• Share
  • Email
  • Embed
  • Like
  • Save
  • Private Content
Rimska umetnost
 

Rimska umetnost

on

  • 18,924 views

 

Statistics

Views

Total Views
18,924
Views on SlideShare
18,923
Embed Views
1

Actions

Likes
0
Downloads
163
Comments
0

1 Embed 1

http://www.google.si 1

Accessibility

Categories

Upload Details

Uploaded via as Microsoft PowerPoint

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

    Rimska umetnost Rimska umetnost Presentation Transcript

    • RIMSKA UMETNOST (ok. 500 pr. Kr. – 476)
    • Zgodovino Rima delimo na tri obdobja:
      • obdobje kraljevine ( 753 pr. Kr. /ustanovitev Rima/ - 509 pr. Kr. /izgon zadnjega kralja, Tarkvinija Ošabnega/);
      • obdobje republike ( 509 – 27 pr. n. š. /Oktavijan postane prvi rimski cesar Avgust/)
      • obdobje cesarstva ( 27 pr. n. š. – 476 n. š ./smrt zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgustula , germanskega vojskovodjo Odoakerja razglasijo za kralja Italije/).
    • Legendi, povezani z začetki Rima
      • V zvezi z nastankom Rima smo že pri Etruščanih omenjali legendo o dvojčkih Romulu in Remu ter volkulji – oba dvojčka, sicer Marsova sinova, sta izhajala iz mesta Albe Longe, ki ga je ustanovil Enej, sin Venere in Trojanca Anhiza. (Vergil je v epu Eneida zapisal ta mit in vladavino prvega rimskega cesarja Avgusta povezal z bogovi, saj ga je predstavil kot potomca Venere.)
    • Ugrabitev Sabink
      • Romul, prvi rimski kralj in ustanovitelj Rima, je dal možnost naselitve tudi tujcem. Ker so prevladovali moški, je začelo primanjkovati žensk. Pisec Livij je opisal legendo o ugrabitvi Sabink. Ta mlada dekleta, pripadnice sosednjih Sabincev, so Romul in njegovi privrženci ugrabili. Sabinci so Rimljanom napovedali vojno in zahtevali vrnitev hčera. Ugrabljene Sabinke pa so posegle v spor in domačim povedale, da se v Rimu počutijo dobro. Tako so dosegle, da sta se sprti strani pomirili in povezali tudi sorodstveno.
    • Rimski imperij
    •  
    •  
    • Vplivi grške kulture na razvoj rimske umetnosti
      • Grška umetnost Grki že v 8. stol . pr. Kr. naselijo južno Italijo in Sicilijo in tja prinesejo tudi svojo umetnost. Ko med drugo punsko vojno 211 pr. Kr. padejo Sirakuze, Rimljani od tam prinesejo grške umetnine in jih razstavijo na forumu. To povzroči veliko navdušenje: od takrat uvažajo iz Grčije ogromno umetnin, ki jih kopirajo . Rimljani od Grkov prevzamejo božanstva, besede, povezane z umetnostjo, najemajo grške učitelje in zbirajo grške umetnine. Prevzamejo tudi grške stebrne rede. Ko rimsko cesarstvo vsrka grško kulturo, ji tako omogoči preživetje.
    • Na razvoj rimske umetnosti vplivajo tudi Etruščani in italska plemena
      • Etruščanska umetnost ima nad še kmečkim Rimom popoln vpliv. Kasneje Etruščani (podobno kot Grki) delajo za Rimljane. Grško umetnost preoblikujejo samosvoje: dodajo ji izjemen realizem in notranjo izrazno moč (npr. Volkulja, Brutus).
      • Italska plemena na tem območju dodajo avtohtone elemente.
    • Začetki rimske umetnosti
      • Grška kultura je bila superiorna rimski: tega so se zavedali že Rimljani. O pravi rimski umetnosti lahko govorimo šele od 1. stol. pr. Kr., ko je zavladal Sulla ( umetnost republike ). Tej sledi umetnost cesarstva (od cesarja Avgusta /27 pr. Kr./ do Konstantina /337 po Kr./). V tem času želijo Rimljani svojo zgodovino tudi ovekovečiti. Umetnost postane posrednica, prek katere cesar nagovarja svoje ljudstvo . Dobi propagandno vlogo in posreduje prirejena sporočila (poveličuje zmage in cenzurira poraze). V 4. in 5. stol. n. št. se poznoantična umetnost prepleta z vse bolj uveljajočo starokrščansko.
    • Velike pridobitve rimske umetnosti
      • Arhitektura pomeni vrhunec antičnega gradbeništva.
      • Rimski portret uveljavi portretni realizem .
      • Relief je zgodovinski in prikazuje resnične dogodke iz rimske zgodovine (poveličuje zmage, cenzurira poraze).
    • Rimska arhitektura
      • Največje dosežke so Rimljani dosegli v arhitekturi – še v ruševinah se nam zdi monumentalna in veličastna . Rimljani so v gradnji prevzeli mnoge elemente od drugih ljudstev (npr. od Grkov steber in od Etruščanov lok – eklekticizem rimske arhitekture). Rimska arhitektura predstavlja vrhunec antične gradnje. Nekatere tuje elemente združi in predela (kompozitni stebrni red), doda novosti. Zanimanje zanjo se zbudi v renesansi, ko odkrijejo teoretično razpravo rimskega arhitekta in teoretika Vitruvija Deset knjig o arhitekturi .
    • Vitruvijeva načela o arhitekturi
      • Po Vitruviju mora imeti vsaka arhitektonska stvaritev
      • uporabnost,
      • trdnost
      • in lepoto .
    • Rimska tipologija arhitekture velja še danes
      • Urbanizem (mesto, forum...)
      • Sakralna arhitektura (tempelj)
      • Javne zgradbe (tržnica, stadion, gledališče, amfiteater, terme, bazilika, knjižnica...)
