LJUBLJANA                                     Stane Jeršič                             Barbara Jakše JeršičGlasba panoram ...
Stane JeršičBarbara Jakše Jeršič
2
3
Aleksu, z ljubeznijo.
LJUBLJANAGlasba panoram Plečnikove arhitekture                                                Stane Jeršič                ...
VSEBINA
14   O VRHUNSKEM OBLIKOVANJU PROSTORA      akad. prof. dr. Jože Trontelj 16   O LJUBLJANI, PLEČNIKU IN FOTOGRAFIJI      dr...
8
9
Če je na eni strani glasba s svojoabstrakcijo in časovnim sosledjem,je na drugi fotografija s svojona videz dosledno resnič...
Glasba ne obstaja, če je zaprta            v trenutek, kot tudi ne             fotografija, če se izroči                  č...
12
13
O VRHUNSKEM OBLIKOVANJU PROSTORAakad. prof. dr. Jože Trontelj                                                Prostor je po...
Kaj pomeni izbrati, oblikovati in posve-              Tu se umetnik dvigne in oddalji od vsak-        Jožetu Plečniku. A o...
O LJUBLJANI, PLEČNIKU IN FOTOGRAFIJIdr. Mojca Puncer        Vstopanje. Ljubljana vse bolj postaja tu-     francoskega misl...
zaznamovala arhitekturna podoba mesta z ago-          tajl pokrite Plečnikove tržnice pozimi, pogled na     sovnih okvirov...
18
19
IMAGO PERENNITATISprof. dr. Fedja Košir        Po preprosti, če ne kar populistični defi-      kakovostne vsebine, temveč t...
členov, ki si sledijo v sklenjenem zaporedju, pri     na bizarni nasvet Johna Ruskina, kako naj zasnu-      razvejanih kro...
GLOBINA POVRŠINE TRENUTKABarbara Jakše Jeršič                                    Med zaznavanjem in čutenjem sveta se     ...
predstavlja ozek, kratek izsek časa, v katerem naj            Fotografija, podoba sveta skozi kukalo             je podvrže...
PROSTOR IN ČASStane Jeršič                 24
Vedno znova se vračam v iste prostore.       na površje pozitivna čustvovanja. Tako začnemPomlad je od vseh letnih časov n...
CERKEV MOJEGA OTROŠTVAdr. Katarina Marinčič                                 Zmeraj smo vstopali od strani. V času mo-     ...
tala, potem ko smo že neskončno dolgo sedele v        nadaljevati Chateaubriandovo prispodobo. V tej         mojimi očmi n...
28
29
Kakor vsaka dobra arhitektura tako tudi Plečnikova dela in njihovi detajli praviloma                                      ...
dopuščajo množico pogledov in od gledalca je odvisno ali jih bo opazil in znal ceniti.                                    ...
PLEČNIK IN JAZBoštjan Vuga                         Bela ozka rampa se spiralasto vzpenja po      vana ladja že neprava obl...
nikom posameznega objekta, podobno, kot je          testi, eksperimenti, iskanje, včasih bolj včasih             Privlači ...
VČERAJŠNJI IN JUTRIŠNJI SVET PLEČNIKOVE LJUBLJANEMarko Košan                                    Jože Plečnik je Ljubljani ...
Prepričljivi in tihotno lepi so pogledi foto-   no ter še večkrat povsem nepričakovano, a vselej      predane resnobe in d...
36
37
38
39
Nakar se nam naenkrat razodene čaroben                  40
svet sugestivnih nebesednih nagovorov.                  41
RAZKRITI POGLEDprof. dr. Jure Mikuž                       42
Plečnikov opus je bilo dolgo časa zelo težko     vostjo odkrivata izbrane detajle ter manj običaj-slogovno zadovoljivo ozn...
44
45
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
INTERVJUStane Jeršič in Barbara Jakše Jeršič        Jože Osterman: Kako je prišlo do tega, da      instrument mojega izraž...
če črpamo iz monografije Slike iz življenja (1991),   fotografije. Nadaljevala sem z dokumentarno              drugi strani ...
112
Jože Osterman: Pravite, da je za vas por-    tov in skupaj z njimi ustvaril nov urbani prostor.      doks, to je iluzija n...
BIOGRAFIJE AVTORJEVMojca Puncer (1972) je dokto-rirala iz filozofije na Univerziv Ljubljani s tezo o estetskihstrategijah vi...
Fedja Košir (1940) diplomira                                                                                              ...
KRONOLOGIJAStane Jeršič in Barbara Jakše Jeršič                                 KNJIGE IN KATALOGI RAZSTAV IZBOR          ...
2006 Crossover, Kunstverein Karnten            PREDSTAVITVE V KNJIGAH IN REVIJAH IZBOR           Fotogalerie Wien, Dunaj (...
LOKACIJE IN LETNICE POSNETKOVLjubljana 2003 - 2010                                 2   Letno gledališče Križanke v Ljublja...
68   Cerkev svetega Mihaela na Barju v Črni         91    Navje v Ljubljani, 2006                      Naslovna fotografija...
ISBN 978-961-269-287-2                25 Eur
FOTOGRAFIJA:Stane JeršičBarbara Jakše JeršičBESEDILA:akad. prof. dr. Jože Trontelj, prof. dr. Fedja Košir, Marko Košan,pro...
JOŽE PLEČNIK, Glasba panoram Plečnikove arhitekture
JOŽE PLEČNIK, Glasba panoram Plečnikove arhitekture
JOŽE PLEČNIK, Glasba panoram Plečnikove arhitekture
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

JOŽE PLEČNIK, Glasba panoram Plečnikove arhitekture

1,562 views
1,424 views

Published on

RAZKRITI POGLED
Plečnikov opus je bilo dolgo časa zelo težko slogovno zadovoljivo označiti; njegove kvalitete so najrazvidenje opredelili šele teoretiki postmodernizma. Med drugimi so posebej izpostavili dve stvari. Prva je Plečnikovo zanimanje za detajle, ki jih je povzemal iz različnih zakladnic arhitekturnega izraza in iz lastne, neizčrpne domišljije. Velikokrat se izkaže, da je mojster kakšen zanj posebej pomemben delec dokončno izoblikoval in umestil šele v postopku končne realizacije in ji s tem vcepil povsem osebni pečat. To pomeni, da je položaj kakšnega stavbnega člena določal in določil šele na kraju samem, ko so možni pogledi nanj postali konkretni in dokončni. Zato bi drugo, še težje opredeljivo lastnost lahko imenovali drugačen ali drugi pogled. Tako kot vsaka dobra arhitektura tudi Plečnikova dela in njihovi detajli praviloma dopuščajo množico pogledov, in od gledalca je odvisno, ali jih bo opazil in znal ceniti. Vendar jih je samo nekaj, ki so posebni, odlikovani in vznemirljivi.
Fotografa, ki ustvarjata skupaj, Barbara Jakše in Stane Jeršič, sta se s postmodernističnim fotografskim konceptom lotila razkrivanja in poplemenitenja prav teh dveh značilnosti. S posebno vizualno občutljivostjo odkrivata izbrane detajle ter manj običajne poglede – poglede, ki jih ne poznajo niti vsakdanji občudovalci niti poznavalci Plečnikovega opusa. Njuni posnetki nam razkrivajo prav tisto, kar se nam zdi, da je umetniška skrivnost. Tako arhitektova, ki je te detajle in poglede, na videz skoraj prikrite in varovane, omogočil, in fotografova, ki jih je ovekovečil.
Dr. Jure Mikuž

0 Comments
2 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

No Downloads
Views
Total views
1,562
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
1
Actions
Shares
0
Downloads
12
Comments
0
Likes
2
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

JOŽE PLEČNIK, Glasba panoram Plečnikove arhitekture

  1. 1. LJUBLJANA Stane Jeršič Barbara Jakše JeršičGlasba panoram Plečnikove arhitekture
  2. 2. Stane JeršičBarbara Jakše Jeršič
  3. 3. 2
  4. 4. 3
  5. 5. Aleksu, z ljubeznijo.
