Dijak Maida Mekić DijakinjaFoto arhiv cementarne “Industrijska pot mi je bila zelo všeč in vesela sem, da sem spoznala tovarno, ki sem jo do MOŽNOSTI RAZVOJA INDUSTRIJSKEGA TURIZMA V ZASAVJU zdaj videvala le skozi Industrijska pot okno vlaka, kadar sem se peljala iz Ljubljane proti Celju.” po trboveljski Nermin Ramadanoski cementarni dobro Dijak “Dan v cementarni je obiskana bil super. Od vsega mi je bila najbolj všeč kontrolna soba.”V trboveljski cementarni so lani ob 135-le- ru Lafargea, ki je opisoval industrijsko pot la, če bi morda lahko tudi njih obiskali, pa “Zdi se mi prav, datnici delovanja cementarne odprli indu- v cementarni, saj kaj takega nisem pri- mi je povedal, da bomo v trboveljski ce- smo se kot bodočistrijsko pot po cementarni, svojevrstno čakovala,« je navdušeno povedala Mojca mentarni zelo dobrodošli. Res, zelo prija- trgovci seznanilipridobitev turistične ponudbe v Zasavju. Majerle. »Potem smo se z gospodom An- zno so nas sprejeli, nam predstavili indu- tudi s proizvajalcem drejem Sopotnikom zelo hitro dogovorili strijsko pot in to celo v francoskem jeziku. gradbenega materiala.Industrijsko pot po cementarni je Lafar- za obisk in moram priznati, da sem zelo Veste, o Sloveniji se zdaj v Franciji nič ne Vsak trgovec lažjege Cement pripravil v sodelovanju s Tu- navdušena nad urejenostjo in slikovitostjo govori, poznamo pa zelo dobro Hrvaško, ponudi izdelek, čerističnim društvom Trbovlje. Gre za prvo poti.« ki se pri nas uspešno promovira. Vendar, pozna proizvajalca intovrstno pot v Zasavju in eno izmed prvih zdaj bomo mi ambasadorji vaše države, Taulant Zidi mu zaupa. Tudi zaščitna Dijakv Sloveniji, s katero želijo proizvodnjo ce- Zaposleni v Lafargeu so dijakom predsta- saj smo polni čudovitih vtisov, ki jih bomo oprema je v redu, čepravmenta približati zunanjim obiskovalcem. vili proizvodni proces, niso pa zanemarili ponesli domov.« me je malo skrbelo, daObiskovalci si lahko prek sedmih slikovitih niti pomena varnosti in zaščite pri delu. mi bo čelada uničilatočk na poti natančneje ogledajo postop- Dijake in profesorje je na izletu spremljala pričesko (smeh).”ke v proizvodnji cementa in prizadevanje Svojega navdušenja nad obiskom niso nekdanja profesorica Josette Meyzi. »Vzelitovarne za zmanjšanje okoljskih vplivov. skrivali niti francoski dijaki, ki so se v okvi- so me s seboj, ker znam angleško,« je po-Vodeni ogledi so možni po predhodnem ru svojega štiridnevnega izleta po Sloveniji vedala in dodala, da jo je Slovenija navdu- Mojca Majerle Učiteljica strokovnihdogovoru, ogledi pa so možni za skupine ustavili tudi v Lafargeu. Vsi so bili v Slove- šila. »Spominja me na Švico, na Avstrijo, predmetov na Srednjiod 10 do 60 ljudi. Z odzivom javnosti na niji prvič, razen profesorice ekonomije in imate morje in hribe, kot Francija, povsod trgovski šoli v Ljubljaniindustrijsko pot so v cementarni zelo za- menedžmenta Marie-Hélène je zelo čisto. V Portorožu, kjer smo preno-dovoljni. Letos si je cementarno na orga- Laffont, ki je Slovenijo obiskala že v času čevali, so nas izjemno toplo sprejeli. Pravniziran način ogledalo že 452 obiskoval- njenega vstopa v Evropsko unijo. »Takrat tako na Bledu. Lepo je tukaj.« “Industrijska turističnacev, v celem preteklem letu pa 935. Veliko smo s kolegi ekonomisti obiskali Bled, pot v cementarni jezanimanje za obisk vlada predvsem med Kras, Obalo. Dežela, o kateri so takrat Tudi dijaki so si z zanimanjem ogledali le- enkratna, slikovita,šolami in turističnimi društvi, posamezniki vsi govorili, kako je odprta in drugačna pote naše dežele in proizvodni proces ce- poučna in zanimiva.pa si lahko tovarno ogledajo v okviru odpr- od drugih nekdanjih socialističnih držav, mentarne. »Gospodarstvo in industrija me Po mojem mnenju bitih vrat cementarne. nas je zelo očarala in želela sem si jo po- zelo zanimata,« je povedal dijak Timothé si jo morale ogledati novno obiskati. Tokrat sem tu s svojimi Calvet, »tako da sem bil izjemno navdu- vse srednje šole v Sloveniji. Sama sem nekajZa vzpostavitev poti so prejeli tudi prizna- dijaki. Iskreno moram povedati, da so mi šen nad ogledom proizvodnega procesa industrijskih turističnih točk obiskala že v tujini, vnje Turističnega društva Trbovlje za promo- na prošnjo za finančno pomoč, ki sem jo v cementarni, ki so nam ga predstavili na Sloveniji pa sem si ogledala Luko Koper, ampakcijo Trbovelj. Priznanja so bili veseli, še na- pred izletom poslala na številna podjetja, industrijski turistični poti. V bistvu sem tam je zgodba drugačna, saj je pristaniščeprej pa se bodo trudili, da bo cementarna odgovorili samo iz Lafargea. Malo smo se se prvič v živo srečal z industrijo in sem bolj razprostrto po površini in ogled poteka zin njena okolica lepo urejena in prijazno s kolegi pohecali, če ne zato, ker se z ge- čisto navdušen, mislim, da mi bo to kori- avtobusom. V cementarni je prikaz dokaj strnjen,sprejemala obiskovalce tudi v prihodnje. neralnim direktorjem Brunom Lafontom stilo pri študiju in moji odločitvi za poklic.