      • Stanovanjska arhitektura (palača, vila, vila rustika, stanovanjski blok...)
      • Monumentalna arhitektura (slavolok, steber)
      • Posebna arhitektura (most, akvadukt, cesta, vojaško-utrdbena arhitektura...)
    • Monumentalnost rimske arhitekture
      • V nasprotju z grško arhitekturo, ki je v svoje središče postavljala tempelj, so Rimljani v središče svoje gradbene umetnosti postavili monumentalne stavbe, ki so nastale iz praktičnih življenjskih potreb (prim. rimski trg – forum). Zgradbe so bile funkcionalne, simetrične.
    • Rimski gradbeni materiali
      • Opeka (zidaki, votlaki – ogrevanje s hipokavsti, strešniki...): Rimljani so prvi standardizirali nekaj različnih velikosti opeke, tako da so lahko brez težav zgradili enako stavbo na različnih koncih imperija.
      • Kamen (osnovno gradivo, obloge) je lahko grobo obdelan ( rustika ) ali poliran.
      • Les, kovinski elementi, malta
      • Beton je bistvena novost, ki prinese revolucijo v gradbeništvu: omogoča gradnjo monumentalnih obokov, kupol... Dobijo ga z mešanjem zdrobljene opeke, zemlje, peska in apnene moke (ta služi kot vezivo). Beton vlivajo v opaže.
    • Zidovi, posebnost rimske arhitekture
      • Nekatere rimske načine gradnje zidov uporabljamo še danes. Antična beseda opus pomeni določeno vrsto zidu: opus italicum (iz kamna), opus latericium (iz opeke), opus mixtum (iz različnih materialov) itd.
    • Opus italicum - quadratum (klesanci v obliki kvadra)
    • Opus italicum - antiquum (iz lomljenca)
    • Opus mixtum (iz različnih materialov)
    • Opus caementicum (z videzom betona)
    • Pomembni rimski tehnični dosežki v gradnji
      • Lok
      • Obok
      • Kupola
      • Dodatna stebrna reda: Rimljani so trem grškim stebrnim redom dodali še dva: toskanskega (modificiran jonski steber, sprejeli so ga od Etruščanov) in kompozitnega (ki združuje elemente jonskega in korintskega stebrnega reda).
    • Kompozitni stebrni red
    • Toskanski stebrni red
    • Rimski urbanizem
      • Rim je bil raščeno mesto : na sedmih rimskih gričih se je širilo spontano (taka mesta so bila v imperiju redka). Mestno jedro je bilo na Kapitolu (rimska akropola z Jupitrovim svetiščem ) s forumom (glavnim trgom) ob vznožju. Med hišami so bile raztresene javne zgradbe: terme, gledališča, javne knjižnice, amfiteatri... Dvanajst akvaduktov je Rimu dnevno dovajalo več kot milijardo litrov sveže gorske vode. Odplake je odvajal sistem podzemnih kanalov – nekateri so bili še iz etruščanskih časov. Forum je odvodnjavala največja kloaka ( cloaca maxima).
    • Rimski forum danes
    •  
    • Forum Romanum
      • Na mestu današnjega rimskega foruma so imeli Etruščani tržnico, v Rimu pa je ta kraj dobil izrazito političen pomen. Najpomembnejše stavbe na forumu so tabularium (državni arhiv) , kurija (senat), rostra (govorniški oder), bazilike , slavoloki (S. Severa, Tita, Konstantina )... Po padcu imperija je bil forum prepuščen novi oblasti, ki si je tu jemala marmor.
    • Pomen foruma (forum = rimski trg)
      • Forum, ki se je nahajal v križišču glavnih cest (carda in decumanusa ), je bil srce mesta. Namenjen je bil političnemu, gospodarskemu in javnemu življenju prebivalcev. Poleg že omenjenih javnih zgradb so ga krasili tudi obeliski, prepeljani iz Egipta. Rimski forum se je začel razvijati v času Julija Cezarja in se z vladanjem Avgusta, Nerona in Trajana čedalje bolj širil. Na njem so se sklepali trgovski posli, tu so potekali najsvetejši državni obredi, govorniški boji, zmagoslavja in pogrebne svečanosti; tu sta se zbirala senat in ljudstvo.
    • SENAT TABULARIUM BAZILIKA EMILIA SATURNOV TEMPELJ BAZILIKA JULIJA VESTIN TEMPELJ
    • Načrt rimskega foruma
    • Forum Romanum - rekonstrukcija
    •  
    • Forum Romanum
    • Urbs quadrata Nova mesta so načrtovali geometrično pravilno, po vzoru rimskih vojaških taborov (castrum). Ti so imeli svoja izhodišča v etruščanski shemi mest urbs quadrata in so jih tudi ustanavljali podobno. Rimska urbs quadrata je bila komunalno dobro opremljena (tekoča voda, kanalizacija itd.).
    • Timgad, rimsko mesto z značilnim tlorisom urbs quadratae
    • Cesarske palače
      • Iz pozne antike je znamenita Dioklecijanova palača, grajena kot urbs quadrata . Cesar Dioklecijan je bil prvi rimski cesar, ki je prostovoljno odstopil s prestola. Splitsko palačo si je zgradil, da bi v njej preživel starost. Palačo so v srednjem veku prezidali: mavzolej je sedaj katedrala, tempelj krstilnica.
      Dioklecijanova palača, Split, okoli 300 n. št.
    • Dioklecijanova palača, Split
    • Načrt Dioklecijanove palače spominja na urbs quadrata
    • Dioklecijanova palača, Split, Zlata vrata
    • Rekonstrukcija Hadrijanove vile, Tivoli
    • Tivoli, vodno gledališče v Hadrijanovi vili
    • Sakralna arhitektura
