Renesansa   zgodnja-matura
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×
 

Like this? Share it with your network

Share

Renesansa zgodnja-matura

on

  • 4,396 views

 

Statistics

Views

Total Views
4,396
Views on SlideShare
4,396
Embed Views
0

Actions

Likes
2
Downloads
62
Comments
0

0 Embeds 0

No embeds

Accessibility

Categories

Upload Details

Uploaded via as Microsoft PowerPoint

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

Renesansa zgodnja-matura Presentation Transcript

  • 1. 15. –16. stoletjePonovno rojstvoantične umetnosti
  • 2. RAZUMSKO DOJEMANJE SVETA1453 – Turki osvojijo 1492 – KolumbCarigrad pristane v San Salvadorju 1517 - Luter izobesi teze za reformo cerkve v Wittenbergu
  • 3. 1. ZGODNJA RENESANSA (1420-1500)2. VISOKA RENESANSA (1500-1515)3. POZNA RENESANSA – MANIERIZEM (1525-1600) HUMANIZEMRENESANSA (rinascimento – Človek je meriloponovno rojstvo) - zanimanje za vsega in ne večantiko in prenos antičnih idej in Bogpogledov na človeka v tedanjeţivljenje. Zanimanje za odkrivanje starodavnih znanj in soočenje le-teh s sodobnimi znanstvenimi odkritji
  • 4. Pozornost velja človeku in naravi HARMONIJA IN RAZMERJE Simbol vesolja Simbol zemlje Človek povezujeLeonardova skica k Vitruvijevemu prevodu večno in tuzemsko“Deset knjig o arhitekturi”
  • 5. Pozornost velja ČLOVEKU, POSAMEZNIKU INNARAVIPREPOROD USTVARJALNE MISLI IN ZNANJA:RAZVOJ ZNANOSTI (astronomija, fizika, medicina,matematika, humanistične vede, iznajdba tiska)SPREMEMBA ODNOSA DO PRETEKLOSTI(razumska razčlenitev minulih dogodkov inupoštevanje arheoloških spoznanj)Izoblikuje se zavest o povezanosti umetnostitega časa s prejšnjimi obdobjiUmetnost je bila sredstvo, da bi človek zorelv razgledano, etično ter odgovorno osebnost.
  • 6. DANTE MACHIAVELLI PETRARCA MORE BOCCACCIO SHAKESPEARE CERVANTES DI LASSO, GALLUS Umetnik postane ena od osrednjih osebnosti v druţbiIznajdba tiska inpomen tiskane knjige
  • 7. Umetniki se posvečajo:- Portretu- Anatomiji- Pozornemu obravnavanjuokolja
  • 8. Začetki v Italiji:A) RAZVOJ MEŠČANSTVA (trgovina, bančništvo,razvoj univerze) B) Moč mestnih drţav z bojem za prevlado plemiških rodbin – Medici, Strozzi (Firence), Gonzaga (Mantova), Este (Ferrara), Malatesta (Rimini, Sforza (Milano) Montefeltro (Urbino) C) Papeška država želi ustvariti svoj ugled UMETNOSTNI MECENI
  • 9. ZGODNJA RENESANSA quattrocento (15. stoletje)Iskanje zakonitosti v umetnosti, ki so tesno povezanez zakonitostmi v naraviNovosti v oblikovanju človeške figureNaturalizemRenesančni estetski kanon (upodobitev človeka –akt)Simetrične kompozicijske shemeRazvoj perspektiveOblikovanje slikarskega prostoraIkonografski motivi: krščanski, mitološki, portret, akt,sacra conversazione
  • 10. ARHITEKTURAArhitekti proučujejo: grško-rimsko arhitekturo razmerje zlatega reza in skladnosti medgeometrijskimi likinačelo simetrije in središčne kompozicijeNov estetski kanon: uravnoteţenost,harmonični proporci, preglednost, preprostost,zmerna uporaba dekoracije, čiste oblike Arhitekti: Filippo Brunelleschi, Leon Battista Alberti, Michelozzo di Bartolomeo
  • 11. Primerjava: gotika - renesansa
  • 12. Filipppo Bruneleschi, cerkev San Lorenzo, Firence, 1421-30
  • 13. - arkade, raven strop, jasni prostor - poudarjen občutek za simetrijo - izpeljava iz kvadratne osnove kriţnega kvadrata - miren ritem arkad na vitkih stebrih - celoten prostor vidimo od vhoda - kapiteli, baze, robovi arkad sledijo antikiBrunelleschi, SanLorenzo, okr. 1420