« vsi ti zemljevidi so zelo nazorni, predstavljene so piševa podobno. Vsekakor je bil gospod Timotheja je navdušila tudi naša država, tudi surovine, pokazali so nam peč, nas peljali vV zadnjih dneh maja sta Lafarge obiskali Lafont izredno prijazen in nam je zaželel še najbolj pa Postojnska jama, ki so si jo laboratorij in kontrolno sobo, skratka, čudovito.”skupini srednješolcev iz Slovenije in Fran- prijetno potovanje. Sama sem ga vpraša- ogledali pred prihodom v Trbovlje.cije. V sredo, 30. maja, so prišli na ekskur-zijo po industrijski turistični poti dijaki 1. “ “ “letnika Srednje trgovske šole iz Ljubljane,v četrtek, 31. maja, pa dijaki francosketehnične gimnazije, imenovane Lycée Je- ... zelo prijazno so Spominja me na V bistvu sem sean-Baptiste Darnet iz kraja Saint Yrieix laPerche iz osrednje francoske regije Limo- nas sprejeli, nam Švico, na Avstrijo, prvič v živo srečalusin. Oboji so bili nad obiskom navdušeni. predstavili industrijsko imate morje z industrijo in sem pot in to celo v in hribe, kot čisto navdušen ...”Dijaki iz Ljubljane so Lafarge obiskali vspremstvu učiteljic strokovnih predmetov francoskem jeziku.” Francija, povsod Timothé CalvetJasne Čot in Mojce Majerle. Slednja je za Marie-Hélène Laffont je zelo čisto.”industrijsko turistično pot izvedela na leto-šnjem sejmu Dom v Ljubljani. »Kar obstala Josette Meyzisem pred panojem na razstavnem prosto- 2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 3
  • 4. cementarna od 1876 Cementarna v obdobju 1. junij 1962 Direktor cementarne Trbovlje, ing. Ivo Pinterič, govori na slovesnosti ob otvoritvi prenovljene tovarne. Foto arhiv cementarne 1955˗1976 postopke in sredi leta 1969 je cementarna pri- čela še z izgradnjo novega dela tovarne. Spre- menili so tudi več kot tridesetletni način dovoza laporja in apnenca iz kamnolomov po žičnici, ki so jo zamenjali z ustreznejšim podzemnim do- P vozom po transportnih trakovih iz kamnoloma naravnost v tovarno. Vendar pa je bilo v ozkem grlu prostorske po- vršine ob Trboveljščici skoraj nemogoče najti prostor za širjenje novih tovarniških objektov. Toda z regulacijo potoka in prestavitvijo ceste jim je vseeno uspelo dobiti prostor za povečavo cementarne, ki je bila nujna zaradi uvedbe nove V prvih dveh številkah Naših cajtng smo predstavili rotacijske peči Humboldt s kapaciteto 1.000 tonzgodovino cementarne od njenih samih začetkov, od leta 1876, pa do let po drugi svetovni klinkerja dnevno, toda nadaljnje rastoče objekte strojnih naprav, peči, mlinov ter silosov so mo-vojni. Tokrat predstavljamo mejnike cementarne od leta 1955 do 1976. rali zaradi prostorske stiske graditi v navpično smer do višine 60 metrov in več. V kolikor samo preletimo podatke, da je bilo za dokončno izgra- dnjo potrebno izkopati 11.000 kubičnih metrov o vojni so v prvi fazi obnove uredili kamnolome Celotna montaža peči in ostalih strojev ter na- zemlje, pri zemeljskih delih zasipati 11.000 in zgradili nove žičnice za apnenec. V kamnolo- prav je bila končana 26. maja 1962. 1. junija kubikov materiala, vgraditi 12.000 ton betona, me so montirali nove drobilnike, nabavljeni so 1962, na dan občinskega praznika Trbovelj, izdelati 35.000 opažev in 9.000 odrov, za izde- bili bagri za nakladanje in damperji za prevoz povezanega z zgodovinskim dogodkom zloma lavo betona pa je bilo porabljenih 1.100 ton be- apnenca do drobilnikov, s čimer so bili 10. sep- fašistične Orjune v Trbovljah, pa je Cementarna tonskega železa, je to zagotovo izjemen podvig tembra 1958 zaključeni prvi posegi moderniza- Trbovlje slavnostno pognala v pogon svoj novi delavcev v vsem obstoju trboveljske cementar- cije cementarne. obrat. ne. Preveč za naštevanje in tudi za strokovno poglabljanje tehnoloških sprememb, ki jim laič- Nadalje pa so za postavitev nove 300 tonske Tako je z obnovljeno močjo še enega Litostro- ni poznavalci težko sledimo. peči za klinker, novih mlinov, skladišč za klinker jevega mlina cementarna proizvajala letno že in sušilnice morali že v tako tesni tovarni najprej 227.000 ton različnega portland cementa naj- Pa vendarle! Zaradi vse večjih zahtev po še kva- sprostiti prostor, ki so ga pridobili z demontažo boljše znamke. Toda nenehni razvoj cementne litetnejših vrstah cementa je tovarna leta 1975 dotrajanih strojev in z rušenjem starih stavb in industrije in nenehne potrebe jugoslovanskega pristopila k modernizaciji kurjenja peči z mazu- dimnikov. Tako je 19. oktobra 1959 obratovala