      • Rimljani so gradili pravokotna in okrogla svetišča . Rimski tempelj združuje etruščansko zasnovo (oblika) in grško stebrišče (dekoracija). Tempelj stoji na visokem podstavku , po stopnicah je dostopen le s prednje strani . Polovico templja zavzema eno- ali triladijska cela, drugo polovico pa trem – nadstrešek na stebrih (prim. Etruščane). Ritem stebrov trema se ponovi na pilastrih, ki obdajajo celo. Znameniti rimski templji so: Maison Carree (Kvadratna hiša) v francoskem Nimesu, Vestin tempelj v Rimu (okrogel – tolos) in rimski Panteon .
    • Nimes, Kvadratna hiša (Maison carree)
    • Nimes, Kvadratna hiša
    • Rim, Venerin tempelj (tolos)
    • Panteon, Rim, 2. stol. n. št.
      • Ta najimenitnejši dosežek rimske sakralne arhitekture je ena redkih skoraj povsem ohranjenih stavb rimske antike, ker je bil že zgodaj, v 5. stol. n. št., spremenjen v krščansko cerkev. Je prva centralna stavba monumentalnih razsežnosti in eden od vzorov, po katerem so kasneje gradili krščanske sakralne stavbe.
    • Panteon, zunanjost (portiko)
      • Zasnova Panteona je dvodelna: portiko z osmimi korintskimi stebri in rotunda s kupolo. V nasprotju z Grki so Rimljani poudarili predvsem notranjost (zunanje je zanimiv le portiko).
    • PREDVERJE TRIKOTNO ČELO KUPOLA
    • Panteon, zunanjost, pogled na kupolo
      • Premer rotunde je 43,3 m, prekriva pa jo kupola , katere okulus (oko oz. odprtina – 9 m) je od tal dvignjen natanko toliko. Višina kupole je enaka višini navpične stene, tako da lahko kupolo v mislih dopolnimo v krog. Razmerja so čista in enostavna – 1:1.
    • Panteon, tloris in rekonstrukcija
    • Panteon, notranjščina
      • Kupolo krasijo pravokotne kasete , ki se v petih koncentričnih krogih zmanjšujejo in tako stopnjujejo iluzijo prostora. Nekoč je bila kupola modra in posuta z zlatimi zvezdami – celota je zbujala vtis vesolja, saj je bil tempelj posvečen sedmim planetarnim božanstvom:
      • 7 oltarjev (prim. imena teh božanstev z imeni dnevov v tujih jezikih).
    •  
    •  
    • Panteon, detajl stropa kupole Do renesančne Brunelleschijeve kupole na katedrali v Firencah je bila to največja kupola. Centralni prostor je statičen in človeka osredotoča na bistveno, kar mora biti v središču.
    • Javne zgradbe
      • Rimska bazilika je bila v nasprotju s kasnejšo starokrščansko baziliko (poseben tip cerkve) namenjena trgovanju , sodišču in javnim shodom. Je ena najpomembnejših stavb na forumu . Ima pravokoten tloris in je eno-, tri- ali petladijska. Glavni vhod je na podolžni stranici. Na koncu osrednje ladje je polkrožna apsida z velikim cesarjevim kipom , pod katerim so razsojali. Nad stranskimi ladjami so galerije , tako da je dobro osvetljena tudi glavna (osrednja) ladja (bazilikalna svetloba ). Od Makscencijeve oz. Konstantinove bazilike se je ohranil le del stranske ladje.
    • Načrt rimske bazilike
    • Makscencijeva/Konstantinova bazilika, ok. 300, 95 x 64 m, Forum Romanum
    • Rekonstrukcija Konstantinove bazilike (levo) Rekonstrukcija bazilike
    • Terme
      • Terme Rimljanom niso služile le za kopališče – bile so večnamenski objekt s prostori za rekreacijo in duhovno sprostitev. Sredi parka, ki so ga obdajali družabni prostori, knjižnice, tekališča, športna igrišča, je stala kopališka zgradba (terme v ožjem pomenu besede).
      Karakalove terme v Rimu, rekonstrukcija
    • Zgradba term
      • V termah so bili prostori s toplim zrakom, topla in mrzla kopel, potilna kopel, masažni prostor, restavracije... Značilne so bile drzne konstrukcijske rešitve nad glavnimi dvoranami – izjemni oboki, kupole iz betona – in razkošno opremljena notranjščina. Da bi dosegli večjo priljubljenost med ljudstvom, so si skoraj vsi cesarji v Rimu zamislili svoje terme.
    • Hipokavst (ogrevanje)
      • V termah so se lotili zahtevne izvedbe ogrevanja s hipokavsti . Kurišče je bilo v kleti, topel zrak pa se je širil pod dvojnim podom na stebričkih in po votlakih, ki so ogrevali stene in zidove.
    • Rekonstrukcija rimskih term
    • Rekonstrukcija rimskih term
    • Gledališče (theatrum)
      • Gledališče so Rimljani postavili na ravnem – kot samostojno zgradbo sredi mesta. Orkestra ne služi več prostoru za nastopajoče, ampak v njej sedijo senatorji. Igralci nastopajo na odru, za katerim se dviga zidana stena z nadstreškom.
    • Rekonstrukcija rimskega gledališča
    • Marcelovo gledališče, Rim
    • Circus maximus, Rim
      • V nasprotju z Grki, ki so konjske dirke prirejali na hipodromih, so Rimljani v ta namen zgradili cirkus. Navadno je cirkus meril 600x100 m in bil namenjen za več 100 000 ljudi. Rimski Circus maximus je lahko sprejel četrt milijona gledalcev.
      C. Maximus, rekonstrukcija
    • Amfiteater
      • Gre za rimsko iznajdbo, namenjeno gladiatorskim bojem in bojem z zvermi (prim. stadion). V času cesarstva so zgradili več sto amfiteatrov po vsem imperiju. Mnoge so kasneje, zlasti v renesansi, uporabljali za kamnolome.