  • 14. Filippo Brunelleschi, kupola florentinske stolnice, dogr.1436 - 8 zunanjih reber na osmerokotni bobnici (tamburju) - dvojna lupina - obuja spomin na Panteon
  • 15. Brunelleschi, Kapela Pazzi ob cerkvi Santa Croce v Firencah Centralna stavba
  • 16. Ideja o enovitih sorazmerjih,ki so skupni vsem stavbam(enotni modul)Kapela Pazzi
  • 17. Leone Batista ALBERTI, cerkev sv. Andreja v Mantovi, 1470Pročelje v obliki slavoloka,trikotni zaključekBanjasto obokano ladjozdruţi s kupolo
  • 18. Leone Batista ALBERTI, Malatesto svetišče Preoblikovanav Riminiju, 1453-1468 gotska cerkev v nagrobni spomenik Antične oblike: slavolok, korintski kapiteli, medaljoni, trikotno čelo, pilastri
  • 19. ALBERTI, palača Ruccellai vUrbano okolje zgradbo FirencahutesniUlično pročelje- zaprtaoblikovno zadrţana površinaKamniti kvadriUravnoteţenost mednavpičnimi prvinami (pilastri)in vodoravnimi (zidec, okna,kvadri)Polkroţni loki nad okniblaţijo napetost mednavpičnimi in vodoravnimilinijamiEnakomeren ritemSimetričnostDvorišče
  • 20. Michelozzo di Bartolomeo, palača Medici-Riccardi, 1444-1460, Firence •Dvorišče: lahkotno, z arkadami, okrašeno
  • 21. Filippo Brunelleschi,Palača Pitti, Firence
  • 22. Filippo Brunlleschi, Ospedale degli Innocenti-najdenišnica v Firencah
  • 23. KIPARSTVO Cilj kiparjev: Doseči antične mojstre Zvesto posnemati naravo PROSTOSTOJEČI KIPI GOLIH TELESKONJENIŠKISPOMENIK NAGROBNIK PORTRET Kiparji: Lorenzo GHIBERTI, DONATELLO in Andrea del VERROCCHIO
  • 24. Lorenzo Ghiberti,natečajni relief za severna vrata krstilnice v Firencah,Ţrtvovanje Izaka Brunelleschi
  • 25. Lorenzo Ghiberti – mojster bronastega reliefaSeverna vrata baptisterijav FirencahGeometrični deteljičastiokvir
  • 26. Baptisterij, Firence: Vrata paradiţa – vzhodna vrata, 1425- Poskusi s perspektivo vplitkem reliefuZgodba je zapisana vpostavitvi in gibanju ljudiHarmonija med ljudmi innaravo, vznemirjenostjo inspokojnostjo
  • 27. Joţefova zgodbaSkladnostarhitekture sprizoromPravilnapostavitev ljudiv prostoru(relief)
  • 28. Donatello, PrerokHabakuk (Zuccone- plešec)
  • 29. David, kralj Izraela, ok.1000 pr.n.št., je znan po junaških dejanjih. Spopadel se je tudi z velikanom Goljatom. V neenakem dvoboju ga je ubil s kamnom iz prače. To je pomenilo poraz Filistejcev, ki so zatirali nekatera izraelska ljudstva. Ta dvoboj simbolizira tudi boj Firenc proti mogočnim Viscontijem, milanskim vojvodom. Lovorov venec zmage, ki leţi pod Davidovimi nogami, spominja, da so Firence zavrnile mirovni sporazum iz leta 1392, ki jim ga je vsilil nevarni tekmec.Donatello, David
  • 30. Mlad pobič Milina, eleganca S linija - kontrapost Zmagoslavni junak je povesil pogled in videti je, kot da se ne zaveda razseţnosti svojega dejanja. Skrivnosten nasmeh.David, prvi bronast akt po antiki v naravni velikosti (1,65 m)
  • 31. Zgodnja renesansa DavidDonatello, bron, okr. 1450, 158 cm, Verrocchio, 1472-75, bron, Firenze, Bargello
  • 32. Prvi renesančnikonjeniški kipDonatello, Gattamelata,1447-50, bron, Padova
  • 33. Močan invitalen – zgledza barok Verrocchio, Bartolomeo Colleone, bron, 1480, Benetke
  • 34. KIPARSTVO RENESANSE• Kiparji iščejo nove ideje v zapuščini antične umetnosti• Renesančni lepotni ideal (golo telo)• Simboli moči• Realistične upodobitve (čustva in razgibanost)• Portreti• Vrnitev prostostoječega konjeniškega spomenika