gospodarstva po ogromnih količinah cementa tom. Z uvedbo mazuta se je nominalna kapaci- samo peč Krupp s kapaciteto 170 ton klinkerja je v nadaljnjih letih zahteval od trboveljskih ce- teta Smidthovih in Humboldtovih peči povečala na dan, po ustavitvi vseh Kruppovih in Unidan mentarjev ponovne posodobitve. Že leta 1968 za okoli 25 %, kar je več kot preseglo delovanje mlinov pa je pričel 18. aprila 1961 obratovati je bil izdelan investicijski program dograditve Kruppove peči, ki so jo po 37. letih obratovanja mlin slovenskega industrijskega giganta Lito- nove peči s kapaciteto proizvodnje 1.000 ton 1976 ukinili. stroja. klinkerja dnevno, modernizirali so tehnološkeSTRAN 4 I N A Š E C A J T N G E I 2012
  • 5. Lepša podoba aktualno iz cementarne vstopa v Trbovlje NAdaljevanje S prve strani Južni vstop v Trbovlje ob reki Savi je najprome- tnejši vstop v Trbovlje. Prav zato je lepša podo- ba območja ob železniški postaji in tudi naprej pomembna tako za domačine, kot tudi za goste, ki prihajajo v Trbovlje. V cementarni so se zato tudi letos odločili, da bodo po njihovih najboljših močeh sodelovali pri urejanju dodatnih prede- lov tega območja in s tem za prijaznejšo podobo Trbovelj. Tako so ozelenili območje na levi strani ceste ob mostu čez Savo, neposredno nad območjem železniške postaje v Trbovljah. V cementarni so poskrbeli za dovoz zemlje in priskrbeli raznovr- stne rastline, ki jih je za to področje predvidelo Hortikulturno društvo Trbovlje. Tudi zasaditev samo so strokovno izvedle članice in člani ome- njenega društva. V neposredni bližini, pred trboveljsko železni- ško postajo, pa je cementarna v sodelovanju s Slovenskimi železnicami priskrbela zasajena korita. Masivna in stabilna korita bodo z zasa- jenimi trajnicami skrbela za prijaznejšo podobo železniške postaje, ter kot ločilni element med železniškimi tiri in področjem postaje hkrati pri- pomogla k večji varnosti potnikov. Večje število zasajenih korit so postavili tudi znotraj same cementarne. Višje proti mestu sta obnovljeni tudi fasadi ce- mentarniškega bazena ter zgradbe Prostovolj- nega industrijskega gasilskega društva. Tako poleg visokih vlaganjih v modernizacijo cemen- tarne, s katerimi je ta postala prijaznejša okolju, vlaga Lafarge tudi v lepšo podobo Trbovelj. V ŠTEVILKAH 50 zasajenih drevesDejanja teh požrtvovalnih delavcev nam ka-žejo, koliko odrekanja na račun svojih plač in 70prostovoljnih nadur so cementarji zavestno zasajenih velikih koritvlagali v tovarno, da je lahko dosegala najviš-je razvojne standarde in se obdržala v svetu 1.160sprememb! zasajenih grmovnicNenehno skrb pa so namenjali tudi izobra- 2.200 m2 obnovljenih fasadževanju delavcev ob delu in kadrovskem na-črtovanju štipendiranja, kar je cementarnizagotavljalo vzgojo najboljših strokovnih ka-drov. Vendar pa so pomembne razvojne od-ločitve le kratek čas slonele zgolj na uprav-nem odboru in na delavskemu svetu, kajtiže kmalu se je razumevanje samoupravnegagospodarjenja zakoreninilo med vse delav-ce, ki so samoupravne odločitve sprejemalizrelo in odgovorno, saj med njimi ni bilo ce-mentarja, ki mu ne bi bilo mar za uspešnosttovarne! Ustavni amandmaji so delavcemdali tudi pooblastilo, da v skladu s samou-pravnimi akti v svoji delovni skupnosti samidoločajo samoupravno notranjo strukturo,organe upravljanja, kolegijske in individual- Načrt zasaditve in zasaditev samo so izvedli članice in Zasajeno območje se nahaja v neposredni bližini Novo podobo je dobila tudi zgradba Prostovoljnegane izvršilne organe, njihove funkcije, manda- člani Hortikulturnega društva Trbovlje. mostu čez Savo. industrijskega gasilskega društva cementarne.tno dobo in drugo; izvoljenim odborom pa sozaupali pristojnost odločanja, kot so finance,razvoj, kadri, družbeni standard, varstvo pridelu in odgovornost za obveze v združenemdelu. Povzeto po knjigi Sivo kot srebro, avtorice Marinke Fritz Kunc, ki je izšla leta 2010. PRIHODNJIČ Cementarna v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Poleg obnovljene fasade bazena cementarne skrbijo Prijaznejši izgled ima tudi železniška postaja Trbovlje. Nova korita s trajnicami za lepšo podobo postaje in za lepši izgled tudi lani zasajena drevesa. večjo varnost potnikov. 2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 5