  6. 6. LJUBLJANAGlasba panoram Plečnikove arhitekture Stane Jeršič Barbara Jakše Jeršič Bast
  7. 7. VSEBINA
  8. 8. 14 O VRHUNSKEM OBLIKOVANJU PROSTORA akad. prof. dr. Jože Trontelj 16 O LJUBLJANI, PLEČNIKU IN FOTOGRAFIJI dr. Mojca Puncer 20 IMAGO PERENNITATIS prof. dr. Fedja Košir 22 GLOBINA POVRŠINE TRENUTKA Barbara Jakše Jeršič 24 PROSTOR IN ČAS Stane Jeršič 26 CERKEV MOJEGA OTROŠTVA dr. Katarina Marinčič 32 PLEČNIK IN JAZ Boštjan Vuga 34 VČERAJŠNJI IN JUTRIŠNJI SVET PLEČNIKOVE LJUBLJANE Marko Košan 42 RAZKRITI POGLED prof. dr. Jure Mikuž 45 FOTOGRAFIJE110 INTERVJU S STANETOM JERŠIČEM IN BARBARO JAKŠE JERŠIČ mag. Jože Osterman114 BIOGRAFIJE AVTORJEV116 KRONOLOGIJA118 LOKACIJE IN LETNICE POSNETKOV
  9. 9. 8
  10. 10. 9
  11. 11. Če je na eni strani glasba s svojoabstrakcijo in časovnim sosledjem,je na drugi fotografija s svojona videz dosledno resničnostjoin zamrznjenim trenutkom. 10
  12. 12. Glasba ne obstaja, če je zaprta v trenutek, kot tudi ne fotografija, če se izroči časovnemu toku.11
  13. 13. 12
  14. 14. 13
  15. 15. O VRHUNSKEM OBLIKOVANJU PROSTORAakad. prof. dr. Jože Trontelj Prostor je posebna dobrina. Zdi se, da ga je na našem planetu neznansko veliko. A vtis je zmo- ten. Z rastjo svetovnega prebivalstva in razma- hom gospodarstva se vse bolj in vse hitreje pora- blja tudi prostor. Neporabljeni pa zaradi nemarnih človeških posegov postaja vse bolj razvrednoten. Dragocenosti prostora se njegovi upravljalci in skrbniki mnogo premalo zavedajo. Kako umestiti človekovo delo v naravni ali že urbanizirani pro- stor velike vrednosti, kako ta izvzeti del skladno in estetsko urediti od zunaj in od znotraj, to so goto- vo najbolje vedeli veliki mojstri stavbarstva. Če se hočemo naučiti spoštljivega odnosa do prostora, moramo kreniti po njihovih stopinjah. Za nastanek človeške vrste sta bila ključ- na dva, v tedanjem živem svetu povsem nova pojava: čaščenje umrlih in postavljanje svetišč. Odtlej je človek skozi vse čase temu dvojemu namenjal izjemno veliko moči in truda. Skoraj nemogoče si je dandanes predstavljati gigant- ske napore, potrebne za ustvaritev Stonehengea, vklesanje egiptovskih svetišč v skalo, izgradnjo egiptovskih in majevskih piramid, postavitev or- jaških kipov na Velikonočnem otoku, večstoletne gradnje mogočnih srednjeveških katedral. 14
  16. 16. Kaj pomeni izbrati, oblikovati in posve- Tu se umetnik dvigne in oddalji od vsak- Jožetu Plečniku. A on se, v duhu najboljše tra-titi prostor, so genialni arhitekti egipčanskih in danjosti življenja, ki ga sicer ljudje večino časa dicije stroke, s svojo stvaritvijo ni obračal samomajevskih piramid ali graditelji Stonehengea preživimo v plitvini, na površini. Obenem dvigne k Bogu. Obrnil se je tudi k človeku, celo protiznali začutiti, pa tudi uresničiti. Tem ustvarjal- iz vsakdanjosti tudi obiskovalca, ki se odpre ume- vsakdanjemu svetu okrog svojih monumentalnihcem je bila še dana razkošna svoboda po svoje tnini. stavb, Bogu in preminulim posvečenih prostorov.uporabiti izbrani del nedotaknjenega širnega Svetišče je kraj, ki s svojo digniteto in do- S tem vse do danes velikodušno deli svojo žlah-prostora. Svoje stavbe in njihovo notranjost so stojanstvom utiša in zastre malenkostnost vsak- tno umetnino, svoje visoko duhovno sporočilo zzmogli orientirati celo po nebesnih znamenjih – danjika. Kraj, ki že sam od sebe, s svojim geniu- vsemi ljudmi. S svojo umetnino je oplemenitilpo Sončevem letu in potovanju ozvezdij. Stav- som loci, pozove obiskovalce: sursum corda. tudi okolico – naravo in dela človeških rok.barji posvetnih srednjeveških gradov so izbirali Kraj, ki že z izrazno močjo, ki mu jo je iz Umetnost je med temeljnimi potrebamivrhove s strateško lego, a tudi z estetskim raz- lastnega notranjega bogastva podaril umetnik, človeka. Na neki višji duhovni ravni je tesno po-gledom. Umetniški ustvarjalci sakralnih stavb, sporoča, da je prostor posvečen. vezana z vrednotami. Vrednote pa so temelj mo-postavljenih na samem ali v mestih, od antičnih Vsaka doba je imela izbrance, ki so znali rale in etike. Dandanes se pogosto sprašujemo:templjev prek sredjeveških katedral do cer- to povabilo k duhovnosti vdihniti posvečenemu kako naj vzgajamo svoje otroke, da bodo dobrikva in mošej modernih časov, pa niso bili samo prostoru. Skozi zgodovino sakralne umetnosti so kolegi, prijatelji, starši, državljani? Na razpola-mojstri imenitne zunanjosti. V obiskovalcu, ki to storili tisoči genialnih stavbarjev in upoda- go je troje nasvetov. Prvi je, da otroku povemo,vstopi, tudi danes, po stoletjih, zbudijo čustva bljajočih umetnikov. Cilj so dosegali po različnih kaj je prav, kaj je dobro in kaj je lepo. Drugi, daposebne mogočnosti posvečenega, skrbno obli- poteh, saj je vsaka doba imela svoj način, svoj mu damo dober osebni zgled. Tretji pa je, da gakovanega prostora. umetniški jezik, svoj slog. uvedemo v umetnost. Dobra umetnost v človeku, Umetnik svojo sakralno stvaritev usmerja Najboljši med najboljšimi so znali in zmo- ne le mladem, tudi zrelem in starem, zbuja dobro,v nadnaravno brezčasnost, v večnost, proti Bogu. gli uporabiti najbolj izbrana izrazna sredstva, celo najboljše. Mojster Plečnik deluje s svojimiTja usmerja tudi človeka, ki stvaritev doživlja – ki so jim bila na voljo, jih požlahtniti in zložiti monumentalnimi stavbami tudi na mimoidoče, kinjegova čustva in misli. Podobno kot sakralna v večnostno, skrivnostno stvaritev, ki celo manj se tega ne zavedajo. Še mnogo bolj pa na tiste, kiglasba je to eden najvišjih, po cilju celo najvišji dojemljivega človeka presune, ga prevlada in mu se odzovejo vabilu, vstopijo v njegov prostor invrh umetniškega ustvarjanja. vzame besedo. To gotovo smemo reči o mojstru se odprejo moči njegove umetnosti. 15
  17. 17. O LJUBLJANI, PLEČNIKU IN FOTOGRAFIJIdr. Mojca Puncer Vstopanje. Ljubljana vse bolj postaja tu- francoskega misleca Gastona Bachelarda) ugle- zija. Prostor nima družbene eksistence neodvi-ristično privlačno mesto. Plečnikova arhitektura damo v kontekstu psiholoških, eksistenciali- sno od vizualizacije, kar domiselno in z občutkommestu zagotavlja identiteto, ki participira na vi- stičnih in fenomenoloških refleksij o prostoru, upošteva arhitekturna fotografija. Pričujočesoki evropski kulturi modernizma. Pričujoče foto- ki so vplivale na sodobnejše preiskave arhitek- fotografske podobe mesta se dotikajo številnihgrafske podobe dajo zgolj slutiti val obrazov in turnih in prostorskih »poetik«. Odločilni pre- tem: prostorskih praks, arhitekture, urbanizma,pisanih oprav, reko teles in glasov, ki odplavljala mik, ki nosi pomembne posledice za dojemanje okolja, reprezentacije, ideologije itn. Toda doti-morebitni prvi občutek hladu spričo monumen- prostora, pa se je zgodil nekje sredi osemdesetih kajo se tudi mita, tišine, samote, umirjenosti, celotalnosti upodobljene arhitekture. Mesto uteleša let prejšnjega stoletja, tj. premik od fenomeno- lepote.kompleksna prostorska razmerja, medtem ko loškega interesa predhodnih dekad k sodobnim Arhitekturna fotografija – fotografska obe-fotografa z močjo svoje naravnanosti investira- identitetnim in kulturnim politikam. Slednje k ležja Plečnikove arhitekture. V tovrstni fotogra-ta v simbolno vrednost prostora emocionalno, vrednotenju kulturne zgodovine prispevajo spo- fiji prostor spregovori, a ne pove vsega. Doku-poetično noto, pri čemer za(b)risujeta številne prijem z razvojnimi diskontinuitetami, vrzelmi mentarnost fotografskih podob je namreč tesnopovezave – tudi z družbenimi strukturami moči. in odkloni (v tem smislu so pomenljiva prva so- zvezana z ekspresivno-interpretativnimi in poe-Posamezni objekti in prostori oblikujejo niz sim- očanja stroke s Plečnikovo arhitekturo). Toda na tičnimi pogledi avtorjev. V pričujočih fotograf-bolnih pomenov in s tem mestne »identitete«. poetiko in simboliko prostora se lahko odzovemo skih podobah Plečnikove arhitekture v LjubljaniToda fotografa, denimo, namesto živopisnega zlasti z zanašanjem na domišljijo – rekoč, da pro- se nam subtilno odstira lokus projektov, akcijslavljenja in propagiranja osrednjega mestne- stor, ki ga je popadla domišljija, ne more ostati in vizij za prihodnost, iz katere veje tudi duhga bazarja ponujata asketski izsek Plečnikove brezbrižen, prepuščen zgolj razumski kalkulaciji. preteklosti. Medtem ko je v antiki, ki je močnotržnice. Emblem mesta, monument, simbol mo- Je doživet. In doživet ni samo v svoji dejanskosti, navdihovala Plečnika, estetska funkcija »ume-derne, fragment stvariteljske zamisli o Ljubljani ampak z vsemi pristranskostmi domišljije. tniškega« (arhitekturnega) objekta neločljivakot slovenskih Atenah, naravnan na »muzejski Sodobni urbani prostor prečijo tako po- od religioznih in javnih funkcij, so v teku zgo-efekt«, ali samosvoj in pomenljiv poetični detajl, dobe posvečenih, kaotičnih, z domišljijo nabitih dovine prevladale posamezne funkcije na škodoki odpira drugačne poglede na mestno podobo? predelov kot tudi racionalnih, nadzorovanih ob- organskosti in simbiotičnosti mestne skupnosti Poetika in simbolika javnega urbanega močij. Številni kritični misleci sporočajo, da je kot eksistencialno-političnega kolektiva. Javnoprostora. Prostorsko poetiko lahko (na sledi transparenten, čist, nevtralen prostor zgolj ilu- življenje mestne skupnosti je v antiki bistveno 16