    • Značilnosti amfiteatrov (arena)
      • Imajo eliptično obliko in stopničasto dvigajoče se vrste sedežev. Pod njimi so hodniki in stopnice, ki vodijo do posameznih vhodov. Arene so lahko sprejele do 80 000 gledalcev, ki so zgradbo napolnili ali izpraznili v nekaj minutah. Stavbo je bilo navadno mogoče prekriti z velarijem, posebno ponjavo.
    •  
    • Flavijski amfiteater ali Kolosej, notranjščina
      • V kletkah pod areno so divje zveri hranili s človeškim mesom, da so bile bolj napadalne. Ponekod so imeli celo posebne mehanizme, s katerimi so amfiteater poplavili in tako uprizarjali pomorske bitke. Cesarji so se zavedali, da bo ljudstvo mirno in ne bo ogrožalo njihove vladavine, če bo imelo “kruha in iger”.
    • Kolosej, rekonstrukcija
      • Amfiteater je bil navzven povsod členjen z arkadami, v katerih je stal cesarjev kip, in pilastri. Vsi trije grški redi se znajdejo na isti stavbi.
    •  
    • Kolosej, Rim, 1. stol. n. št.
    • Amfiteater v Veroni
    • Puljska Arena
    • Stanovanjska arhitektura
      • Rimljani so imeli najvišjo bivalno kulturo antičnega sveta, njene vrhunske dosežke pa je sodobnost presegla predvsem na tehničnem področju – kakovost bivanja ostaja vzor. Razvili so številne tipe stanovanjskih zgradb ( inzula, domus, vila, palača ).
    • Inzula (insula)
      • Inzula (lat. otok) je bila večnadstropna najemniška stanovanjska zgradba (blok). Ime je zgradba dobila po svoji postavitvi: inzule so stale med ulicami kot otoki in tako ohranjale pravokotno zasnovo omrežja ulic v mestu.
    • Rekonstrukcija inzule
      • Inzule so se dvigovale do šest nadstropij nad zemljo (približno 21 m). Ker niso poznali navpične kanalizacije, ni bilo sanitarij, zato so bili prebivalci prisiljeni uporabljati javna stranišča. Bivalne razmere so bile slabe, zato so najemniki večino časa preživeli zunaj in svoje malo stanovanje uporabljali le za spanje. Pogosti so bili požari.
    • Inzule so se lepo ohranile v Ostii pri Rimu.
    • Domus
      • Domus je bil atrijska (enodružinska) hiša. Ta tip stanovanjske arhitekture se je najlepše ohranil v Pompejih (zato mu pravimo tudi pompejanska hiša) in ima značilen atrij (atrijska hiša). Atrij je notranje dvorišče.
    • Tloris domusa
      • Domus ima tloris v obliki pravokotnika. Ob ožji stranici je vhod s ceste. Za vhodom je vestibul (veža), ki vodi v notranje dvorišče atrij z bazenom za vodo v tleh (impluvij – hlajenje) in odprtino v stropu ( compluvij – svetloba), skozi katero pada dež v bazen. Ob vestibulu so krila (ale) – to so prostori za čaščenje larov in penatov ter skladišča za živež. (Lari so skrbeli za dober pridelek, penati pa za zaloge živeža – oboji so pomenili zaščitnike doma.) Edikula je majhen tempelj, hišica, niši podoben arhitekturni element, namenjen za kip, oltar (ali grob). Atrij se zaključuje s sprejemnico (tablinum) z ležišči – tu se je čakalo na sprejem. Sledi družinski del, ki ima v sredi peristil – parkovno urejen zunanji prostor, obdan s stebriščem. Ob vzdolžni stranici so sobe (kubikule), na drugi strani pa je obednica (triklinij). Če je zemljišče dovolj veliko, se družinski del nadaljuje v vrt. Vsi prostori so obrnjeni navznoter, v atrij ali peristil. Taberne so trgovine in obrtne delavnice, ki se odpirajo na cesto in ne spadajo v gospodinjstvo domus.
    •  
    •  
    • Atrij Favnove hiše v Pompejih
    • Vila
      • To je razkošna hiša za bivanje v poletnem času (vikend ). Sestavlja jo več zgradb (paviljoni), vrtovi in parki. Tloris je poljuben. Lep primer je Hadrijanova vila v Tivoliju , ki je izjemen arhitekturni kompleks. Če vili dodamo še gospodarske prostore (oljarne, vinarne, skladišča za žita...), dobimo villo rustico.
    • Hadrijanova vila v Tivoliju, rekonstrukcija
    • Hadrijanova vila, Tivoli
    • Palača
      • Palača ima osnovno shemo domus, vendar ogromnih razsežnosti. Znan primer je Dioklecijanova palača v Splitu, ki kaže ureditev po načelu rimskega mesta (urbs quadrata).
    • Monumentalna arhitektura - spomeniki
      • Slavoloki so trajni simboli rimske slave . Konec 1. stol. pr. Kr. so Rimljani začeli graditi posebne objekte, skozi katere so – podobno kot skozi mestna vrata – zmagovalci korakali proti forumu. Slavoloki izražajo cesarsko (imperialno) propagando. Gre za steno, predrto z enim ali tremi polkrožnimi oboki, ob katero so na obeh straneh prislonjeni stebri ali pilastri, ki nosijo močno izstopajoč venec, nad katerim je atika. Vrh slavoloka je kip zmagovalca (kvadriga). Na stenah nad pilastri so reliefi in napisi, ki slavijo cesarja.
    • Konstantinov slavolok, zač. 4. stol., Forum Romanum
      • Slavolok je bil sprva posvečen cesarju Hadrijanu, o katerem govorijo medaljoni nad obema stranskima obokoma. Nato ga je predelal prvi krščanski cesar Konstantin – reliefi v pasovih so manj realistični od starejših.
    • Konstantinov slavolok, detajl