  • 6. INTERVJU Dr. Peter Novak: »Brez energije ni življenja« Dr. Peter Novak, upokojeni redni profesor ljubljanske Fakultete za strojništvo, je danesdekan Visoke šole za tehnologijo in sisteme ter direktor podjetja Energotech. S prejemnikom prestižne nagrade zaživljenjsko delo, izročene s strani Zveze strojnih inženirjev, ki glasno opozarja na obsežne zaloge fosilnih goriv na Zemlji,smo se pogovarjali o energetiki. Tako in drugače. Sistem ravnanja z izrabljenimi gumami smo vzpostavili z namenom, da zagotovimo okoljuNa katerem področju smotrnega ravnanja prijazno ravnanje zz energetiko je Slovenija naredila največjikorak naprej? izrabljenimi gumami.Težko je reči, da smo naredili na katerem kolipodročju velik korak naprej. Napredujemo navseh področjih, sicer počasi, a vztrajno. Pomem- Foto Zelena Slovenijaben korak je bil ustanovitev EKO- sklada, ki zelouspešno opravlja naloge pospeševalca učinko-vite rabe energije, žal po mojem mnenju s pre-več birokracije. Ampak to je nacionalni problemupravljanja države. DR. PETERSmo naredili tudi kakšnega nazaj? NOVAKNazaj ne, toda zamudili smo vsaj deset let, koleta 2002 nismo sprejeli ostrejših predpisov Dr. Peter Novak jeo toplotni zaščiti stavb, medtem ko tiste, ki so upokojeni rednibili sprejeti, nismo spoštovali oziroma v praksi profesor ljubljanskekontrolirali. Povedati je treba, da smo v času Fakultete za strojništvo,prve energijske krize izdelali znamenito »rdečo danes pa dekan Visokeknjižico« z naslovom Program ukrepov za racio- šole za tehnologijo innalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta sisteme ter direktorin porabe energije (maja 1977), katere soavtor podjetja Energotech.sem bil. Program je še danes v celoti aktualenin ga lahko mirno prepišemo v vsak nacionalni Podjetja, posebno Podatki kažejo, da slovenska gospodinj- Po uspešno opravljeni diplomi na Fakulteti za stva še vedno ravnajo precej razsipno zenergetski program. Da ga v praksi nismo ure-sničili, je bila predvsem kriva politična nezainte- tista, ki sodijo pod IPPC energijo. Kako ljudem predočiti alarman- strojništvo je leta 1975 doktoriral v Beograduresiranost, nizka cena goriv in elektrike ter do-bra razpoložljivost goriv po prvi energijski krizi. direktivo, so zelo resno tno situacijo oz. ali smo že tam, kjer utri- pa rdeča luč? in nato kot redni profesor vse do pokojaNehali smo s serijsko proizvodnjo sprejemnikov pristopila k energetski Da, to je točno, vendar ni kritično. Učinkovita poučeval na Fakulteti za strojništvo.sončne energije, kjer smo bili nekoč vodilni vJužni Evropi in v celoti izgubili industrijo kotlov in okoljski sanaciji. raba energije je povezana s ceno goriv. Pri tem država ni dovolj selektivna in se ne zaveda dol- Pomembno je prispevalin ogrevalne tehnike. Pri tem je pomembno goročnih posledic v politiki cen goriv. Primer: sti- mulacija uporabe biomase za gretje individual- k razvoju rodneNa kakšen način bi po vašem mnenju lah- predvsem znižanje nih stavb je velika napaka, ki nam bo povzročila regije Dolenjske, saj je kot predsednikko znižali emisije in dosegli nizkoogljičnodružbo? Ali ne gre morda le za željo po stroškov za energijo, sive lase zaradi visokih emisij prašnih delcev in rakotvornih katranov, ki nastanejo pri kurjenju razvojnega sveta za JV Slovenijo sodeloval priohranjanju stanja na stopnji, na kateri seje človeštvo »prebudilo«? saj le tako lahko vlažnega lesa. Namesto, da bi razpoložljivo bio- maso spremenili vsaj v elektriko, če ne v tekoče oblikovanju Univerze v Novem mestu.Govorjenje o nizkoogljični družbi je po mojem ostanejo konkurenčni na gorivo, smo zagotovili najnižjo možno ceno bi-osebnem mnenju skregano z realnim svetom.Ogljik je naravni gradnik živega sveta in se mu svetovnem trgu. ogoriv, ne da bi vračunali eksterne stroške, ki bodo nastali. Uporabniki so si nabavili kotle nažal ne moremo odpovedati. Strinjam se, da je biomaso in jih ne bodo menjali vsaj deset let.potrebno zmanjšati emisijo škodljivih toplogre- Usmerili smo jih na obnovljivo gorivo, ki pa imadnih plinov in delcev. Ne glede na naraščanje kot preprost prevod angleške besede sustaina- poleg dobrih tudi niz slabih lastnosti pri prak- haja na zemljo, je tako velika, da že z uporabokoncentracije CO2 v ozračju pa menim, da CO2 bility. Ker gre za izraz, uporabljen prvič v knjigi tični uporabi, z napačno tehnologijo in napačno 0,01 do 0,05 % sončnega obsevanja zadostimoni edini, niti glavni vzrok za segrevanje Zemlje. »Our common future«, je pri razumevanju po- ceno. vsem našim potrebam danes in v bodoče, tudiObstajajo tudi drugi vplivi, druge teorije (npr. trebna njegova definicija. V pravem pomenu ce- če nas bo 10 ali več milijard. Seveda je to boljvpliv delcev PM 2,5 ali PM 10 v stratosferi na lotne vsebine knjige je to klic »nazaj k naravi, k Počasi ugotavljamo, da fosilnih goriv ni v politično in ekonomsko vprašanje, saj so tehno-nastajanje oblakov), ki jih je potrebno vključiti naravnim danostim in gospodarjenju v naravi ali neomejenih količinah. Kje smo z viri, za- logije že razvite. Energija ne bo ovira za razvojv sedanje modele za predvidevanje klimatskih z naravo«. Narave ne moremo varovati, razvoja logami in kaj po tem? človeštva, prej