  18. 18. zaznamovala arhitekturna podoba mesta z ago- tajl pokrite Plečnikove tržnice pozimi, pogled na sovnih okvirov svojega nastanka. Arhitekturnaro (političnim zbirališčem), emporijem (tržnico), zasneženo promenado parka s tivolskega gradu, fotografija je vselej tudi interpretacija umetelnoteatrom (javnim odrom za mestne prireditve) sprehajalna pot ob mrliških kapelah ljubljanske oblikovanega prostora kot nasledka prekaljenihin nekropolo (pokopališčem). Modernizem na nekropole Žale, od katerih veje občutek miru individualnih in družbenih izkušenj. Fotogra-Slovenskem je s Plečnikom dopolnil proces obli- in tišine… Svojevrsten fotografski dnevnik lovi fa sta si zadala zahtevno nalogo: ujeti fluidnostkovanja formalnih opozicij med »klasičnim« in krhko razmerje med arhitekturno stabilnostjo prostora na ozadju impresivnega arhitekturnega»modernim« z invencijo nove oblike oživljanja in in efemernostjo naravnih premen, pri čemer se ogrodja in ga na nek način udomačiti za gledalca.spajanjem različnih funkcij ter tako v arhitektu- naravni prostor umika družbenemu, označenemu Pričujoče fotografske podobe so zavezane od-ri, še zlati celovito v urbanističnih in oblikoval- prostoru. prtosti pogledov. Avtorska izraznost odpira oči,skih načrtih slovenskega glavnega mesta, utelesil Arhitekturna fotografija Barbare Jakše senzibilno implicira razsežnost gledalca.številne zgodovine. Arhitektova inventivnost se Jeršič in Staneta Jeršiča je artikulirana avtorskamed drugim kaže v melodičnem nizanju vizual- izjava o podobi mesta Ljubljane. S sodobno pano-nih potez, ki mestnega prebivalca navdajajo z ramsko tehniko sta fotografa učinkovito realiziralaugodjem. koncept širšega dojemanja mestnega prostora. V Fotografsko beleženje, »branje« prostora ospredju ni siceršnja funkcionalnost upodobljenihnepretenciozno sledi velikopotezni produkciji mestnih predelov, ki jim daje svoj edinstven pečatmestnega prostora, Plečnikovemu ustvarjalnemu Plečnikova arhitektura. Slednja odseva arhitekto-zamahu, razgrinja strukturo njegovih stvaritev, vo srečevanje in samosvoje spletanje klasičnega innjegovo arhitekturno poetiko. Njena funkcija modernega: tako zasnovano lokalno participira nalebdi nad prizoriščem kot fantom, ki napoveduje univerzalnem in je danes vse bolj mednarodno pre-produkcijo vznesenega, luminoznega sveta, celo poznavno in cenjeno. Fotografija obenem reflekti-transcendence. Preddverje Križank, priljublje- ra prostorske kontekste, ki obdajajo ovekovečenenega gledališča na prostem, upodablja barvni arhitekturne stvaritve. Fotografska podoba sledidiptih, medtem ko so v črno-bele panoramske Plečnikovi arhitekturi v približevanju umetnostipoglede ujeti: antično navdahnjeni stebrni de- v tisti njeni razsežnosti, ki sega daleč zunaj ča- 17
  19. 19. 18
  20. 20. 19
  21. 21. IMAGO PERENNITATISprof. dr. Fedja Košir Po preprosti, če ne kar populistični defi- kakovostne vsebine, temveč tudi zaradi nekon- kompozicija? Samo nekaj naključnega ali do za-niciji je fotografija (kot tehnični izdelek in kot vencionalne oblike. dnjega detajla vnaprej pretehtana zamisel? Ver-umetnostna zvrst) odslikava trenutka. A ker lah- O Plečniku imamo grmado recentnih do- jetno oboje. Toda!ko odslika cele nize trenutkov, v katerih se nam kumentov, ki so načelno dveh vrst: eni so literarni, Isti slikarski motiv more biti obdelan nane razkriva le vrsta dinamičnih, temveč tudi do- drugi likovni. Z besedo izražena stališča so lahko mnogo načinov, od čistega, naravi dosledno zve-cela statičnih stvari ali prizorišč, smemo pritrditi močno raznolika, z likovnimi sredstvi prikazani stega realizma do čiste, včasih celo kaotične ab-paradoksni antitezi, da nam lahko kaže tudi tisto pogledi pa so si praviloma podobni, tako da se straktnosti, s črtno risbo ali z barvami v zabrisa-komaj doumljivo trajanje, ki mu rečemo večnost. zdijo skoraj klišejski. Seveda so to zmerom samo nem sfumatu ali kričečem kontrastu. Isti napev,V Plečnikovem primeru, ko gre, kakor tako radi uresničene stavbe, drugače tudi ne more biti. zaigran na harfo ali na flavto, zazveni sicer različ-pravimo, za »vekovito« ali »večnostno« arhi- Praviloma so posnete z istih točk, v letnem času, no, toda v obeh primerih perfekcionistično ubra-tekturo, se da njeno ujetost v podobo, izdela- ko je fotografiranje najlažje, dostikrat kar ob isti no. Ali je tedaj presenetljivo, da je še učinkovi-no s fotoaparatom, zlahka poimenovati »imago uri, ker so takrat sence ustrezno kontrastne. Táko tejša kombinacija obeh glasbil (ker razširja poljeperennitatis«. se zdi vse, kar nastane v zadnjih desetletjih dvaj- percepcije)? A za to, da izstopiš iz sakrosantnega Fotoaparat je orodje, s katerim odslika- setega stoletja. Kaj je arhitektura? Igra gmot, okvira ustaljenih prijemov, nikakor ne zadoščavamo resničnost. Ker nisem obremenjen z iz- umeščenih v svetlobo, kot reče Le Corbusier. samo inventivnost, nujen je še dobršen odmerekkušnjami kritika fotografskih storitev oziroma Dovolite mi kratko zastranitev. Pri Pleč- zdravega poguma.stvaritev, govorim lahko kot komentator samo o niku je verjetno zanimivejše, vsaj za maloštevil- Panoramski format fotografij je najboljonem, kar se me dotakne, ko gledam te posnetke ne erudite, tisto, česar ne sezida in ostane samo očitna, a ne edina drznost, ki jo takoj opazimo kot(ki gotovo niso storitve, temveč stvaritve). Zato v skici ali načrtu. A večini občinstva zadošča za odmik od standardnih receptov. Ali pretiravam,morebiti vidim ali si mislim celo več, kot sta nji- oceno in navdušenost množica izvedenih artefak- če se mi zde ti podolžni pogledi v prostor podobnihova avtorja resnično želela pokazati oziroma tov vseh razsežnosti, od keliha do stola, od porta- prerezom in fasadam, ki so publicirani v Naporihpovedati. To ni lahka naloga, ker zahteva tudi la do mestne poteze, kar je področje, kjer lahko in Architecturi Perennis? Arhitektove risbe, ki sokomentar elementarnih doživetij vsaj toliko fotografi, ki so v prvem primeru čisto nemočni, navidezno izrazito tehnične, so tako razsežne, dadomiselnosti, kolikor jo je vložene v njune fo- izživijo vse svoje kompozicijsko mojstrstvo, izra- mora pogled potovati od podrobnosti do podrob-tografije, ki so več kot imenitne ne samo zaradi ženo z manjšo ali večjo osebno noto. Kaj pa je nosti, preden jih dojame kot celoto ritmiziranih 20
  22. 22. členov, ki si sledijo v sklenjenem zaporedju, pri na bizarni nasvet Johna Ruskina, kako naj zasnu- razvejanih krošenj. Človeku se lahko izognete, nečemer postane potencirana monotonost, ki bi bila je arhitekt vsako stavbo s predstavo, kakšna bo, morete pa pobegniti pred predmeti. To nam pove-lahko celo dolgočasna, poglavitna privlačnost: kadar bo razvalina, se zavemo, da človek mogoče do posnetki, ki so nekakšni binomi, prikazi istegakakor pri panoramskem formatu. le ni edino merilo vseh stvari (bivajočih in nebi- prostora v dveh različnih trenutkih. V prvem živi Druga pomisel, ki jo je nemogoče zatreti, vajočih, kakor so in kakor niso, če do konca odre- arhitekturna scena sama ob sebi kot avtonomenje primerjava s Picassovo Guernico. Njene ne- citiram antično modrost). ansambel sten, streh in stebrišč. V drugem posta-vsakdanje dimenzije so eden od razlogov za sijaj- Drži, v fotografijah je ujeta resničnost. A ne vsebovalnik, v katerega so navlekli neznanskono kompozicijsko ogrodje, ko prehaja cikcakasta resničnost utegne imeti več pomenov, ne le enega množino reči.lomnica, sicer determinanta klasičnega triptiha, (ali celo nobenega). Tisto, kar imamo v normal- Tako se v te podobe tihotapi četrta raz-prek robov podobe samo zato, da bi se na drugem nem formatu za nedvoumno prepoznavno, po- sežnost: čas. S čimer se tudi same nenaključnomestu znova vrnila v okvir in s tem do skrajnosti stane s to novo tehniko nenavadno, skrivnostno, vključujejo v čas tako suvereno, da bodo ostalestopnjevala urejenost in obenem dramatičnost domala neprepoznavno. Kar najbrž dokazuje, da za zmerom dragoceno pričevalo o arhitekturi.zasnove. Združitev tradicionalne tematike in iz- dojemamo svoje okolje in v njem ljudi šablonsko,virne variacije je presenetljiva, a ne čisto nepri- po prirojenih ali privzgojenih vzorcih, bržčas celočakovana. Tako ravna večina umetnikov, ki kaj s predsodki. Prav v primeru, o katerem govorim,veljajo. Če dobro preudarim, se s to tezo vračam se jih je treba znebiti izrazito korenito. Nakar senaravnost k Plečniku. nam naenkrat razodene čaroben svet sugestivnih, V obeh navedenih primerih so podobno- bodisi direktnih bodisi diskretnih, nemalokratsti s kompozicijo fotografij, o katerih govorim, paradoksno priostrenih nebesednih nagovorov.najbrž naključne, a očitne. Pomembne pa so tudi Primerov, kolikor hočete. Denimo: v manjrazlike. Picasso napolni svojo vizijo apokalipse z izzivajočih dimenzijah izrezov se kompozicijskimnožico figur; tu se kot hotena posebnost, morda prijem preusmerja v hoten kontrast, dosežen scelo kot kaprica, kaže v svetu vrhunske arhitek- kombinacijo grajenih sestojev in bujne vegetaci-ture odsotnost, če ne kar nepotrebnost človeka. je, praviloma v prvem planu. Kristalinična eksak-Nekaterim se zdi to nenavadno. Ko pa pomislimo tnost trdne snovi se skriva za zastorom naključno 21