  • 35. SLIKARSTVO (raziskovalno)Zgled so kiparska antična dela – osebe naslikane skiparskim pojmovanjem telesa, portretno opredeljeneŠtudij upodobitve: perspektive (linearna perspektiva),narave, osvetlitve, telesnosti oseb in detajlovNaboţno in posvetno slikarstvoIntelektualno slikarstvo kot vpliv neoplatonističnefilozofije na dvoru MedičejcevFreske, tabelno slikarstvo, olje, grafika
  • 36. Masaccio, 1401 - 1428/9?Naslikal Vasari
  • 37. Freske v Sta.Maria del Carmine, Firence, Masaccio
  • 38. Masaccio, freske v Sta Maria del Carmine, Firence, 1427
  • 39. Pogled inperspektiva
  • 40. Masaccio, Davčni novčič, 1427, Firence, Sta Maria del Carmine *Novo pojmovanje prostora: linearna perspektiva, naravno okolje (arhitektura, pokrajina)* Prepričljiva telesnost oseb in njihovega gibanja v prostoru(realizem) *Portretna opredeljivost oseb *Modeliranje teles s svetlobo - plastičnost
  • 41. Linearna perspektivapreračunana na pogled gledalcaMasaccio, sv. Trojica, freska v cerkviSta Maria Novella, v Firencah, 1426-28
  • 42. Masaccio: KapelaBrancacci, Izgon iz raja, freska, 1426-27
  • 43. Paolo UCCELLO (1397-1475), Bitka pri San Romanu, Uffizi, Florentinska zmaga nad Sieno 1432. leta, naslikana po naročilu Medičejcev na treh tablah, ki so krasile sobo v njihovi palači
  • 44. Niccolò Mauruzi da Tolentino v bitki pri San Romanu, Zanimanje za zgodovino (humanistična tema)Nova pravila perspektive (sulice, konji, vojaki), nove barve, gibi in drţe ljudi in ţivali so namenoma kontrastni – dramatični.
  • 45. PIERO DELLA FRANCESCA okr. 1415/20 - 1492Ustvarjal na dvoruFederiga deMontefeltre v Urbinu
  • 46. PIERO della FRANCESCA, Legenda sv. kriţa, prezbiterij c. sv. Frančiška v Arezzu, okr. 1486 Harmonični red, brez nepotrebnih predmetov in dejanj Osebe so portretne Ustvarjal na dvoru Federiga de Montefeltre v Urbinu
  • 47. Bičanje, ok. 1445, Urbino, Narodna galerija
  • 48. Battista Sforza in Federico da Montefeltro iz Urbina, 1465-66, Uffizi,
  • 49. ANDREA MANTEGNA (1431-1506)Dvorni slikar Lodovica Gonzage iz Mantove
  • 50. Mantegna Pieta, 1470, Brera, MilanoŠtudij perspektive človeškega telesa, portetni realizem
  • 51. Andrea Mantega, Camera degli Sposi-Sobanamladoporočencev, Dvorna palača v Mantovi, 1471-74
  • 52. Na stropu so štukaturni tondi portretov rimskihcesarjev, na stenah prizori iz ţivljenja druţine Gonzaga
  • 53. Andrea MANTEGNA, Dvor Gonzage v Mantovi, 1465-1474Portretni realizem, študij perspektive, začetekiluzionističnega slikarstva
  • 54. Strop imenovan okulus, 1471-74 freska, premer 270 cm Camera degli Sposi, Vojvodska palača v Mantovi,Balustrada zţenskami in puttiZačetkiiluzionističnegaslikarstva (skrajšava)
  • 55. Sandro BOTTICELLI (1455-1510)
  • 56. Botticelli, Venerino rojstvo, okr. 1480. Uffizi, FirencePoveličevanje gracioznosti, elegance, lahkotnosti,ţenski ideal lepote
  • 57. ALEGORIJA POMLADPOŢELENJE LEPOTA ČISTOST
  • 58. SIMBOL, ATRIBUT, POOSEBITEVSandro Botticelli, Pomlad
  • 59. Atena in Kentaver Neoplatonist na Medicejskem dvoru Perspektiva ga ne zanima Čiste linije Ozračje je čisto, tančice prosojne, obrazi idealizirani
  • 60. Literatura in viri za slikovno gradivoUmetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007,RIC, 2005Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998Slikovno gradivo s spletnih stranihttp://www.wga.hu/http://www.hp.uab.edu/image_archive/http://www.greatbuildings.com/http://www.casteland.com/indexuk.htmhttp://www.casa-in-italia.com/arte/http://www.thais.it/scultura/http://www.arca.net/tourism/florence/museums.htm