bosta pitna voda in plodna ze-sprememb. Ker je moje načelo, da je preventi- ne moremo ustaviti. Vse v naravi se razvija, sku- Zaloge fosilnih goriv so na Zemlji še zelo obse- mlja. Vendar z dovolj energije je mogoče premo-va boljša od kurative, predlagam, da pričnemo paj s človeštvom in njegovo tehnologijo. Torej žne in lahko računamo, da bodo ekonomsko stiti tudi ti dve oviri.snovati družbo s kroženjem ogljika in ne nizkoo- imamo opravka s trajnim razvojem. Toda ta ra- izkoristljive še najmanj sto let. Premoga je šegljično družbo ( ne »Low Carbon Society«, ampak zvoj je lahko dober ali slab. Izraz trajnosten nam veliko, plin odkrivamo na novo, skratka, na nov Alternativni viri energije se nahajajo tudi»Carbon Recycling Society«). pove, da nekaj traja. Šele ko mu dodamo obšir- energetski sistem z obnovljivimi viri energije ali v odpadkih, a javnost temu ni najbolj na- no razlago, kaj mislimo s tem, dobi svoj smisel. jedrsko tehnologijo ne bomo prešli zato, ker bi klonjena. Kako sami gledate na to kotIzumili smo tudi izraz »trajnostni razvoj«. Slovenski izraz sonaraven vsakemu pove bistvo zmanjkalo fosilnih goriv, ampak zato, ker bodo strokovnjak in kot človek?Ni kontradiktoren? našega hotenja, brez dodatnih razlag. Če je ne- predraga ali okolju preveč škodljiva. Potem nam Rast odpadkov je posledica hitrega razvoja po-Izrazu »trajnostni razvoj« se upiram že od nje- kaj sonaravno, je torej v soglasju z naravnimi ostaneta sončna in jedrska energija v vseh po- trošniške družbe, ki ni sonaravna. Lahko raču-govega nastanka, saj ga je upeljala Umanotera, danostmi, ki pa se stalno spreminjajo. javnih oblikah. Količina sončne energije, ki pri- namo, da se bo količina organskih odpadkov vSTRAN 6 I N A Š E C A J T N G E I 2012
  • 7. POVEZANOST Z OKOLJEMbodoče zmanjševala in da se bo veliko anorganskih odpadkov reci-kliralo. Glede smeti - govorim o organskih odpadkih – je moje mne-nje povezano z najnovejšo iznajdbo o njihovi predelavi v sintetičnidiesel ali kerosen. V komercialni uporabi so prve tovarne za prede-lavo organskih snovi, polietilenskih in PVC odpadkov in biomase,v zelo kakovosten sintetični diesel. Tehnologija je poceni in rešujemnoge, do sedaj nerešljive probleme manj razvitih držav in jih osvo- V spomin lučki vodišekbaja uvoza goriv za poljedelstvo in celo lokalni promet. Upam, dabomo v naslednjih letih to tehnologijo imeli tudi v Sloveniji. Rešujeproblem odpadkov, zmanjšuje uvoz naftnih derivatov in zagotavljasmotrno rabo biomase. 43. Lučkin pokalKakšne oz. katere in kolikšne so prednosti termične izrabeodpadkov? Plavalni klub Lafarge Cement se v nedeljo ni iz- neveril tradiciji in je kljub težkemu položaju, v Kljub poznemu prihodu v veliki 50-metrski ba- zen so mladi trboveljski plavalci dokazali, da se 230 plavalcevPrednosti termične obdelave odpadkov so v koristni uporabi energi- katerem se je znašel, že 43-tič, toliko let je na- ne dajo in da kljub težkim časom v Trbovljah šeje, nevtralizaciji škodljivih snovi, ki se zapečejo v žlindro in v zmanj-šanju volumna za odlaganje. mreč minilo od nesreče odlične plavalke Lučke Vodišek, organiziral plavalni miting. Udeležili so obstajajo potenciali za razvoj vrhunskih plaval- cev. Brez primernih pogojev bo seveda težko 20 klubov se ga vsi mladi upi iz Slovenije, ki bodo v priho- vzgojiti naslednike Tjaše Vozel, da pa se stvariAli v Sloveniji dovolj izrabljamo naravne vire za proizvaja-nje električne energije oz. ali bi lahko kakšen vir še bolj dnosti krojili vrh našega plavanja, z izjemo tistih, ki so odplavali rezultatske norme za največja premikajo na bolje, je vsem prisotnim obljubil župan Vili Treven in samo upati je, da se bodo 18 kolajn mladihizkoristili? tekmovanja. Ti se namreč nahajajo na pripravah njegove besede tudi uresničile. trboveljskih plavalcevV Sloveniji bi lahko bistveno bolj izkoristili vodne vire in geotermalno ali pa so se udeležili močnejših mitingov v tujini.energijo, ki omogoča proizvodnjo elektrike v pasu, z odpadno toplo- Na prireditvi smo bili priča napredku tudi pri naj-to bi lahko oskrbovali na tisoče ha rastlinjakov in postali pomemben Tekmovanje so s svojo udeležbo popestrili tudi mlajših, ki šolo plavanja izvajajo v bazenu Domaizvoznik povrtnin in cvetja. Večjo pozornost bi morali posvetiti vgra- nekdanji odlični plavalci našega kluba, podžu- starejših občanov Franca Salamona. Z resnejšodnji sprejemnikov sončne energije za pridobivanje toplote in izrabi panja Trbovelj Jasna Gabrič in trboveljski župan in načrtno vadbo se bodo v prihodnje pridružilienergije okolja (toplotne črpalke - plitva geotermija - geosonde, zu- Vili Treven, ki je tekmo tudi uradno odprl. tekmovalnim selekcijam.nanji zrak). Pri tem pa bi morali kot pomožno