  23. 23. GLOBINA POVRŠINE TRENUTKABarbara Jakše Jeršič Med zaznavanjem in čutenjem sveta se Seveda so besede zavite v tančico večpo- postavljajo omejitve. Preproste, jasne in nevidne. menskih skrivnosti in podobe so prekrite s pregri- Svet obstaja iz podob, se opisuje skozi abstrak- njalom navidezno naivne zapeljivosti. Obdajajo tnost besede in projicira v vedenje vidnega zno- nas, da nas zapeljejo. Čar je v nedolžnosti sporo- traj nas. Kako skrivnostno in čarobno je pravza- čanja in čistosti oblik, v redu in razmerju, vzposta- prav odgrinjanje plasti podob, sem zaznala skozi vljenem do zunanjega sveta. Lepota je v enostav- prebiranje »počitniške« literature, ki me je letos nem objemu ljubezni – do sveta, sebe, drugega. spremljala na poletnem dopustovanju. Zaznavanje duha mojstrov zgodovine sko- Oče Goriot Honoréja de Balzaca, O foto- zi njihova dela je očarljiv izziv. Kot alpinist se po grafiji Susan Sontag ter Človek in njegovi simboli skalah vzpenjaš proti vrhu gore. Klin za klinom, Carla Gustava Junga. Očeta Goriota sem prebrala korak za korakom razgrinjaš vsebino duha prete- v hipu, O fotografiji prebiram še danes, knjiga Člo- klosti. Šarmantno prazen je okus preteklosti, ujet vek in njegovi simboli me čaka na knjižni polici. v okvir fotografije. Če je na eni strani ujet tre- Kaj imajo te knjige skupnega? Povezuje jih pre- nutek odločilnega dejanja – kot neponovljiv gib, prosto naključje, kot nas naključja povezujejo v ži- izraz, je na drugi strani trenutek, ki je to zgolj vljenju in kot naključno odbiramo podobe. Gospa zaradi pritiska na sprožilec fotoaparata. Dolg Vauquer je imela v svojem penzionu gostače, bitja, trenutek, ki beleži prostor. Panoramsko. Ne gre ki jih vidimo kot iz mesa in krvi, kako živijo svoje za pomikanje objektiva po obodu kroga, ne gre življenje. Podobe, ki tkejo zgodbo v navidezno zna- za zajemanje in popravljanje perspektive v kotu nem prostoru, v navidezno znanem času. Vonjamo z 360 stopinj, gre za preprosto panoramo. Pogled maslom zabeljeno bravino, po zažganem mleku pre- od daleč, z druge strani. pojeno sobo, s soparo prenapolnjeno sprejemnico. Enostavno bi bilo reči z druge strani ceste, Slišimo stopinje mehkih tačk gospodinjine mačke, okna, letala ali dvigala ... Gre za pogled »nekam«, težke korake vprašljivega možaka Vautrina, ropot za odkritje trenutka, ki je večen, razvlečen v ne- konjskih kopit na tlakovanih cestah Pariza. Obču- skončnost, raztegnjen v večnost, kot je podaljšan dujemo lepoto Goriotovih hčera, jočemo ob boleči- panoramski format v odnosu do običajnega for- ni izpraznjeno trpečega očeta in ... čutimo. mata zrcalno refleksnih fotoaparatov. Trenutek 22
  24. 24. predstavlja ozek, kratek izsek časa, v katerem naj Fotografija, podoba sveta skozi kukalo je podvrženih uničenju v zelo kratkem časovnembi bila zajeta njegova pomembnost, da je oveko- naprave, odtisnjena na tanek list papirja, odseva obdobju – imamo pa napravo, ki beleži tisto, karvečen v fotografiji in izpostavljen gledalcu. Prav čas. Čas, ki obstaja nekje drugje in ustvari nov izginja. Zapleteno razslojenega Pariza spremen-tako lahko predstavlja odslikano brezčasnost, na kraj v fotografski podobi, ki jo uzre opazovalec. ljivih razpoloženj z Atgetovih in Brassaïovih fo-platnu katere se projicira večnost, da jo lahko uz- Stkana je nova, subjektivna pripoved v jeziku tografij v glavnem ni več,« navaja Susan Sontagremo v stvarnosti sedanjega časa. podob. Čarobno skrivnostno. v zbirki esejev O fotografiji (1977). Kako pomemben je trenutek za beleženje Kako fotograf zazna ali vidi prostor, kako Plečnikova Ljubljana o(b)staja. Plečniko-duha mojstra Plečnika, ki se je udejanil v njego- določi ustrezen trenutek? Obstajata vsaj dva po- va Ljubljana je mesto za vse, ki čutijo, zaupajo,vih delih, v mestnih arhitekturnih ubranostih? mena trenutka – trenutek, v katerem se zgodi vse, verjamejo.Kako odločilen je trenutek za dediščino in sporo- in trenutek, v katerem se ne zgodi nič. Trenutek, Jedro sporočila je zavito v skrivnost.čilo zgodovine, ki se preliva v sedanjost, v kateri ki spremeni življenje. Trenutek, ki odnaša življe- »Minljiv si, le dela so tvoj spomin« – napis, vre-živimo, bivamo, (so)ustvarjamo? Veliko? Malo? nje vztrajno počasi. Brezčasni trenutek postane zan v kamen v Plečnikovih Križankah, zagrinjaKako pomemben je trenutek, se zavemo, ko nam panorama našega pogleda zazrtega v večnost. razodeto skrivnost. Trenutek za trenutkom sezdrsne na poledenelem cestišču, in njegova vre- Ljubljana, Glasba panoram Plečnikove prepuščamo večnosti in za nami ostajajo predme-dnost nam je razložena s posledicami, ki nam jih arhitekture je knjiga podob, knjiga besed, knjiga ti, tanki listi papirja, kamni, pesek, pepel ...dogodek prinese. Ključnost drobcev časa cenimo, mesta, knjiga arhitekture. Knjiga glasbe? Globina površine trenutka je izgubljena vko se življenje počasi sestavlja v dneve, leta, de- Glasba igra srcu, pa naj se sliši še tako pre- večnosti. Globina površine je vidno nevidna. Jesetletja ... prosto domače. Podobe igrajo pod taktirko diri- lepota, ki je brezčasna in nas očara. Je ljubezen Glasba panoram Plečnikove arhitekture je genta – ustvarjalca vidnega in videnega – glasbo do življenja. Spoštovanje preteklosti in vera vknjiga fotografij in knjiga besed, Glasba panoram harmonij, ki je lastna očem. Neslišno glasbo premi- prihodnost. Globina površine trenutka je foto-Plečnikove arhitekture je knjiga o Ljubljani in za šljeno vizualnih ritmov, zaporedij svetlob, senc, linij grafija. Trenutek, ko je fotografova roka priti-Ljubljano. Glasba panoram Plečnikove arhitek- in barv. Naključnost zvokov ustvari hrup, naključ- snila na sprožilec in ujela minljivosti podvrženoture je knjiga podob, podob Ljubljane in knjiga nost podob zmedo, naključnost besed nesmisel. obstajanje. Globina površine trenutka je Glas-razmišljanj o Ljubljani. Knjiga o arhitekturni vre- Fotografija beleži. »Fotografske kamere so ba panoram Plečnikove arhitekture. Je neslišnadnosti, ki nam je bila predana. Knjiga o pomenu začele podvajati svet s posnetki prav tedaj, ko se glasba harmonij, ki jo igrajo podobe srcu. Glasbazakladov, ki jih aktualni sprehajalci intimno za- je človeška krajina začela vrtoglavo spreminjati: panoram Plečnikove arhitekture je skrivnostnaznavamo na odru življenja mesta Ljubljana. nešteto oblik biološkega in družbenega življenja antologija podob Plečnikove Ljubljane. 23
  25. 25. PROSTOR IN ČASStane Jeršič 24
  26. 26. Vedno znova se vračam v iste prostore. na površje pozitivna čustvovanja. Tako začnemPomlad je od vseh letnih časov najmlajša … Zima snemati … povezovati trenutke, ki odražajo pro-me napoti v preteklost, ko postanejo Plečnikovi stor in čas, v kontekst, ki daje gledalcu priložnostambienti polni pretanjene intimnosti. Pomlad, občutiti tisto emocijo, ki simbolizira pomen na-poletje, jesen, zima … in pomlad. Drug letni čas, šega bivanja.se pravi nekaj drugega? Na tej točki se srečam z l‘instant decisif Pogledi pripoznavajo prostore razvidno in (Odločilni trenutek; Henri Cartier-Bresson). Kajskrivnostno. Glas zveni v velikem Plečnikovem je odločilni trenutek zame? Takrat, ko kadriramambientu drugače kot v malem; povsem drugače in pritisnem na sprožilo fotografske kamere, aliodzvanja v odprtem kot v zaprtem prostoru. Ne- takrat, ko se za računalnikom, med številnimi po-skončno število popolnih kompozicij, ki razkriva- snetki odločam, katerega izbrati in kateri bodo,jo različne kulture in čas. morda za vedno, izgubljeni? Pred dva tisoč leti je Ovid v Metamorfo- Zaželim si, da bi fotografska zgodba vzah, slavnih mojstrovinah latinske literature, ki Glasbi panoram Plečnikove arhitekture delova-se nanašajo na grške mite, zapisal: »Vse se spre- la tako, kot da so vse fotografije posnete v enemminja in nič ne propade; in vse se pretaka semkaj trenutku. Kljub temu da so bili nekateri posnetkiod tam, od tukaj spet tja …« narejeni v dežju, drugi v sneženju, megli, soncu, Življenje se nadaljuje, da bi nam razodelo vetru, večeru … Iluzija, ki morda prikaže Plečnikaskrivnosti, ki so na dlani, ko nas preteklost po- v vsej njegovi razsežnosti; mojstrsko, resnobno,vabi, da obudimo spomine. Fotografirat se od- poglobljeno, vzvišeno, plemenito in skromno.pravim, da bi razumel, na kakšen način izrazitivideno in doživeto skozi poetiko fotografskihpodob. Fotografija omogoča, da v času zamrznemminljivost in odhajajoče trenutke, ki dajejo bo-gastvo življenju. Ustvarjati slike, ki se na sebilasten način navezujejo druga na drugo, se smi-selno dopolnjujejo in ustvarjajo ritem, ki prinaša 25
  27. 27. CERKEV MOJEGA OTROŠTVAdr. Katarina Marinčič Zmeraj smo vstopali od strani. V času mo- čenjem, se mi po tridesetih letih ne zdi nič manj jega šišenskega otroštva se je zdelo, da cerkev presenetljivo. Kaj počno ti strogi sivobeli stebri sploh nima drugega vhoda. Odrineš ozka, neugle- v zakotju ob železniški progi, med zelenjavnimi dna, od vremena zdelana vrata in se znajdeš v ve- vrtovi, vrvmi s perilom, med prizidki, nadzidki, likem strogo slovesnem prostoru: ne vem, ali sem nadstreški in lopami? Plečnikova cerkev v Ši- kot otrok kdaj pomislila, kako nelogično je prav- ški ni eden tistih čudežev, ki se nam odpirajo po zaprav razmerje med pohlevnimi vratci in monu- srednjeveških mestih, ni vraščena v svet, ki jo mentalno notranjščino. Preveč je bilo drugih reči, obdaja. Ob pogledu na pročelje – ne v otroških ki so se otroški duši zdele čudne, v zvezi s cerkvijo letih, pač pa zdaj, trideset let pozneje, ko pre- nasploh, pa še posebej v zvezi s to cerkvijo. verjam natančnost svojih spominov – pomislim, Pred tridesetimi leti, ko sta v Šiški živela da stavba deluje kot tujek, ker je tako brezkom- moja stara starša, se je po ulicah še prašil maka- promisno poštena. V skromnih materialih izraža dam; zoper prašenje so polivali z rjavo tekočino, neskromnost: to protislovje vsaj name ne deluje ki je dišala po cikoriji. Cestne svetilke, podobne domače, ampak nekako jezno. skodelam za kavo, so bingljale na nacefranih ži- Kot otrok sem bila seveda prepričana, da cah, kot bi jih razobesili zanikrni vrvohodci. Am- jeza velja meni. V šišensko cerkev so naju s sestro pak v bistvu se od tistih časov ni veliko spremeni- pošiljali ob praznikih, še posebej za veliko noč lo. Vzdušje je ostalo enako, ne čisto mestno in ne k blagoslovu jedi. Stara mama naju je počesala čisto podeželsko. Makadama ni več, a ob nizkem in nama spletla trde kite, dobili sva vsaka svojo pritisku kraj še vedno diši po močnatih jedeh. In košarico, stari ata nama je dal po deset jurjev za navsezadnje: v cerkev še zmeraj vstopamo po- v pušco (praznična gorečnost ne preveč rednega hlevno od strani, čeprav je res, da so vrata dobila obiskovalca cerkvenih obredov). Zraven je šla vetrolov, ki daje slutiti željo po razkošju. Prednje tudi soseda, ki naju je med potjo učila, kako je pročelje, ki sem ga kot otrok videla le nekajkrat treba v odločilnem trenutku odgrniti prtiček, da in me je vsakokrat navdalo s silovitim presene- žegen prodre do pirhov. »Zdaj!« je srdito zašepe- 26