    • Titov slavolok, 1. stol. n. št., Forum, Rim
      • Titov slavolok prikazuje Titovo zmagoslavno plenjenje Jeruzalema . Tit (iz dinastije Flavijcev) je nasledil očeta Vespazijana in dokončal Kolosej. Naslednji dve sliki kažeta detajla s tega slavoloka: plenjenje židovskega templja v Jeruzalemu in cesarjevo zmagoslavno vrnitev. Gre za enoločen slavolok.
    •  
    •  
    • Slavolok Septimija Severa, Forum Romanum
      • Gre za triločen slavolok (podobno kot Konstantinov).
      • Kot posebna spominska arhitektura se je slavolok ponovno uveljavil v 18. In 19. stoletju (Slavolok zmage v Parizu, Brandenburška vrata v Berlinu).
    • Slavolok Septimija Severa
    • Slavilni steber
      • To je steber, visok okoli 40 m, ki ima kip vladarja na vrhu . Plašč sicer votlega stebra je v celoti okrašen s spiralasto vzpenjajočim se reliefom , ki pripoveduje o rimskih bojih in zmagah. Ohranila sta se Trajanov steber in steber Marka Avrelija , oba iz 2. stol. n. š. Kipe cesarjev so po sprejetju krščanstva nadomestili s kipi svetnikov.
    • Detajli s Trajanovega stebra govorijo o cesarjevih vojaških zmagah v Daciji (današnji Romuniji)
    • Posebna arhitektura
      • Sem uvrščamo zgradbe, ki opravljajo določeno javno, običajno utilitarno vlogo, a so zaradi oblikovne kakovosti prerasle v arhitekturo. Rimljani so bili mojstri inženirske gradnje (vodovodi, mostovi...).
      • Trase rimskih cest so trase modernih.
      • Pri mostovih so Rimljani izkoristili znanje o obokih. Na vsaki strani mostu je portal. Še danes stoji v Rimu izvirni Milvijski most.
      • Za vojaške utrdbe so značilna obzidja. Kot prava arhitektura so oblikovana mestna vrata.
    • Via Appia Antica, Rim
    • Via Appia Antica, Rim: grobnica Cecilije Metelle
    • Hadrijanov zid je razmejeval Anglijo od Škotske
    • Akvadukt
      • Akvadukt je zgradba, s katero so oskrbovali mesta z vodo. Na vrhu akvadukta je kanal z vodo, pod kanalom pa pot za nadzornike , ki so skrbeli za tehnično pravilnost in delovanje.
    • Pont du Gard
      • Ta dobro ohranjen akvadukt, eden najdaljših rimskih sploh, je prinašal vodo v skoraj 50 kilometrov oddaljeni Nimes in mesto vsak dan oskrboval z okoli 20 milijonov litri vode. Rimska oskrba mest z vodo je bila odlična – s pomočjo velikih vodovodov so napeljali javne vodnjake na ulicah.
    • KIPARSTVO
      • Na razvoj rimskega kiparstva sta močno vplivala grška in etruščanska plastika.
      • Stari Rimljani so uvažali grške kiparje ali grške kipe dobesedno posnemali, kopirali. Rimska plastika ne premore izvirne umetniške kakovosti – po svojem značaju močno zaostaja za grško. Še največ izvirnosti Rimljani dosežejo v portretu in delno v zgodovinskih reliefih .
    • Rimski portret
      • Že grški helenistični portret se obrača od lepote in harmonije klasične dobe k individualnemu. Počasi se začne uveljavljati portretni realizem. Na rimskih tleh se helenistična tradicija pomeša z italsko-etruščanskimi vplivi. Rimski patriciji so po običaju v svojem domu shranjevali voščene glave svojih prednikov in tako nakazovali svoj izvor.
      Rimski patricij z bustama prednikov
    • Razvoj rimskega portreta
      • Ob smrti patricija so izdelali posmrtno masko (sprva voščeno, nato v marmorju). Iz voščenih posmrtnih mask prednikov se je razvil individualni portret. Najbolj intenzivno je razvoj rimskega portreta potekal v 1. stol. pr. Kr . To je bil čas portreta, ki se je osredotočal na čisto telesno upodobitev osebe, na goli realizem, na osebnost upodobljenca – brez olepševanja in idealiziranja. Rimska vzgoja je temeljila na spoštovanju prednikov in nadaljevanju tradicije – več prednikov je imel človek, bolj plemenitega rodu je bil.
    • Različni tipi portreta pri starih Rimljanih
      • Rimljani so razvili naslednje portretne tipe:
      • doprsni portret (busta);
      • dopasni portret;
      • celopostavni portret;
      • konjeniški portret.
    • Portret Julija Cezarja
      • Rojen je bil 100 pr. Kr. in bil sin vodilne patricijske družine. Rimu je sprva vladal kot sposoben politik in vojskovodja, se zapletel v razmerje z zadnjo egiptovsko kraljico Kleopatro (in imel z njo sina Cezariona). Ko je hotel imeti dosmrtno diktatorsko oblast, sta Brut in Kasij 44 pr. Kr. organizirala Cezarjev umor v senatu v upanju, da bosta tako rešila rimsko republiko.
    • Julij Cezar
    • Vespazijan Rimljanka
    • Portret cesarja Avgusta iz Primaporte
      • Podoba cesarja Avgusta je določila tip portreta, ki je postal značilen za večino kasnejših rimskih vladarjev – videti so kot junaški vojskovodje , ki pogumno in mogočno urejajo svet.
    • Značilnosti rimskega reprezentativnega portreta
      • Najbolj reprezentativni rimski portret kaže cesarja Avgusta iz Primaporte : prikazan je kot junaški vojskovodja v rimskem oklepu, na katerem so alegorični prizori. Obraz je rahlo idealiziran (prim. obraze grških kipov iz klasike). Cesar je bos (kar ga povezuje z ljudstvom), ob nogah pa ima Amorčka, ki nakazuje njegov božanski izvor.