energijo za toplotnečrpalke uporabljati le elektriko iz obnovljivih virov. V konkurenci 230 plavalcev iz 20 klubov ter pla- Ob resnično vrhunski organizaciji tega tekmo- valcev iz Siska in prijateljskega kluba iz Milana, vanja, za katerega izvedbo so zaslužni prav vsiSmo že kje šli prek roba? Smo katerega od teh virov že sta postala najboljša posameznika Pia Hočevar plavalni delavci, sponzorji in starši, se plavalcipreveč izčrpali? Mucič iz ljubljanske Ribe ter Emil Tahirovič iz z veliko vnemo podajajo v mesec julij, ko bodoMislim, da ne. Kranja. Oba sta v seštevku treh rezultatov dose- na programu vsa državna prvenstva. Do takrat gla najvišje število točk na Fina lestvicah in naj- pa jim zaželimo dobre pogoje za treninge in paPlanet v največji meri izčrpavajo industrije. Ste si morda boljši posamični izid na 50 in 100 metrov prsno. veliko volje, ki jo po tako dolgi in naporni sezonikdaj ogledali katerega od podjetij, ki upravljajo z energen- V memorialni disciplini 100 m prosto pa sta bila še kako potrebujejo.ti ali proizvajajo večje emisije (elektrarne, cementarne, najhitrejša Anamari Košak in Luka Dover.cinkarne, plinarne ipd.)? DARKO RAUŠLObiskal sem večino večjih slovenskih tovarn, HE in TE, tudi skladi- V svetli luči so se pokazali tudi mladi trboveljskišča tekočih goriv, tako da poznam njihove težave in želje. Bil sem v plavalci, ki so v mlajših kategorijah osvojili karcementarni Trbovlje in preverjal njihovo uporabo sekundarnih goriv. 18 kolajn, kar nas je uvrstilo med najboljše naČe bi vsi v Trbovljah in okolici tako skrbeli za okolje, kot so v zadnjih tem tekmovanju.letih v cementarni, potem bi bilo Trbovlje med najbolj čistimi mesti vSloveniji. Tam še zdaleč cementarna ni največji onesnaževalec oko-lja. Bomo videli reakcijo »kroga«, ko bodo cementarno ustavili in bo uvrstitve domačih plavalcevokolje še vedno onesnaženo. Kdo bo naslednji glavni krivec? MordaTET, ki ima najvišji dimnik v EU in nove čistilne naprave. dekleta fantjeKako se ta podjetja prilagajajo vedno ostrejšim kriterijem Klara Volaj: 2. mesto na 200 m me- Zmage v disciplini 1500 prosto so, se-evropske zakonodaje na področju varovanja okolja? šano in 800 prosto, 3. mesto na 200 veda v svojih kategorijah, dosegli:Podjetja, posebno tista, ki sodijo pod IPPC direktivo, so zelo resno m prosto, 5. mesto na 200 m delfin in Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kova-pristopila k energetski in okoljski sanaciji. Pri tem je pomembno v finalu memorialne discipline na 100 čič in se tudi v naslednjih disciplinahpredvsem znižanje stroškov za energijo, saj le tako lahko ostanejo m prosto, 6. mesto na 50 m prosto povzpeli na stopničke:konkurenčni na svetovnem trgu. Po mojih informacijah je večina slo- Živa Brglez: 3. mesto na 50 m delfin Tilen Šintler: 3. mesto na 100 in 200venske industrije uredila svojo energetiko tako, da so po potrebni in 800 m prosto, 4. mesto na 50 m in m prsno, 4. mesto na 200 m prosto,energiji na enoto proizvoda v evropskem povprečju. Vrsto let (od 100 m hrbtno, ter 200 m delfin 5. mesto na 50 m prsno in 100 m pro-ustanovitve, do nedavnega, ko so me zamenjali) sem bil predsednik Karin Stražar: 3. mesto na 100 m sto v finalu memoriala, 8. mesto nakomisije za podeljevanje nagrad za energijsko učinkovito podjetje in delfin, 4. mesto na 800 m prosto, 6. 50 m prostoza najboljšega energetskega managerja, zato sem lahko spremljal in 8. mesto na 200 m in 50 m delfin Žiga Kovačič: 3. mesto na 50 m hrb-napredek, ki ga je napravila slovenska industrija na tem področju. Daša Krajnc: 3. mesto na 50 m pr- tno, 5. mesto na 50 m prosto, 6. me-Lahko z gotovostjo trdim, da so opravili veliko delo. sno, 4. mesto na 50 m prosto, 5. me- sto na 50 m prsno, delfin in 100 m sto v kategoriji memorialne discipline prostoNihče si ne želi čistilne naprave za vogalom svojega doma, na 100 m prosto, 7. mesto na 100 m Nejc Kos: 4. mesto na 200 m prosto,zelo glasnih ali zelo nemarnih sosedov … Pa si res vsi zna- prsno 5. mesto na 50 m prosto, 7. mestomo predstavljati življenje brez energije? Nika Todorovič: 3. mesto na 50 m na 50 m hrbtno in delfin, 8. mesto naBrez energije ni življenja, ni razvoja, ne trajnostnega, ne sonarav- delfin, 5. mesto na 50 m hrbtno, 6. 