  28. 28. tala, potem ko smo že neskončno dolgo sedele v nadaljevati Chateaubriandovo prispodobo. V tej mojimi očmi nenadoma vzniknil tudi raketasticerkveni klopi. Zdelo se mi je, da nas vsi gledajo. stavbi, si rečem, se ne moreš ne izgubiti ne skriti, stolp Plečnikove cerkve v Šiški. Prepoznala semPredvsem pa, da vsi gledajo mene, da vsi opazi- niti majhen otrok se ne more. A po pravici pove- ga, a obenem se mi je zdelo, da ga vidim prvič.jo, kako vstajam in sedam s časovnim zamikom, dano: tudi palmovi gaji so daleč, in tudi cvetočaker (o sramota!) ne vem, kdaj in zakaj se v cerkvi dežela prvih kristjanov, o kateri je tako poetičnovstaja in seda. pisal še en francoski romantik, Jezusov biograf Ko sem se pred nekaj dnevi sprehodila po Ernest Renan. Skozi gladka okna pada popoldan-prazni notranjščini Plečnikove cerkve v Šiški, se sko sonce, svetloba se odbija od opečnih stebrovmi je zazdelo, da bi se moja poštena otroška duša in svetlega lesa. Nenavadno, da oranžna svetlo-takrat davno lažje sprijaznila s praznoverjem in ba učinkuje tako čvrsto. Če bi že morala nareditiz goljufijo, če bi nosili žegen v kako drugo, dru- primerjavo, bi rekla, da me notranjost Plečniko-gačno stavbo. V stavbo, ki bi bila manj podobna ve cerkve spominja na žitno polje.antičnemu svetišču (ali zelo lepi telovadnici), pa Knjiga, za katero pišem tole besedilce, vbolj podobna tistemu, kar so od krščanskih sve- jeziku podob pripoveduje o panoramah. Plečni-tišč pričakovale poznejše, nam bližje generacije. kova cerkev je nekako povezana tudi z mojim od-Francoski romantik Chateaubriand je denimo kritjem pomena besede »panorama«. Stara semveličino katoliške vere povezoval z arhitektu- bila osem let, peljali so me pogledat naše novoro gotskih katedral. Antični templji so lepi kot stanovanje v devetem nadstropju bloka na sever-palmovi gaji, je zapisal, a naše katedrale so kot nem robu Ljubljane. Vsa okna so bila obrnjenastarodavni galski gozdovi. Cerkev po tem poj- proti jugu, videlo se je neznansko daleč, čez po-movanju torej ni le zbirališče in svetišče, ampak plavo hiš vse do Ljubljanskega gradu, za katerimtudi in predvsem zatočišče, skrivališče, labirint s se je megleno zarisoval Krim. Na desni strani raz-temačnimi koti in votlinami. gleda je bilo nekaj polj, železniška proga, čudno Na sončno junijsko popoldne v Plečni- grozeča plinarna, modro poslopje tovarne zdra-kovi cerkvi svetega Frančiška Asiškega skušam vil. In tam, na desni strani panorame, je pred 27
  29. 29. 28
  30. 30. 29
  31. 31. Kakor vsaka dobra arhitektura tako tudi Plečnikova dela in njihovi detajli praviloma 30
  32. 32. dopuščajo množico pogledov in od gledalca je odvisno ali jih bo opazil in znal ceniti. 31
  33. 33. PLEČNIK IN JAZBoštjan Vuga Bela ozka rampa se spiralasto vzpenja po vana ladja že neprava oblika za krščansko cerkvi- belem pravokotnem vertikalnem prostoru cer- jo, predstavlja tehnično utilitaren rampast stolp kvenega stolpa. Svetloba prodira skozi dvoje ve- skorajda že »napako« v Plečnikovi arhitekturni likih okroglih okenskih odprtin pri vrhu stolpa. produkciji: preveč bel, premalo ornamentiran, Zasteklitev oken je predeljena z mrežasto struk- premalo uporabe klasičnih arhitekturnih elemen- turo. Na zunanji strani zasteklitev so čez celoten tov, preveč modernističen, preprosto premalo polmer kroga nameščeni urni kazalci. Vzpenjaš Plečnik. se po belem prostoru, po njem odmeva zvok pre- Plečnika nisem nikoli povsem razumel. mikanja kazalcev. Potem z notranje strani, skozi Nikoli nisem o njegovih delih razmišljal na uro gledaš na dve strani mesta, na dve sliki. Po- podoben način, kot se lahko učiš iz del njego- slušaš čas v vrtoglavem belem prostoru stolpa vih sodobnikov in velikih arhitektov 20. stole- cerkve svetega Srca Jezusovega v Pragi. To je tja. On ni Le Corbusier ali Mies ali Gropius ali nadrealističen in hkrati nadvse bazičen občutek: Asplund. Njega se ne da naučiti, on ni didakti- zvok premikajočih se kazalcev, statika mestne čen. Vedno ko sem mislil, da razumem njegovo slike, vrtoglava belina netektonskega prostora. produkcijo, da ji lahko sledim tako daleč, da bi Doživetje bližje Hitchcocku kot Plečniku. Bolj določene principe lahko prevzel in jih prenesel sekvenca iz črno-belih 39 stopnic kot prizor iz no- v svoje projekte, sem ugotovil, da so ti izmuzlji- tranjosti Plečnikove cerkve. vi in fluidni. Igranje s klasičnimi pravili, torej z Zunanjost stolpa in celotne cerkve je ovi- vsem tem, kar so te naučili v šoli, neupošteva- ta v opečnati zid, ki se proti vrhu nagiba navzven. nje tipološke hierarhije prostorov, nerigorozna Kamniti pravokotniki, ki štrlijo iz te fasade, so in eklektična uporaba materialov, egocentrično videti kot kaplje, ki polzijo po zgornjem, nagnje- kreativen pristop k prenovi, dogradnji ali od- nem delu fasade. Kompozicijsko in materialno stranitvi obstoječe gradbene strukture v Pleč- bogastvo zunanjosti cerkve nima nobene poveza- nikovih delih sprožajo potujitve med objektom ve z notranjostjo stolpa. Če je kvadratno zasno- in nami, subjektom kot opazovalcem ali uporab- 32
  34. 34. nikom posameznega objekta, podobno, kot je testi, eksperimenti, iskanje, včasih bolj včasih Privlači me cerkev svetega Srca Jezuso-potujena identifikacija med gledalci in igralci v manj zanimivo. vega v Pragi. Je mentalna točka celega mestne-Brechtovih delih. Preskočimo merilo. S prostorskih sekvenc ga predela, je središče identifikacije. In ko njeno Plečnika niti ne poskušam razumeti. Pri na merilo mesta. Plečnikova Ljubljana kot slo- ornamentirano stavbno maso nepričakovanonjegovih delih me najbolj privlači tisto, kar de- venske Atene, njegova formula vzpostavitve me- zagledaš, ko se dvigneš do konca ulice, ki vodiluje najbolj »narobe«, kar je najmanj udomače- tropole v merilu provincialnega mesta Ljubljane do nje, ko jo njena osna postavitev v prostor inno, kar je eksperiment, kar je težko videno kje v prvi polovici 20. stoletja. Mesto, ki ni imelo ne postavitev na vrh dela perspektivno še bolj hori-drugje. Privlačijo me prostorske sekvence, ki so dovolj historične substance ne dovolj kritične zontalno, skorajda sploščeno in neizmerno veliko,zunaj kanonov klasične in moderne arhitekture. mase, je potrebovalo eno roko, eno vizijo, ki je po vsem tem, je šok belega vertikalnega prostoraPoleg prostora stolpa cerkve v Pragi odkrivam začela počasi vzpostavljati začetek tistega urba- stolpa še toliko večji.te že skorajda dalijevsko lobotomične sekven- nega tkiva, ki dela danes Ljubljano metropolo. Čista kinematika. Igra med percepcijo ince v enovitem rastru luči, ki prekrivajo različne Čisti egotrip ali čisti altruizem ali zmes obojega? gibanjem. To mi je blizu.obodne stene Hudičevega dvorišča v ljubljanskih Plečnik ruši vse, kar se mu ne zdi dovolj vrednoKrižankah ter prečno leseno ladjo v prvem nad- in vzpostavlja svojo formulo nove Ljubljane.stropju cerkve svetega Mihaela na Barju. Ali pa Kaj je Ljubljana danes, po 85 letih od za-čuden prostor križanja nove in obstoječe ladje četka njene preobrazbe s Plečnikovimi deli? Alibele cerkve v Bogojini. ima vzpostavljeno substanco metropole ali potre- Pri Plečnikovem delu me privlači to, česar buje eno roko za svoj nadaljnji razvoj?ne razumem, kar je najmanj didaktično, najtežje Ne, Ljubljana danes je evropska metropo-razložljivo. Prav te prostorske sekvence sproža- la, kjer bi moral biti mogoč pluralizem prostor-jo asociativne tokove, ko iščem povezave zunaj skih konceptov, kjer vsi iščejo in najdejo svojsame arhitekturne materije. Poskušam odkriva- prostor v mestu. Ravno to bogati njeno mestnoti neudomačenost teh sekvenc, zakaj učinkujejo sliko in spodbuja njen dinamični razvoj. To jetako močno name, kaj so njihove prvine. To je ve- formula Nova Ljubljana, dinamično mesto z za-dno zamik od znanega, že videnega, to so vedno četka 21. stoletja. 33
  35. 35. VČERAJŠNJI IN JUTRIŠNJI SVET PLEČNIKOVE LJUBLJANEMarko Košan Jože Plečnik je Ljubljani zapisal svoj calno podobo, na nasprotnem bregu reke pozida- arhitekturni testament. Kozmopolitski Dunaj no nad ugreznjeno mrežo insul antične Emone, v in zlata Praga sta morda navdihnila nekatera vidnem polju ohranjene le še z južnim obzidjem, njegova najboljša in najbolj izvirna dela, a šele ki ga je na poti od svojega asketsko skromnega, v rojstnem mestu in nastajajoči metropoli mla- a v detajlih zopet žlahtno poduhovljenega doma dega evropskega naroda na poti slutnje uresni- in delavnice v Trnovem na itinerarju dnevnega čitve večstoletnega cilja državne samostojnosti sprehoda proti središču mestnega vrveža s prefi- je izrisal monumentalno podobo opusa evropskih njenimi akcenti preoblikovanega ohranil veliki dimenzij, ki povezuje graditeljske ideje včeraj- mojster. In na tem mestu iz davnin odmevata šnjega in jutrišnjega sveta v čudovito urbano visoka misel in duhovna moč antike, ki se z vsa- tkivo tenkočutno razpredenih niti neponovljive- kim naslednjim korakom današnjega popotnika, ga ustvarjalnega nasnutka. Čeprav se vse zamisli ko s Plečnikom stopa v mestno jedro, odtiskuje niso utegnile uresničiti, kot si je zamislil, je sple- v tenkočutno izklesani pohodni tlak ulic in pre- tel žlahtni venec vedutnih poudarkov uspavane oblikovanih trgov, preči zopet prek reke in ob provincialne lepotice in ji sredi preteklega stole- balustradi monumentalnega trojnega mostu zra- tja vdahnil identiteto, ki nezgrešljivo podčrtuje se v kolonado mestne tržnice, koder se žuborenje sentiment tukajšnjih ljudi tudi v našem 21. stole- živega življenja ujame v odmev ritma težkih ste- tju. Občutljivo je prepoznal genius loci starosve- brov in preklad novodobne agore in se v izteku tnega mesta, umerjenega v sramežljivih propor- poteze dvigne kvišku k nadstropni, nad bučanje cih miselnosti naroda, ki ni imel svojih knezov in prometa umaknjeni loži ozke fasade prirezane- kraljev, in mu vdahnil v slikovite detajle zazrto ga trikotnika uličnemu nizu priličenega vitkega urbano silhueto, kakršna se z bregov Ljubljanice »Peglezna« in dalje ob Ljubljanici na Ambro- le zlagoma razlije v bližnje in nekoliko bolj od- žev trg, kjer je postavljena nenavadno žlahtno, daljene soseske, kjer si srednjeveška, pod grajski z mnogimi antikizirajočimi elementi oblikovana hrib stisnjena Ljubljana podaja roko s svojo zr- zapornica. 34