    • Konjeniški portret Marka Avrelija, 2. stol.
      • Mark Avrelij je bil kultiviran in odmaknjen filozof (stoik). Edini ohranjeni rimski konjeniški portret prikazuje Marka Avrelija na konju, ki ima dvignjeno desno nogo, cesar pa desnico. Kip se je ohranil, ker so ga v srednjem veku imeli za podobo prvega krščanskega cesarja Konstantina.
    •  
    • Portret Marka Avrelija
      • Mark Avrelij je edini rimski cesar, upodobljen z brado (ta pomeni, da je bil filozof). Njegov pokvarjeni sin Commodus, ki je padel kot gladiator, se je dal na nekem portretu upodobiti kot kreposten Heraklej, ogrnjen s kožo nemejskega leva.
    • Portret Commodusa kot Herakleja
    • Portret cesarja Konstantina, 4. stol.
      • Poznoantični portreti zanemarijo realizem: pomembnejši postane izraz (bistvo) kot opis. Portret cesarja Konstantina se osredotoča na oči, čelo (na veličastnost njegovega božanskega obraza).
    • Rimski relief
      • Rimski relief je zgodovinski. Prikazuje resnične dogodke iz rimske zgodovine, a ne vedno povsem realno. Znamenite zgodovinske reliefe najdemo na:
      • Oltarju Avgustovega miru (Ara pacis);
      • slavolokih (Titov, Konstantinov...) in
      • stebrih (Trajanov steber, steber Marka Avrelija).
    • Ara pacis Avgustae
      • Oltar Avgustovega miru je nastal v zahvalo in poklon cesarju, ki je končal krvavo državljansko vojno (Španija, Galicija), obnovil red v imperiju in zavaroval njegove meje. Predstavlja prvi reprezentativni primer rimskega zgodovinskega reliefa.
    • Zgoraj levo: detajl s Partenona (Fidijev friz) Zgoraj in spodaj desno: detajli s cesarsko rodbino z Are pacis
    •  
    • Mati zemlja z otroki in živalmi - alegorija: MIR IN RODOVITNOST
    • Enejevo žrtvovanje (Vergilov ep: Eneida, poreklo Rimljanov)
    • Avgustova kameja (Gemma Augustea)
    • Zgodovinski reliefi na slavolokih
      • Konstantinov slavolok, detajl
      Titov slavolok, detajl
    • Zgodovinski reliefi na Trajanovem stebru Na stebru cesarja Trajana se spiralasto vije približno 200 metrov dolg reliefni trak, ki prikazuje in poveličuje Trajanove boje.
    •  
    • Plitek relief, istočasno pripovedovanje več epizod, vendar ni skladnosti v časovnem poteku in prizorišču dogajanja
    • SLIKARSTVO
      • Rimsko slikarstvo, poznano predvsem po primerkih, ohranjenih iz Pompejev, Herkulanuma in Stabije, je izviralo iz grškega izročila – svoje zgodovinsko poslanstvo je opravilo tako, da je v kopijah ohranilo nekatere propadle izvirnike grškega stenskega slikarstva in mozaika. Zelo razvito je bilo tudi realistično portretno slikarstvo.
    • Stensko slikarstvo
      • Stensko slikarstvo se prvič pojavi v helenizmu. Rimsko stensko slikarstvo je močno odvisno od grške umetnosti, a se kasneje, proti koncu republikanske dobe, razvija v smer iluzionizma in močno vpliva na umetnost kasnejših dob (predvsem renesanse in baroka).
    • Pompejansko slikarstvo
      • Mnogo rimskih stenskih slik se je ohranilo v mestih pod Vezuvom ( Pompeji, Herkulanum, Stabija ), nekaj pa tudi v Rimu , kjer sledimo podobnemu razvoju kot v Pompejih. Značilnost rimskega dekorativnega stenskega slikarstva so tudi groteske, okrasje iz tankega, vitičasto simetričnega prepletanja rastlinskih in živalskih oblik, sadežev ali arhitektonskih motivov. Groteska je bila priljubljena dekoracija tudi v renesansi.
    • Štirje pompejanski slogi
      • V Pompejih se lepo kaže nepretrgan razvoj rimskega stenskega slikarstva od 2. stol. pr. Kr. do katastrofe 79 n. š. Ločimo štiri sloge:
      • prvi slog : preprosta kvadratasta struktura, ki krasi v tri enote razdeljeno stensko ploskev (marmorne imitacije);
      • drugi slog : stene krasijo iluzionistične slikarije, ki navidezno širijo prostor z arhitekturnimi fantazijami – naslikani so stebri in pilastri, ki odpirajo poglede na dvorane in templje, dvorišča palač...; nastajajo tudi mogočni figuralni frizi (iz Vile misterijev, friz Aldobrandinske poroke).
    • Drugi pompejanski slog
    • Vila misterijev, Pompeji
      • Slikovni friz je visok okoli 1,90 m. Prizori, ki nas prestavljajo v skrivnostni svet Dionizovih misterijev, se vrstijo v enakomernem ritmu. Kot ozadje služi tu značilna rdeča barva – pompejanska rdeča .
    •  
    • Tretji pompejanski slog
      • Je dekorativen, uporabljajo ga predvsem za stropne dekoracije. Za ta slog je značilna ploskovitost in geometrijsko razčlenjene površine, izpolnjene s posameznimi figurami ter živalskimi in rastlinskimi motivi.
    • Četrti pompejanski slog
      • Naslikana je arhitektura, stenske slike ustvarjajo prave pinakoteke. Upodobljene so tudi t.i. odisejske pokrajine, posejane z drobnimi figurami in ladjami, ki se navidezno poglabljajo v prostor.