100 m prostonega, zato bomo vedno morali najti optimalni kompromis med mesto na 100 m hrbtno Žiga Šintler: 2. mesto na 200 m pro-družbenim in privatnim interesom pri gradnji energetskega siste- Kaja Imperl: 4. mesto na 200 m me- sto, 3. mesto na 50 prosto in 200 mma. Vprašanje je povezano tudi s krizo etičnih in moralnih vrednot šano, 8. mesto na 50 m prosto, 100 prsno, 4. mesto na 200 m mešano indružbe. Sebičnost je presegla vse meje in morala je zelo pokvarljivo m hrbtno in 100 m delfin 1500 m prosto, 5. mesto na 100 mblago. Okoljska zavest mora seči preko svojega praga in le celovit Karmen Kovač: 5. mesto na 100 in prsno, 6. mesto na 100 prostopogled in celovita presoja, kjer so prioritete usklajene z prednostni- 200 m delfin ter na 800 m prosto Jaka Jeršin: 5. mesto na 50 m hrbtnomi cilji družbe kot celote, lahko da končni odgovor o najboljši rešitvi. Nina Kos: 4. mesto na 800 m prosto, in 200 m mešano, 6. mesto na 50 mVsak poseg v okolje ima negativne in pozitivne posledice. Nekoč je 5. mesto na 200 m mešano, 6. mesto prsnodružbeno dobro imelo prednost in vsi smo živeli razvoju primerno. na 200 m delfin, 7. mesto na 200 m Marcel Urbanija: 4. mesto na 100 mDanes lahko posameznik zaradi svojega sebičnega interesa zau- prosto delfin, 8. mesto na 50 m delfinstavi milijonski projekt in pri tem za družbeno škodo ni odgovoren, Urška Zupanc: 5. mesto na 200 m Andraž Kovačič se je v različnih ka-za škodo pri sebi pa iztoži nemoralno veliko odškodnino. Tu je tudi mešano, 7. mesto na 200 m prsno tegorijah uvrstil do dvajsetega mesta.odprto vprašanje, kako so etična načela vtkana v sodno zakonodajo Tia Tara Zupančič (najmlajša v konku-in kakšna je etika tožilstev, advokatov in sodišč. renci iz našega kluba): 4. mesto na 50 m delfin in peta na 200 prostoHvala za pogovor. 2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 7
  • 8. PROSTI ČAS Prvi šiht - cementarna Leopold Odlazek - Lubo je človek številnih talentov. Nekdanjicementar, danes upokojenec ter odličen poznavalec trboveljščine in trboveljskosti. Tokrat opisujeprvi "šiht" v cementarni.Po končani kovinarski šoli leta 1957, se je vsaj večina diploman- svoje, česar tudi nisem bil vajen, saj so v STT-ju nosili vsi enaketov IKŠ, zaposlila v Strojni tovarni. Sam sem na dan, ko bi moral modre delovne obleke, v meni vzbudijo strahospoštovanje. O ka-prvič v službo v STT, šel na upravo po delovno knjižico. Tam za- kšni ključavničarski delavnici, kakršne sem bil vajen, seveda tudiposleni so me sicer malo začudeno pogledali, ko sem jim razložil ni bilo govora. Zgradba nove žičnice in drobilnice, še brez vrat,kam grem v službo, mislili pa so si, že veš. okna brez šip, nobene strojne opreme. Ob steni delovne mize s šraufštuki, na sredini premično kovaško ognjišče, star ambus, vNekoč je veljalo nenapisano pravilo, da se tam, kjer delajo starši, kotu nekaj brusilnemu stroju podobnega, poleg njega vrtalni strojzaposli tudi otrok. In ker je moja mama delala v Cementarni, sem na jermenski pogon.se tudi jaz zaposlil v Cementarni. Malo me je pritegnila tudi urnapostavka, saj bi v Strojni dobil 35 dinarjev na uro, v Cementarni Silno me preseneti razvijalec acetilena, ki ga v živo vidim prvič,pa sem dobil 37. Neki težki denarci. saj sem ga poznal le iz šolskih knjig. V STT so že davno imeli je- klenke za plin. Pravi muzej v malem.Kam sem prišel, sem ugotovil žal prepozno. Zamislite si občutekfanta, starega 14 let, ko mu v kadrovski službi Cementarne reče- S še enim sodelavcem sva določena za popravilo bagerja.Odpra-jo: »Jutri ob 6. uri na zajlpon v kamnolom Retje.« Niti sanjalo se viva se na kraj, kjer naj bi opravila popravilo. Zagledam veliko že-mi ni, kje naj bi to bilo, vprašal pa tudi nisem, da ne bi izpadel lezno gmoto, vso zarjavelo, prepredeno z jeklenimi vrvmi, povsodbumbar. Za zajlpone sem že vedel, saj smo se kot otroci obešali gore oblaufane fetne. Nekaj bo treba razdreti in zavariti.na njihove vrvi, čigav pa je kateri, se pa žal nisem nikoli prevečzanimal. Pa bi bilo dobro, da bi se. Najprej se začudim, ko ugotovim, da so vijaki na starih napravah colski, kar v Strojni tovarni že dolgo ni bil več slučaj, le učili smoZjutraj, jo tako, že ob 5. uri zjutraj, mahnem iz Žabje vasi na Gu- se o njih. Tudi matični ključi so označeni s čudnimi oznakami.jdo in od tam naprej, naravnost od šticne do šticne, proti zgornji »Daj mi ključ finfzekscen,« mi reče sodelavec. Gledam ga z izbu-postaji žičnice, misleč, to bo tu nekje. Ko pridem do konca rudni- ljenimi očmi, misleč, da se šali. Opazil je mojo zadrego in rekel:ške, se ojunačim in vprašam, kje je šlosarska delavnica v pruhu. »Fant, se bo treba kar navaditi.«»Kar za Cementarniško žičnico pojdi in na koncu vprašaj«, je sle-dil odgovor. Ta je bila malo nižje in je tekla skozi vas Retje. Tako Ko je bilo treba nekaj zavariti, me pošlje po elektrode in varilskojo mahnem še za drugo žičnico. držalo. Odhitim tja, kjer naj bi bila delavnica, in iščem. »Kaj pa iščeš, fante?