  36. 36. Prepričljivi in tihotno lepi so pogledi foto- no ter še večkrat povsem nepričakovano, a vselej predane resnobe in duhovite iskrivosti pa se do-grafske kamere, ko v panoramskem pogledu z višine prepoznavno, razodeva oblikovalčev mojstrski kazuje v monumentalnih rešitvah v simbolnemzajame občutljivo urbanistično preprogo, ki jo je pečat, ujet v neštete poglede, ki izzivajo dialog. središču Ljubljane in v na videz manj pomemb-Plečnik z zavedanjem minljive resničnosti stkal Čeprav so se zaokrožili v samoumeven materialni nih, prek mestnega roba umaknjenih uresniči-Ljubljani. A vanjo zavestno še položil neminlji- in duhovni obraz mestne vedute, niso nikjer uliti tvah, kakršna skozi lepljive meglice vlažnegavo žarenje vzvišenega ideala znamenite ideje o v neprepoznavno, zgneteno in nedoločljivo brez- barja kot privid rase kulisa črnovaške cerkve»architecturi perennis«, zunajčloveški, od nevi- brežno gmoto utrinkov v preseku zgodovinskih svetega Mihaela, ki je v preprosti notranjščinidnega stvarnika gnani sili, urezani po nedoumlji- časov … Plečnikovi posegi vselej zadržijo odma- en sam lirični poklon tradiciji ljudskega stavbar-vi logiki absolutne skladnosti in mere, kakršno knjeno samostojnost, v hieratični drži obvladu- stva in oblikovanja. Poklon tradiciji vrednot, ki sponazarja srdita gesta božjega glasnika Mojzesa, jejo okolico in terjajo zase pozornost … Šele zbra- Plečnikom ne umrje z nehanjem na tem svetu, sajDolinarjeve kiparske mojstrovine, nameščene na no branje njihovega mnogoplastnega sporočila v mimohodu pod žalnim triumfalnim slavolokomzunanjščino univerzitetnega hrama znanja, brž- v polnem vzgonu razkriva iskrivost avtorjevega živi skoraj večno in mnogo dlje kot še tako ime-kone najimenitnejše med vsemi Plečnikovimi pa- duhovnega naboja … nitna, a nazadnje orumenela fotografska podobalačami v rojstnem mestu. S slikovito, z opečnato Plečnikova arhitektura spaja minulost na prepereli površini v knjigo spetega papirja.rdečino zaznamovano fasado stavbe renesančne in sedanjost, včerajšnjemu svetu omogoča vstoptektonike in proporcev je dosegel zadnjo, najbolj v trenutek, ki ga živimo, žlahtne usedline prete-prečiščeno fazo v skrbnem oblikovanju fasadnih klosti zavrtinči v brstenje sedanjosti. Plečnik jenizov, vedno znova ujetih v neizčrpno igro kla- moderno oblikovane forme odel v plašč klasičnesicističnega, a povsem moderno preoblikovanega strogosti in jih prekril z nadzgodovinsko opno.prepleta pilastrov ter lizen, arkadnih lokov in Vzorec preteklosti je vtisnil v večnostni izraz, kivenčnih zidcev. se vselej ravna po zavesti sedanjosti, ko v sebi In enako sugestivni so zaustavljeni raz- nosi toliko preteklosti, kolikor jo je moč občutitigledi fotografskega očesa, ki jih kot meduza vrne v sedanjosti. Plečnikovo delo se zdi napolnjenoskrepeneli prečiščeni odsev zgovornega detajla in z »nazaj obrnjenim preroštvom«, kot bi dejal ro-pozornemu prisluškovalcu ambientov pričakova- mantični filozof Friedrich Schlegel, z enako mero 35
  37. 37. 36
  38. 38. 37
  39. 39. 38
  40. 40. 39
  41. 41. Nakar se nam naenkrat razodene čaroben 40
  42. 42. svet sugestivnih nebesednih nagovorov. 41
  43. 43. RAZKRITI POGLEDprof. dr. Jure Mikuž 42
  44. 44. Plečnikov opus je bilo dolgo časa zelo težko vostjo odkrivata izbrane detajle ter manj običaj-slogovno zadovoljivo označiti; njegove kvalitete ne poglede – poglede, ki jih ne poznajo niti vsak-so najrazvidenje opredelili šele teoretiki postmo- danji občudovalci niti poznavalci Plečnikovegadernizma. Med drugimi so posebej izpostavili dve opusa. Njuni posnetki nam razkrivajo prav tisto,stvari. Prva je Plečnikovo zanimanje za detajle, kar se nam zdi, da je umetniška skrivnost. Takoki jih je povzemal iz različnih zakladnic arhitek- arhitektova, ki je te detajle in poglede, na videzturnega izraza in iz lastne, neizčrpne domišljije. skoraj prikrite in varovane, omogočil, in fotogra-Velikokrat se izkaže, da je mojster kakšen zanj fova, ki jih je ovekovečil. Če se namreč lahko dveposebej pomemben delec dokončno izoblikoval tako različni vizualni praksi, kot sta arhitekturain umestil šele v postopku končne realizacije in in fotografija, kje plodno srečata, je to na točkiji s tem vcepil povsem osebni pečat. To pomeni, drugačnosti, presenetljivosti in neobičajnosti. Ta-da je položaj kakšnega stavbnega člena določal in krat spoznamo, da mnoge kvalitete arhitekture za-določil šele na kraju samem, ko so možni pogledi čutimo le v fotografiji, ki je umetniška.nanj postali konkretni in dokončni. Zato bi dru-go, še težje opredeljivo lastnost lahko imenovalidrugačen ali drugi pogled. Tako kot vsaka dobraarhitektura tudi Plečnikova dela in njihovi detaj-li praviloma dopuščajo množico pogledov, in odgledalca je odvisno, ali jih bo opazil in znal ceniti.Vendar jih je samo nekaj, ki so posebni, odlikova-ni in vznemirljivi. Fotografa, ki ustvarjata sku-paj, Barbara Jakše Jeršič in Stane Jeršič, sta ses postmodernističnim fotografskim konceptomlotila razkrivanja in poplemenitenja prav tehdveh značilnosti. S posebno vizualno občutlji- 43
  45. 45. 44
  46. 46. 45
  47. 47. 47
  48. 48. 48
  49. 49. 49
  50. 50. 50
  51. 51. 51
  52. 52. 52
  53. 53. 53
  54. 54. 54
  55. 55. 55
  56. 56. 56
  57. 57. 57
  58. 58. 58
  59. 59. 59
  60. 60. 60
  61. 61. 61
  62. 62. 62
  63. 63. 63
  64. 64. 65
  65. 65. 66
  66. 66. 67
  67. 67. 68
  68. 68. 69
  69. 69. 70
  70. 70. 71
  71. 71. 72
  72. 72. 73
  73. 73. 74
  74. 74. 75
  75. 75. 76
  76. 76. 77
  77. 77. 78
  78. 78. 79
  79. 79. 80
  80. 80. 81
  81. 81. 82
  82. 82. 83
  83. 83. 84
  84. 84. 85
  85. 85. 86
  86. 86. 87
  87. 87. 88
  88. 88. 89
  89. 89. 90
  90. 90. 91
  91. 91. 92
  92. 92. 93
  93. 93. 94
  94. 94. 95
  95. 95. 96
  96. 96. 97
  97. 97. 98
  98. 98. 99
  99. 99. 100
  100. 100. 101
  101. 101. 102
  102. 102. 103
  103. 103. 104
  104. 104. 105
  105. 105. 106
  106. 106. 107
  107. 107. 108
  108. 108. 109
  109. 109. INTERVJUStane Jeršič in Barbara Jakše Jeršič Jože Osterman: Kako je prišlo do tega, da instrument mojega izražanja in fotografija moja ponazoritev tovrstnega duha je film Povečavaste se začeli profesionalno ustvarjati s fotografijo? strast, ne glede na motiv. (1966, Michelangelo Antonioni). Na drugi stra- Stane Jeršič: Vse se je resno začelo tako, Barbara Jakše Jeršič: Življenje je čudovit ni digitalna tehnologija omogoča takojšen pre-da sem za nagrado na fotografskem natečaju oder fotografskega beleženja. gled posnetega materiala in urejanje fotografij,prejel fotoaparat Yashica in nekaj filmov. Mo- Jože Osterman: Kakšen je po vašem mnenju ki niso več zgolj tanki listi in postanejo zapisa-ral sem zelo razmisliti pred vsakim posnetkom, vpliv sodobne digitalne tehnologije na fotografijo? ni trenutki v obliki skoraj neomejenega številale dvanajst jih je bilo na enem zvitku filma. Bilo Stane Jeršič: V časih, ko sem začel foto- datotek. Digitalna tehnologija zahteva izjemnoje napeto in polno pričakovanj. Sledilo je razvi- grafirati, ni bilo razmišljanja v smislu: dajmo fo- discipliniran in profesionalen odnos. Tovrstnejanje doma v temnici, izdelava kontaktnih kopij tografirati, nekaj bo že uporabnega, če bo le po- izkušnje me tako bogatijo in prinašajo presene-in povečevanje fotografij. V tistem trenutku sem snetkov dovolj veliko. Ta ideja postaja stalnica v tljiva spoznanja.postal fotograf. času, ko je fotografija v vsakem trenutku dosto- Jože Osterman: Kaj pa fotografska tehni- Barbara Jakše Jeršič: Ko sem pri enain- pna vsakomur od nas. In fotografskih posnetkov ka, fotoaparati in objektivi – je to res tako zelodvajsetih držala v rokah knjigo Iluzija besed, po- je vedno več, preplavljajo nas in se izgubljajo v pomembno, kot nas prepričujejo proizvajalci foto-stavila samostojno razstavo fotografij v Moderni času. Težko pa rečem, da je vedno več res dobrih grafske opreme?galeriji v Ljubljani in skupinsko jugoslovansko fotografij. Stane Jeršič: Zame je pomembna ideja,razstavo fotografije v Amsterdamu, sem vedela, Barbara Jakše Jeršič: Proces spoznavanja koncept, ki se oblikuje skozi projekt ustvarjanja.da je fotografija področje mojega profesionalne- fotografije poteka tudi skozi spoznavanje digi- Pri t. i. urbani fotografiji pa je nadzor perspekti-ga delovanja. talne in analogne tehnologije, ki imata prednosti ve kljub vsemu bistven. Uporaba leč s popravki Jože Osterman: Kaj pa fotografski motiv, in slabosti. Prednost analogne tehnologije je po- perspektive spodbuja k iskanju edinstvenega,točka zanimanja – je bilo to že od nekdaj izra- stopek, in s tem povezan občutek predvidevanja. novega pogleda, ki je – fizikalno gledano – tudiženo? Odlikuje jo načrtno, premišljeno delovanje, pro- bliže pogledu našega očesa. Zato mi pri delu po- Stane Jeršič: Od nekdaj sem poskušal po- ces do končne fotografske podobe je dolgotraj- znavanje klasične tehnike Sinar-Linhof pridevedati nekatere stvari, s svojim delom prikazati nejši, vendar prinaša izkušnje v obliki vznemir- pogosto zelo prav.občutja, poglede in raziskovati … In tako sem od- ljivih presenečenj. Kontemplacija je povezana Jože Osterman: Vajina umetniška pot je vkril fotografijo. Fotografska kamera je postala z odkrivanjem podob, skritih na filmu. Izvrstna marsičem presenetljiva. Vajina prva dela, še zlasti 110