    • Flora , boginja pomladi, iz Stabije (danes v Nacionalnem muzeju v Neaplju)
    • Stenska slika iz rimske vile Farnesine
    • Vila cesarice Livije , Primaporta, Rim: majhna podzemna dvorana je poslikana s čudovitimi rajskimi vrtovi, ki skušajo preseči naravo.
    • Primer naslikane pinakoteke četrtega pompejanskega sloga
    • Pompeji, Hiša Vetijcev : številne slikarije so ene najlepših in najrazkošnejših, ki so nastale tik pred katastrofo leta 79.
    • Pompeji, Hiša Vetijcev : na upodobljenih prizorih delajo zgolj mali eroti, ki obirajo grozdje, izdelujejo parfume itd.
    • Mozaiki
      • Poleg stenskega slikarstva so bili priljubljeni tudi mozaiki. To tehniko so v Italijo prinesli iz Grčije. Večinoma so mozaike izdelovali pri krašenju tal. Motivno so prevladovali figuralni prizori, tihožitja, pokrajine in dekorativni vzorci. Mozaik je pomemben predvsem kot tehnika, ki je spodbudila sijajno stensko mozaično slikarstvo v starokrščanski in bizantinski umetnosti.
    • Bitka pri Issu , detajla talnega mozaika iz Favnove hiše v Pompejih
      • Eden najbolj slavnih rimskih mozaičnih fragmentov je prizor Aleksandrove bitke s perzijskim kraljem Darejem l. 333 pr. Kr. Mozaik je nastal kot kopija znamenite helenistične stenske slike.
    • V Favnovi hiši v Pompejih so prostore krasila tudi razna tihožitja z živalmi (pticami, ribami).
    • Slikarski portret
      • Slikarski portret je bil razširjen med manj premožnimi rimskimi sloji. Nastali so številni portreti v različnih tehnikah. Najbolje so se ohranili medaljoni z miniaturnimi portreti in zidne slike okroglega in ovalnega formata.
    • Pesnica, stenska slika iz Pompejev, spada med zidne slike okroglega formata.
    • Mumijski ali faiyumski portreti
      • Portreti pokojnikov, imenovani po oazi Faiyum v Egiptu blizu Kaira, kjer so jih našli, so nastajali med Avgustovo dobo in koncem 4. stol. n. št. Portreti so bili položeni na obraz pokojnika (stara egipčanska tradicija) in vstavljeni v povoje mumij, ki so bile položene v tip egipčanskega sarkofaga.
    • Faiyumski portret moškega
      • Portreti so slikani na lesene table v posebni tehniki enkavstiki – naravne pigmente so zmešali s čebeljim voskom, kar je dalo barvam posebno intenzivnost. Za faiyumske portrete so značilni izjemen realizem, sijoče barve in živost, individualnost obrazov.So najstarejši ohranjeni primeri tabelnega slikarstva, vezni člen med antičnim slikarstvom in bizantinsko ikono.
    • RIMSKA UMETNOST NA SLOVENSKEM NEKATERE SPLOŠNE ZNAČILNOSTI RIMSKE UMETNOSTI V KOLONIJAH
    • Rimska zasedba slovenskega ozemlja
      • Rimljani so že zgodaj navezali stike s keltskimi plemeni v noriškem kraljestvu (cenjeno železo). Leta 181 pr. Kr. so v severnem Jadranu ustanovili rimsko kolonijo Aquileio (Oglej), ki je postala odskočna deska za osvajanja naših krajev. Rimljani so osvojena ozemlja poimenovali province in jih postopoma vključevali v rimsko državo.
    • Province na slovenskih tleh
      • Zahodna Slovenija do Hrušice je pripadala provinci Venetia et Histria .
      • Panonija je obsegala Posavje in prostor do Donave, pa tudi osrednjo Slovenijo, del Štajerske, Podravje in Prekmurje.
      • Norik je bil tretja upravna enota na naših tleh – vseboval je večino Štajerske (Celjsko kotlino in Bizeljsko).
    • Slovenske naselbine iz rimskih časov
      • Emona (Ljubljana);
      • Celeia (Celje);
      • Poetovio (Ptuj);
      • Neviodunum (Drnovo pri Krškem);
      • Nauportus (Vrhnika);
      • Castra (Ajdovščina);
      • Carnium (Kranj)...
    • Emona – antična Ljubljana Mirje, ostanki rimskega zidu (rekonstruiral J. Plečnik)
    • Emonec, kip ljubljanskega meščana, Narodni muzej v Ljubljani Emona – urbs quadrata
    • Mozaik v nekdanji baziliki Mirje, rimski zid (rekonstrukcija)
    • Emonec , pozlačen bronast kip, Narodni muzej v Ljubljani
      • Zanimivo je, da se je bronast kip sploh ohranil, saj so mnoge pretapljali. Odkrili so ga pri kopanju temeljev Kazine v 19. stoletju. Najbrž je bil nagrobni (javen) spomenik: v togo ovito telo predstavlja kakovosten, a verjetno serijski izdelek, ki je bil (sodeč po oblačilu) narejen v 1. stoletju n. št.
    • Igrački, najdeni v Emoni Narodni muzej v Ljubljani Rimska posoda in oljenke, Narodni muzej v Ljubljani
    • Obe žari hrani Narodni muzej v Ljubljani. Leva je rimska, reliefi prikazujejo božanstva (Bakh, Neptun); desna je latobiška (ljudstvo, ki je živelo na Dolenjskem).
    • Portret rimskega mladeniča, Narodni muzej v Ljubljani
    • Ptuj, Orfejev spomenik Nekdanji rimski nagrobnik je v srednjem veku postal sramotilni steber (pranger). Ime je dobil po reliefu, ki kaže antičnega pevca Orfeja.