« me vpraša Hribarjev ata. »Elektrode,« mu odgovo- koncu šihta pa v isti še škornje. Vodo za pitje so po žičnici pošiljaliKorak pospešim v tek, ocenil sem, ure seveda še nisem imel, da rim. »Saj jih je tamle cela kišta,« reče. Pogledam. iz tovarne v lesenih bankah in če je bilo vroče, je že kmalu pose ura neusmiljeno bliža šesti. Ne bi rad zamudil že kar prvi dan. Te štange sem pa že videl, le da nisem vedel, da naj bi to bile deveti ni bilo več.Ves prepoten pritečem do zgornje postaje žičnice in tam vpra- elektrode. Gole palice, brez zaščitnega plašča, za takšne še slišalšam: »Kje pa je ključavničarska delavnica?« »To pa ni tu,« sledi nisem. Držalo za varjenje. Kos cevi oblečen v kompresorsko cev O kakšnih delovnih oblekah ali zaščitnih rokavicah seveda tudi niodgovor, »moraš iti po dveh premzih navzdol.« Z dolgimi koraki namesto ročaja, vse narejena doma. bilo ne duha ne sluha.jo mahnem navzdol, saj me čas že neusmiljeni preganja. Spre-mljajo me začudeni pogledi delavcev, ki jih srečujem. Verjetno si Uspešno zaključim svojo prvo ekspedicijo in se vrnem na delo- Ob 14. uri sem šel s sodelavci domov, seveda po drugi poti, ki jemislijo, kaj pa ta nori tu po pruhu. višče. bila več kot enkrat krajša od prehojene. Prej sem šel okrog riti v varžet.Tik pred šesto sem končno na cilju, javim se mojstru Johanu. Ta Kasneje, ko sva delo končala, si ogledam še ostalo orodje. Veči-me začudeno pogleda in si verjetno misli, tale suhljad pa ni prav na je bila istega, domačega izvora. Tudi imena za orodje so bila Tako se je končal moj prvi delovnik. Za kasnejše, vsaj mislim, danič podobna kakšnemu monterju. čisto drugačna, kot sem jih bil vajen. V šoli lepa slovenska, tu pa uspešno praktično delo, sem se moral še marsikaj naučiti, saj miKaj češ. večina nemška ali pa popačena. je šola dala le teoretično osnovo. Klub težkemu začetku, pa tudi kasneje nam ni bilo z rožicami postlano, sem v tej tovarni zdržalDodeli me k skupini starejših delavcev, ki naj bi montirala, kot O kakšnih garderobah ali kopalnici na mojem prvem delavnem celo delovno dobo.so mi razložili na upravi, novo opremo, drobilnice in žičnice, obe- mestu tudi ni bilo govora. Pred malico, ki smo jo prinesli s seboj,nem pa vzdrževala še staro. Možakarji zrelih let, oblečeni vsak po smo si roke umili kar v vodi, ki se je iz žlebe nabrala v kastlcu, ob Leopold Odlazek Sestavil Damjan Kovač MOKI PODOBNA BELA PREDEL VEČJE JUŽNO PRIREDIT. MENTOR NA FILOZOFSKI PRIPRAVA NASELJE V OBČINI OBISK NAPRAVA SODNIK V Nagradna križanka SNOV IZ KROMPIRJA, MESTNEGA PALES- REŠITEV KOR. POTEPUH, IZDELOVAL. FAKULTETI (Jože), TUDI SIBIRSKI TENIŠKI Z REŠETKO MORAVČE Z FILMSKE NA KATERO GRŠKEM OGLJIKOV HIDRAT IZ JEDRA TINSKO UGANKE POLITIK BREZDOMEC AJVARJA V SLOVENSKI SANKAČ VELETOK REKVIZIT ZA SE NAVIJA MITOLOŠ. št. 03/2012 GLIKOZE LJUBLJANE MESTO (Do Huan) MAKEDONIJI (Domen) PEČENJE OSOLETOVO JAMO PREDSTAVE PREJA PODZEMLJU OTROŠKI 5 ŽIVAL Z GOLOBICA 8 Rešitev: PODOL- GOVAT MEHKIM TELESOM (ang.), TUDI KOZMETIČ. KRUHEK IN HIŠICO ZNAMKA Ime in priimek: PTICA PIHALNI INDIJSKA UJEDA INSTRUMENT POKRAJINA SIVE IVO JEZERO V BARVE BAN ITALIJI Naslov: UKR.-GALS. PRISELJENEC 3 SREDNJEV. KNEZ REKA NA JZ (Danilo) POLJSKE OBMORSKA PIJAČA 4 KAN. PEVEC IME DRŽAVA IZ BEZGA (Jonathan) AMERIŠKEGA1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 V JV ŽEPNI BISKVITNO IGRALCA AZIJI SPREJEMNIK PECIVO BEATTY-ja VENEZUEL. 6 NASELJE SV REVOLU- OD LONDONA CIONAR LOV NA (Simon) SIPEPravilno rešitev križanke napišite na kupon in ga do vključno PRIZNANA ŠPANSKA 1 9 IGOR POLOŽAJ NIKOLA ZNAMKA OBUTVE OZIM ERDMAN30. 8. 2012 pošljite po pošti na naslov: NADVLADE NAD NEM. NOVINAR (Thomas) SL. ZGOD. ŽENSKI IN KITARIST (Artie) (Milan) ŠIBKEJŠIM ORGANUredništvo našE cajtngE EDVARD KOCBEK JULIO IGLESIAS LJUBEZENS. ŽIGA ŠTER NA REČNI TOMAŽ MUZA BREGLafarge Cement d.o.o. TERČEK ZNAMKA INDUSTRIJ. GRŠKE SLAVKO NANEŠENO MOT. ŽAGE RASTLINA POEZIJE OSTERC KAMENJEKolodvorska 5, 1420 Trbovlje SLOVENSKA 11 BENINSKI TELEVIZ. ROBERT OGRAJEN POLITIK MODERA- OVEN PROSTOR (Hubert,Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 6 nagrajencev in jih TORKA ZA ŽIVINO 1916-2000)obdarili s praktičnimi nagradami. 10 MESTO NA ARH. SEMIT. ŽOGA SZ BOSNE NASELJEImena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki časopi- IZVEN IN HERCE- LENNONOVA IGRIŠČAsa Naše cajtnge. GOVINE ŽENA (Yoko) JAPONSKO MORSKO 2 VEDA O 7 MESTO OBREŽJE ATOMIHRešitev nagradne križanke št. 02: prihaja pomlad. NA JUGU HONŠUJA ISABELLE OLGA ADJANI GRACELJNagrado prejmejo: OBMORSKA ZDRAVNIK1. nagrada: Vinko Kurent (Trbovlje) DRŽAVA V ZA OČI2. nagrada: Miljana Klinc (Zagorje), Jožefa Hrovat (Kisovec) SEVERNI IN UŠESA AMERIKI3. nagrada: Marjeta Koban (Zagorje), Maja Jovan (Dol pri NA MEJI Z GVATEMA- SESTAVIL: ASTRONOM, PRIPOMOČEK NESTRO- PROFESOR Hrastniku), Anamarija Ceferin (Trbovlje) LO, ZDA IN DAMJAN KOVAČ KOVNJAK NA UCLA ZA BOLJŠI VID BELIZEJEM (Steven V.)Nagrajenke prejmejo nagrado po pošti. Čestitamo!STRAN 8 I N A Š E C A J T N G E I 2012