  110. 110. če črpamo iz monografije Slike iz življenja (1991), fotografije. Nadaljevala sem z dokumentarno drugi strani fotografija s svojo navidez doslednokažejo izrazito ateljejsko fotografijo, zrežirano fotografijo urbanega prostora. Projekt Identi- resničnostjo in zamrznjenim trenutkom«, lahkodo zadnjega detajla, svojevrstno zaradi svoje kar teta prostora oziroma Kongresni trg se ukvarja nekakšen moto vajinega tokratnega projekta?nekoliko baročno polne podobe. Po letu 2000 po- s panoramskim beleženjem prostora in se nada- Pri glasbi kot bistvo predpostavljamo obstojstaneta izrazita fotografa miljeja, ki vama sproti ljuje skozi portretiranje osrednjega lika deklice. harmonije, ki ustvari glasbeno tkivo. Kako jepripoveduje svoje zgodbe, denimo Kongresni trg Panorama je privlačna zaradi podaljšanega for- mogoče kaj takega storiti na vajinem polju, s fo-ob vstopu v Slovenije v Evropsko unijo 2004. mata, ki prinaša občutje miru. Tu se lahko na- tografijo? Sta morda to iskala in našla?Vajina tretja faza je vezana na panorame, ki jih vežem na naslednji projekt Diskretni šarm miru, Stane Jeršič: Glasba – tako kot film – po-gradi prostor (kar smo videli na razstavi Nebo v katerem so vzpostavljena soočenja analogne trebuje daljše časovno obdobje, fotografija pa jenad Ljubljano), in zdaj na Plečnikove panorame. in digitalne, črno-bele in barvne, enovite in se- trenutek, mesto v času. In povezovanje fotograf-Nedvomno zanimiva krivulja nekega umetniške- stavljene, panoramske in standardno formatne skih trenutkov je zgodba, ki jo je mogoče sporo-ga razvoja. Kakšna logika je vodila tak razvoj? fotografije. Projekt Glasba panoram Plečnikove čiti v jeziku, ki je lasten fotografski knjigi. Vedno Stane Jeršič: Na začetku je bilo moje de- arhitekture se je razvijal od leta 2004 in je bil pr- obstajajo trenutki (fotografije), ki odražajo svet,lovanje usmerjeno v ekologijo, nato portrete, vič predstavljen v Ljubljani znotraj Evropskih vendar je vrednost teh trenutkov (fotografij)sledilo je obdobje studijske fotografije, da se dnevov kulturne dediščine leta 2007 v Jakopiče- odvisna od njihove umestitve v kontekst.lahko zdaj vračam k t. i. urbani fotografiji. Lju- vem drevoredu. Plečnikova arhitektura vabi k Barbara Jakše Jeršič: Pri glasbi gre zadje tudi na »urbanih« posnetkih niso povsem opazovanju in hrepeni po pozornosti fotografske zaporedje, sosledje optimalno postavljenih to-odsotni. Vendar poskušam prikazati človekovo kamere. Projekta Nebo nad Ljubljano in Zgo- nov, ki skupaj zgradijo popolnoma novo zvočnonavzočnost tudi takrat, ko v kadru ni ljudi oz. so dovina prihodnosti sta antologija fotografij, ki sliko in ustvarijo nekakšno glasbeno telo, Pleč-povsem v ozadju. Zame je portretiranje ambien- pričajo o mikrokozmosu znotraj makrokozmosa nikova arhitektura pa lahko skozi fotografijo,tov lahko zelo blizu portretiranju človeka. – o delčkih, ki jih oko in z njim aparat poiščeta v torej skozi mnoštvo podob, ki jih predstavljajo Barbara Jakše Jeršič: Ročno razvijanje celovitosti izbranega prostora. posamezne fotografije, postavljena v pravilenfilmov, delo v temnici, organizacija fotografske Jože Osterman: Ali je misel, ki sta jo zapi- ali optimalen niz, postane čisto posebna in tudiprodukcije, postavljanje scenografije, dosledna sala ob svoji razstavi: »Če je na eni strani glasba povsem samostojna umetniška zgodba o arhi-režija posnetka so značilnosti obdobja ateljejske s svojo abstrakcijo in časovnim sosledjem, je na tekturi in prostoru. 111
  111. 111. 112
  112. 112. Jože Osterman: Pravite, da je za vas por- tov in skupaj z njimi ustvaril nov urbani prostor. doks, to je iluzija nemogočega. Življenje zahtevatretiranje ambientov zelo blizu portretiranju člo- Dandanes za številne arhitekte in vlagatelje de- vedno nova razmerja in v tej točki vidim moč inveka. Vajin fotografski opus je pravzaprav eno tajli objekta, ki ne bodo izpostavljeni pogostim priložnost fotografije, tudi v kontekstu Plečnika.samo prepletanje prostora – ambienta in ljudi. pogledom, niso pomembni – pri Plečniku je Barbara Jakše Jeršič: Morda se vračam kZdi se, da sta s povečano pozornostjo arhitekturi drugače. Ravno zato so nekateri fotografski po- izvorni ponazoritvi projekta Iluzija besed. Po-v tem pogledu dosegla novo intenziteto … snetki narejeni s tal, drugi z vrha stavb, z letala, plava podob, neskončne možnosti tehnologij, Stane Jeršič: Arhitektura prav gotovo iz dvigala ali z balkona. Nekatere fotografije so komunikacijski in ustvarjalni izzivi preprostosodi med najbolj zahtevne umetnosti. Izzva- črno-bele, kjer podajam bolj osebno doživljanje vabijo k uresničitvi projekta Iluzija podob v lučiti mora naše čustvene odzive, je pa hkrati po- prostorov. sedanjega časa.membno, da se v teh prostorih počutimo prijetno Zdi pa se mi pomembno ostati na ravniin da habitat opravlja zastavljeno poslanstvo v realnega pogleda tudi takrat, ko raziskujem pro- Ljubljana, julij 2010dobro človeka. Zlasti po teh kriterijih lahko store z drugega očišča. Zaradi tega je fotografira-najvišje vrednotimo dosežke mojstra Plečnika. nje Plečnikovih panoram neprestano odkrivanjeNjegovi ambienti imajo močno notranjo logiko, neznanih podrobnosti, ki jih morda afirmira šeleni naključnosti – je koncept. In to razkriva tudi fotografija.fotografija. Jože Osterman: Se je s to najdbo ali od- Jože Osterman: Pogosto se pri svojih po- kritjem morda vajina navezanost na Plečnikasnetkih poslužujete pogledov, ki so celo za po- končuje? Je mogoče najti v tej temi še kaj več?znavalce Plečnika nenavadni. Skozi desetletja Kam zdaj zavija vajino ustvarjanje?smo nekako navajeni istih točk opazovanja … Stane Jeršič: Fotografija je posnetek, Stane Jeršič: Plečnik je delal je času, ki mene pa zanima prostor – habitat kot sociološkise precej razlikuje od današnjega. V primerjavi pojem, ki pomeni življenjsko okolje, domovanjez večino avtorjev sodobne arhitekture je svoja ... Sčasoma se v prostoru vse stvari spreminjajo,dela oblikoval z maketami, kar pomeni, da je to je dejstvo. Ali je mogoče, da bi nekaj, kar ne ob-svoje stvaritve perfekcioniral z vseh zornih ko- stoja več, obstajalo še enkrat? To je časovni para- 113
  113. 113. BIOGRAFIJE AVTORJEVMojca Puncer (1972) je dokto-rirala iz filozofije na Univerziv Ljubljani s tezo o estetskihstrategijah vizualnih umetnosti Barbara Jakše Jeršič (1967) Boštjan Vuga (1966) je na lju-v Sloveniji po letu 1990 (2008); profesionalno ustvarja na po- bljanski Fakulteti za arhitek-je asistentka za estetiko, filo- dročju fotografije od leta 1989. turo diplomiral leta 1992, medzofijo umetnosti in kulture na S Stanetom Jeršičem sta v letu letoma 1993 in 1995 pa opravilUniverzi v Mariboru (2004–). 1990 prodrla v evropski prostor podiplomski magistrski študijDeluje kot neodvisna teoreti- in samostojno razstavljala v na AA School of Architecture včarka, kritičarka in kuratorka številnih pomembnih muzejih Londonu. Leta 1996 sta skupaj Marko Košan (1961) je študiralna področju sodobne ume- Katarina Marinčič (1968) je in galerijah. Sledila je vrsta raz- z Jurijem Sadarjem ustanovila umetnostno zgodovino na Uni-tnosti, pedagoginja v kulturi avtorica treh romanov (Tereza, stav v slovenskem, evropskem projektivni biro Sadar Vuga verzi v Ljubljani. Od leta 1987in publicistka (samozaposlena Rožni vrt, Prikrita harmonija) in svetovnem prostoru. Foto- Arhitekti (SVA) v Ljubljani. V kot kustos sodeluje s številnimiv kulturi, 2008–). Je članica in knjige novel O treh. Za ro- grafije Barbare Jakše Jeršič so manj kot desetih letih je SVA galerijami in muzeji v Sloveni-Publicističnega društva ZAK man Prikrita harmonija je leta bile predstavljene v mnogih zavzel mesto ene od kritičnih ji in v tujini. Je član Društva(2002–), uredniškega odbora 2002 prejela Delovo nagrado knjigah in revijah ter so del evropskih arhitekturnih praks slovenskih likovnih kritikovrevije Maska (2007–2009), Slo- kresnik, za zbirko O treh pa pomembnih javnih in zasebnih s produkcijo in komunikacijo, in mednarodnega združenjavenskega društva za estetiko leta 2006 Dnevnikovo nagrado zbirk, vključujoč zbirko foto- ki temelji na odprtem, integral- AICA. Kot publicist, esejist,(2001–), Mednarodne zveze za fabula. Doktorirala je iz opusa grafij pri Bibliothèque natio- nem in inovativnem konceptu. likovni kritik in kolumnist so-estetiko (IAA, 2001–) ter Dru- francoskega romanopisca Ho- nale de France. Od leta 2009 Boštjan Vuga je avtor številnih deluje z mnogimi domačimi inštva Asociacija (2009–). Ob- noréja de Balzaca. Zadnjih pet- vodi neprofitni zavod ArtKon- prispevkov na temo sodobne tujimi časopisi ter revijami. Odjavlja v številnih publikacijah najst let na Filozofski fakulteti takt. Skupaj z možem Stane- arhitekture in urbanega načrto- leta 2008 je direktor Koroškedoma in na tujem. Živi in dela v Ljubljani poučuje francosko tom in s sinom Aleksom živi in vanja, objavljenih v domačih in galerije likovnih umetnosti vv Ljubljani. književnost 18. in 19. stoletja. ustvarja v Ljubljani. tujih publikacijah. Slovenj Gradcu. 114