    • Orfejev spomenik (4,94 x 1,82 x 0,39 m) je najvecji, kar jih je bilo odkritih v rimski provinci Zgornji Panoniji. Spomenik, po vsej verjetnosti postavljen na mestu odkritja, je že od 16. stoletja dalje zbujal zanimanje in tako sčasoma postal simbol mesta ob Dravi. Po izklesanih mitoloških upodobitvah na njem se je zanj uveljavilo ime Orfejev spomenik. Nagrobnik, izklesan iz pohorskega marmorja, je bil v 2. stoletju postavljen mestnemu županu Marku Valeriju Veru, kot se da razbrati iz sedaj že hudo zabrisanega napisa. Na spomeniku so izklesani prizori, ki ponazarjajo upanje na novo življenje . Na vrhu sta v vogalih zleknjena leva z ovnovima glavama v šapah. Med njima je upodobljen Serapis , egipcansko-grški bog, ki simbolizira upanje na ponovno rojstvo. Pod levjim površjem je relief v timpanonu z upodobljeno Seleno, boginjo Lune, ki se vsako noč sklanja nad svojim mrtvim ljubimcem Endimionom in ga poskuša s poljubi svojih žarkov obuditi iz večnega sna. V zaklinkih ob timpanonu sta upodobljena gola krilata genija.
    • Med zatrepom in napisnim poljem je izklesan osrednji relief, ki prikazuje Orfeja, ki igra na liro v žalosti za Evridiko. S svojim igranjem gane celo živali, ki so se zbrale okrog njega v votlini. Orfej pa ni ganil le živali, temveč tudi bogove podzemlja, da so mu ljubljeno vrnili. Ta prizor, ki je sedaj že zelo zabrisan, je bil vklesan na spodnjem reliefnem polju nagrobnika.
    • Šempeter pri Celju – rimska nekropola nam s svojimi nagrobniki odkriva pogled na življenje provincialnih bogatašev pri nas Enijeva grobnica bogatih meščanov (iz belega pohorskega marmorja) z mitološkimi prizori in portreti umrlih kaže primer prepletanja staroselske umetnosti z rimsko.
    • Enijeva grobnica Oče , oblečen v tuniko in togo, drži v rokah listino. Mati je oblečena v keltsko nošo, preko obleke ima ogrnjen plašč. Njen nakit je bogat, biserna ogrlica, ovratnica s polmesečastim obeskom, naprsna verižica in fibuli, ki spenjata obleko. V roki drži robec, glavo pa ima pokrito z noriško avbo. Ob Kalendini , ki je upodobljena v niši s trikotnim zaključkom, sta genija z ugaslima plamenicama v rokah. Strop grobnice krasijo kasete zapolnjene z rozetami, sleme dvokapne strehe pa se zaključuje z Meduzino glavo.
    • Šempeter, Rimska nekropola GENIJ Pri Rimljanih je simboliziral duhovno in življenjsko moč ljudi in bogov. Vsako živo bitje je spremljal njegov genij, osebno božanstvo, ki mu je sledilo od rojstva. Varovalo je njegova dejanja in ugasnilo s smrtjo.
    • Enijeva grobnica, Ugrabitev Evrope Grajena v obliki kapelice (edikule) in je verjetno najlepši spomenik v Šempetru. Pepelnico krasijo bogati, lepo izdelani reliefi. Prednji predstavlja Evropo, ki jo v bika spremenjeni Zevs odnaša preko morja. Nad morskimi valovi je upodobljen delfin, dekličina tančica plapola v vetru. Ob straneh sta obrobi s kantarosom, trto in grozdjem. Na desni strani pepelnice je relief Ganimeda, ki ga odnaša Zeus v podobi orla, na levi pa motiv satirja in nimfe , ki simbolizirata nadaljevanje posmrtnega življenja.
    • Ugrabitev Evrope, Enijeva grobnica,
    • Vindonijeva grobnica, Šempeter GAJ VINDONIJ je opravljal funkcijo edila (upravitelja javnih zgradb) v Celeji. Reliefi: Heraklej in Alkestida Kantaros: ptice in bršljanom. Stranska reliefa na pepelnici predstavljata lovca.
    • Heraklej vodi Alkestido iz podzemlja, Vidonije grobnica, Šempeter Alkestida, najlepša med lepoticami, je imela nešteto snubcev. Oče se je odločil, da jo oženi s tistim, ki bo znal v kraljevi voz vpreči divje zveri. To je uspelo kralju Admetu in oženil se je z lepotico. Ko je Admet užalil Artemido, bi moral mlad umreti. Sojenice bi mu podaljšale življenje, če bi bil kdo pripravljen umreti namesto njega. Nihče se ni hotel žrtvovati in ga rešiti smrti, samo njegova mlada žena. Herakles je odšel v podzemlje, se spopadel s smrtjo in pripeljal Alkestido nazaj iz podzemlja. Alkestida je zgled zakonske ljubezni in zvestobe.
    • Denar
      • Denar so cesarji uporabljali za politično propagando. Slog portretnih upodobitev rimskih vladarjev na averjih (sprednjih straneh) kovancev sledi razvojnemu toku rimske portretne umetnosti. Upodobitve na reverjih (zadnjih straneh) so zelo sporočilne in sledijo ljudski (plebejski) smeri rimske umetnosti.
    • Mitraizem
      • Mitraizem je bil eno največjih monoteističnih verstev starega Rima (to dokazuje, da so bili Rimljani do drugih verstev načeloma strpni, dokler se ta niso začela vmešavati v državno politiko). Mitra je bil starodavni perzijski bog svetlobe in modrosti. Mitraizem je bil pripravljen sklepati kompromise z drugimi religijami in je izključeval ženske iz svojih obredov. O mitraizmu se ni smelo ne pisati ne govoriti – obredi so potekali v zaključenih moških krogih. Nikoli ni bil uradno priznana državna vera – kljub temu so bili njegovi pripadniki večinoma cesarski uradniki, cariniki in vojaki.
    • Breg pri Ptuju, tretji mitrej Napol kultni napol votivni kip Mitre z bikom iz 2. stoletja simbolizira spopad med dobrim in zlim in zmago dobrega.
    • Mitra z bikom, 1. mitrej, Hajdina pri Ptuju
    • Lapidarij