  114. 114. Fedja Košir (1940) diplomira leta 1964, doktorira leta 1982. Kot projektant dobi v sedem- desetih in osemdesetih letih naStane Jeršič (1957) profesional- slovenskih in jugoslovanskihno ustvarja na fotografskem po- javnih natečajih več kot šestde-dročju od leta 1989. V začetku set nagrad in odkupov. Od 1985je njegovo zanimanje – poleg je profesor na FAUL (Fakultetaportretne in ekološke fotografi- za arhitekturo Univerze v Lju-je, s katero je posegel v sam vrh bljani), kjer predava med drugimtakratne jugoslovanske foto- predmeta Razvoj urbanizma ingrafske scene – vzbujala pred- Razvoj arhitekturne teorije. Letavsem studijska fotografija. Z 1978 dobi nagrado PrešernovegaBarbaro Jakše Jeršič sta v letu sklada »za vrsto urbanističnih1990 prodrla v evropski prostor Jure Mikuž (1949) je bil dol- predlogov«. Objavi monografijein samostojno razstavljala v ga leta kustos in nato direktor Zamisel mesta (1993), Edvard Jože Trontelj (1939) je zdrav-številnih pomembnih muzejih Moderne galerije v Ljubljani. Ravnikar kot arhitekturni teore- nik ter redni profesor za nevro-in galerijah. Sledila je vrsta raz- Zdaj je redni profesor na Insti- tik (2006), K arhitekturi I / III logijo na Medicinski fakultetistav v slovenskem, evropskem tutumu studiorum humanitatis (2006 in 2007) ter komentirani Univerze v Ljubljani. V svetuin svetovnem prostoru. Foto- ter Fakulteti za podiplomske prevod prvega traktata o stav- je znan predvsem po svojihgrafije Staneta Jeršiča so bile humanistične študije in vodja barstvu, ki ga sestavi rimski arhi- raziskavah na področju diagno-predstavljene v mnogih knji- programa Zgodovinska antro- tekt Vitruvij: O arhitekturi & O stike bolezni živčnomišičnegagah in revijah ter so danes del pologija ter profesor na Aka- antičnem inženirstvu (2009). Za prenosa. Zadnja leta je dejavenpomembnih javnih in zasebnih Jože Osterman (1947) je sekre- demiji za likovno umetnost in to dobi dve Plečnikovi medalji tudi v biomedicinski etiki. Jezbirk, vključujoč zbirko foto- tar v Uradu vlade za komunici- oblikovanje v Ljubljani. Nje- (1995 in 2010). Od leta 2009 je član Slovenske akademije zna-grafij pri Bibliothèque nationa- ranje in urednik v reviji Sinfo, gova bibliografija obsega okoli svetovalec SAZU-ja za področje nosti in umetnosti, od leta 2008le de France. ki izhaja v angleškem jeziku. 800 enot, od tega 15 knjižnih. arhitekture in urbanizma. njen predsednik. 115
  115. 115. KRONOLOGIJAStane Jeršič in Barbara Jakše Jeršič KNJIGE IN KATALOGI RAZSTAV IZBOR 2004 Umetnostna galerija Maribor, Maribor (Slovenija) 2010 Glasba panoram Plečnikove arhitekture 2004 Muzej in galerije mesta Ljubljana, (založnik: ArtKontakt, Bast) Ljubljana (Slovenija) 2009 Zgodovina prihodnosti (založnik: Center 1997 Muzej in galerije mesta Ljubljana, urbane kulture Kino Šiška) Evropski mesec kulture (Slovenija) 2005 Diskretni šarm miru (založnik: Koroški 1997 Mincovna Statniho Hradu a zamka, Češki pokrajinski muzej) Krumlov (Češka) 2004 Identiteta prostora – Slovenija Nova 1995 Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Zvezda Evrope (založnik: ArtKontakt) Gradec (Slovenija) 1995 Fotografija (založnik: Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec) 1993 Prinz Gallery, Kyoto (Japonska) 1991 Glasovi (založnik: Fotogalerie Wien) 1992 Museo Ken Damy – Gallery Milano 1991 Slike iz življenja (založnik: Barbara Jakše (Italija) Jeršič in Stane Jeršič) 1991 Fotogalerie Wien, Dunaj (Avstrija) 1990 Iluzija besed (založnik: Papirografika) 1990 Moderna galerija, Ljubljana (Slovenija) 1989 Stedelijk Museum, Schiedam – Rotterdam (Nizozemska) SAMOSTOJNE RAZSTAVE IZBOR 1989 Galerie K61, Amsterdam (Nizozemska) 2009 Cankarjev dom, Ljubljana (Slovenija) 2006 Łódź Art Center – International Festival SKUPINSKE RAZSTAVE IZBOR of Photography, Łódź (Poljska) 2005 Koroški pokrajinski muzej, Slovenj 2006 Galerie Tresor, Kunstforum Wien Gradec (Slovenija) (Avstrija) 116
  116. 116. 2006 Crossover, Kunstverein Karnten PREDSTAVITVE V KNJIGAH IN REVIJAH IZBOR Fotogalerie Wien, Dunaj (Avstrija) (Avstrija) Galerija likovnih umetnosti, Anthology nude, Asahi Press, Tokio (Japonska)2006 Images Against War, Galerie Lichtblick Slovenj Gradec (Slovenija) Köln, Peace Museum Chicago (Illinois, Camera Austria, Gradec (Avstrija) Galerie Lichtblick, Köln (Nemčija) ZDA) Fotopratica, Milano (Italija) GIP, Goro Internationale Press,2004 Blossomstreet Gallery, FotoFest, Foto, Amsterdam (Nizozemska) Tokio (Japonska) Houston (Teksas, ZDA) Fotomagazin, Frankfurt (Nemčija) Łódź Art Center, Łódź (Poljska)2004 The Centre for Fine Art Photography, Graphis Annual, Zürich (Švica) Melkweeg Gallery, Amsterdam (Nizozemska) Ft. Collins (Kolorado, ZDA) Il Fotografo Professionalista, Milano (Italija) Moderna galerija, Ljubljana (Slovenija)2002 Die Sammlung, Melkweg, Amsterdam Likovne besede, Ljubljana (Slovenija) Muzej in galerije mesta Ljubljana (Slovenija) (Nizozemska) Mʼars, Moderna galerija, Ljubljana (Slovenija) Muzej za arhitekturo in oblikovanje,2001 Eulogy to Beauty, Photofusion Photography Centre, London (Anglija) Progresso Fotografico, Milano (Italija) Ljubljana (Slovenija)2001 Akt na Slovenskem, Jakopičeva galerija, Vis A Vis International, Pariz (Francija) Museo Ken Damy, Brescia (Italija) Ljubljana (Slovenija) Shukan Shincho, Tokio (Japonska) Prinz, Kyoto (Japonska)1997 Maestri Contemporanei, Museo Ken Slovenska kronika XX. stoletja, Ljubljana Stedelijk museum Schiedam, Damy, Brescia (Italija) (Slovenija) Schiedam (Nizozemska)1997 Angels, Melkweg, Amsterdam Stedelijk museum Amsterdam, (Nizozemska) Bert Hartkamp collection (Nizozemska) JAVNE IN ZASEBNE ZBIRKE IZBOR1994 Melkweg Collection, Amsterdam Umetnostna galerija Maribor (Slovenija) (Nizozemska) Artotheek Holland, Amsterdam (Nizozemska)1990 Recontres Internationales de la Bibliothèque nationale de France, Pariz Photographie, Arles (Francija) (Francija) 117
  117. 117. LOKACIJE IN LETNICE POSNETKOVLjubljana 2003 - 2010 2 Letno gledališče Križanke v Ljubljani, 2007 50 Pokrite tržnice v Ljubljani in Tromostovje, 2004 9 Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, 2010 53 Mestni park Tivoli v Ljubljani, 2010 12 Zoisova ulica v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2006 54 Mestni park Tivoli v Ljubljani, 2005 56 Uršulinska gimnazija, danes Gimnazija 18 Šentjakobski trg, danes Levstikov trg v Jožeta Plečnika v Ljubljani, 2010 Ljubljani, 2004 57 Uršulinska gimnazija, danes Gimnazija 28 Cerkev svetega Frančiška Asiškega v Šiški Jožeta Plečnika v Ljubljani, 2010 v Ljubljani, 2008 59 Cerkev svetega Jerneja v Ljubljani, 2010 36 Pokrite tržnice v Ljubljani, 2004 61 Zoisova piramida v Ljubljani, 2009 38 Čevljarski most v Ljubljani, 2004 63 Trg francoske revolucije in spomenik 45 Narodna in univerzitetna knjižnica v Napoleonovim Ilirskim provincam v Ljubljani, 2009 Ljubljani, 2010 46 Narodna in univerzitetna knjižnica, kip 64 Poslovno-stanovanjska stavba Peglezen Mojzesa, delo kiparja Lojzeta Dolinarja, na Poljanski cesti v Ljubljani, 2010 2010 65 Poslovno-stanovanjska stavba Peglezen 47 Narodna in univerzitetna knjižnica na Poljanski cesti v Ljubljani, 2009 v Ljubljani, Slovenska akademija 66 Cerkev svetega Mihaela na Barju v Črni znanosti in umetnosti, 2010 vasi pri Ljubljani, 2010 48 Narodna in univerzitetna knjižnica v 67 Cerkev svetega Mihaela na Barju v Črni Ljubljani, 2004 vasi pri Ljubljani, 2010 118
  118. 118. 68 Cerkev svetega Mihaela na Barju v Črni 91 Navje v Ljubljani, 2006 Naslovna fotografija: Čevljarski most v vasi pri Ljubljani, 2008 Ljubljani, 2010 93 Rimski zid v Ljubljani, 201071 Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, 94 Poslovilni kompleks Žale v danes Ustavno sodišče v Ljubljani, 2006 Ljubljani, 200973 Vegova ulica v Ljubljani, 2010 95 Poslovilni kompleks Žale v75 Paviljon trafike in Tržnice v Ljubljani, 2010 Ljubljani, 200676 Tržnice v Ljubljani, Mesarski most in 96 Kapela svetega Andreja v poslovilnem Tromostovje v Ljubljani, 2010 kompleksu Žale v Ljubljani, 200378 Obrežje Ljubljanice ob izlivu Gradaščice 99 Letno gledališče Križanke v v Ljubljani, 2005 Ljubljani, 200981 Zapornica na Ljubljanici v Ljubljani, 2006 100 Križanke v Ljubljani, Peklensko dvorišče, 200782 Zapornica na Ljubljanici in kapitel s plastiko Boža Pengova, 2006 102 Letno gledališče Križanke v Ljubljani, 200584 Vzajemna zavarovalnica, danes Zavarovalnica Triglav, 2010 105 Trnovski most v Ljubljani, 200985 Vzajemna zavarovalnica, 106 Plečnikova hiša v Trnovem v danes Zavarovalnica Triglav, 2010 Ljubljani, 201086 Centralni stadion v Ljubljani, 2007 109 Plečnikova hiša v Trnovem v Ljubljani, 200789 Šance na Ljubljanskem gradu v Ljubljani, 2009 112 Poslovilni kompleks Žale v Ljubljani, 2007 119
  119. 119. ISBN 978-961-269-287-2 25 Eur
  120. 120. FOTOGRAFIJA:Stane JeršičBarbara Jakše JeršičBESEDILA:akad. prof. dr. Jože Trontelj, prof. dr. Fedja Košir, Marko Košan,prof. dr. Jure Mikuž, mag. Jože Osterman, Stane Jeršič, Boštjan Vuga,Barbara Jakše Jeršič, dr. Katarina Marinčič, dr. Mojca Puncer Knjiga je izšla v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010.OBLIKOVANJE:Barbara Jakše JeršičLEKTORIRANJE:Barbara RogeljTISK:Tiskarna HrenNAKLADA:400 izvodovGRAFIČNA PRIPRAVA:CameraFotografija © ArtKontakt, BastCopyright © 2010; vse pravice pridržaneZALOŽNIK:ArtKontaktViška cesta 251000 LjubljanaSlovenijatel. +386 (0) 5 994 71 10, gsm: +386 (0) 41 334 034artkontakt@rocketmail.com, www.artkontakt.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, LjubljanaBast Visual Art Management, Stane Jeršičgsm: + 386 (0) 41 627 123 , stane.jersic@guest.arnes.si,http://stane-jersic.si/ 72(497.4):929Plečnik J.(084.12) 77.041(497.4)www.facebook.com/plecnik.siwww.plecnik.com/ GLASBA panoram Plečnikove arhitekture : Ljubljana / [besedila Jože Trontelj ... et al.] ; [fotografija] Stane Jeršič, Barbara Jakše Jeršič. - Ljubljana : ArtKontakt : Bast Visual Art Management, 2010 ISBN 978-961-269-287-2 1. Trontelj, JožeLjubljana, 2010 252257536

×