Moj včerajšnji izdelek.

1. italijanski operni skladatelj
GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI

2. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI

3. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI

4. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Rojstvo
• 29. februar 1792, Pesaro, Italija

5. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Smrt
• † 13. november 1868, Passy pri Parizu, Francija.

6. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
Rossinijevi starši
- njegov oče Giuseppe je bil mestni hornist in
trobentač in javni izklicevalec mestne hiše
- njegova mati Anna, hči peka, je bila
nadarjena pevka pri popotni skupini.

7. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Gioacchino Rossini je že s šestimi leti igral na
triangel v očetovi glasbeni skupini.

8. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Kot otrok je pel pri cerkvenem pevskem zboru in
zaslužil nekaj denarja za družinski proračun.
• Ko je bil star deset let, se je naučil igrati na čembalo.

9. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Najprej je študiral v Lugu in nato v Bologni pri opatu
Mattei (iz plemenite rodbine). Leta 1806 se je vpisal na
Liceo musicale v Bologni.

10. LICEO MUSICALE DI BOLOGNA

11. LICEO MUSICALE DI BOLOGNA

12. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Tam je hodil na tečaj kontrapunkta, violončela
in klavirja.

13. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Leta 1806 sprejet na Filharmonično akademijo
(Academia filharmonica)

14. ROSSINIJEVA PRVA OPERA
ŽENITNA MENICA, 1810

15. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI – NEKAJ
NJEGOVIH NAJPOMEMBNEJŠIH OPER

16. ISABELA COLBRAN
• V Neaplju je spoznal pevko Isabelo Colbran (španska operna pevka,
sopranistka), za katero je napisal nekaj opernih vlog; z njo se je leta 1822
poročil (po 15. letih zakona pa sta se razšla) in odpotoval v London na
gostovanje …

17. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Pri dvajsetih je z opero Pietra del paragone osvojil
milansko Scalo, pri enaindvajsetih letih pa je z opero
Tancredi v Teatru Fenice izzval prvi rossinijevski
delirij.
• Njegovo slavno operno delo Seviljski brivec (1816) je
prišlo na odrske deske gledališča Argentino v Rimu.

18. SEVILJSKI BRIVEC

19. SEVILJSKI BRIVEC
• Seviljski brivec je komična opera v dveh dejanjih (štirih slikah).
• Krstna izvedba, ki jo je dirigiral sam avtor, je bila 20. februarja 1816 v rimskem gledališču
Argentina.
• Rossini pa naj bi Brivca skomponiral v vsega trinajstih dneh.
• Že po nekaj ponovitvah pa so gledalci opero vzljubili in postala je vedno bolj priljubljena.
Rossini je tako po uspešnih predstavah v Rimu o svoji novi operi in uspehu pisal pevki
Isabelli Colbran: „Moj Brivec žanje tu vsak dan večji uspeh. Podoknica Almavive odmeva
ponoči po vseh ulicah, Figarova velika arija je postala paradni konj vseh baritonistov,
kavatina Rozine "Una voce poco fa" pa večerna pesem, s katero gre tukaj vsaka lepotica
v posteljo, da bi se zjutraj zbudila z besedami "Lindoro mio sara"...”
• Opera z odmorom traja približno dve uri in pol. Dogaja se sredi 18. stoletja v španski
Sevilli. Najbolj prepoznaven odlomek iz opere in celotne operne literature nasploh je
kavatina Figara iz prvega dejanja.

20. ROSSINIJEVA ZADNJA OPERA
• Vrhunec Rossinijevega ustvarjanja je bila opera Viljem
Tell, in sicer v francoskem jeziku (uprizorjena 1829.
leta)

21. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Po uspehu Viljema Tella je odpotoval v Bologno, kjer je režiral svoje opere
v Teatro comunale. Zaradi gmotnih interesov v času francoske revolucije se
je vrnil v Pariz. Ludvik-Filip mu je ukinil rento in Rossini se je tožil celih pet
let. Med tem ga je podpiral seviljski bankir Alexandre Aguado, ki ga je leta
1832 povabil v Madrid. Tam so ga sprejeli na dvoru, bogat prelat don Manuel
Varela pa je naročil Stabat mater.
• Stabat Mater je rimskokatoliško besedilo (sekvenca), nastalo v 13. stoletju.
• Naslov izhaja iz prvega verza, Stabat mater dolorosa (»Mati žalostna je stala«).
• Ta himna, ena izmed najpomembnejših ohranjenih in v bogoslužju rabljenih srednjeveških
pesmi, je meditacija na temo trpljenja Marije, Jezusove matere, med njegovim križanjem.

22. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI IN OLYMPE PÉLISSIER
• Med zdravljenjem v Aix-les-bains je leta 1832 spoznal Olympe Pélissier, s katero je živel
po ločitvi od Isabelle Colbran. Po smrti prve žene se je z njo leta 1845 tudi poročil.

23. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Postal je borzijanec in živel od trgovskih špekulacij.
• Nekaj let je preživel v Milanu, kjer so ga obiskovali različni tedaj znani
umetniki.
• Leta 1840 je, kljub krizam depresije, prevzel vodenje bolonjskega Licea
Musicale.
• Po nekaj letih je odšel za sedem let v Firence, leta 1855 pa ponovno v Pariz.
Tudi tukaj je v svojem salonu sprejemal znane umetnike, ministre, vladarje in
finančnike. Gledališča sploh ni več obiskoval, večinoma je bil doma in prirejal
vsako soboto družabne večere s koncertom in imenitno večerjo.

24. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Po slovesu od opernih odrov je tako v svoji vili
komponiral niz krajših del, ki jim je ironično rekel
»starostni grehi«.
• Med temi deli je tudi Petit Messe Solennelle ali Mala
slavnostna maša, ki jo je napisal leta 1864 ob
posvetitvi na novo zgrajene zasebne kapele pariškega
prijatelja Adligena.

25. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Po 22 let prej napisani in bolj znani sekvenci Stabat Mater je ta
maša drugo Rossinijevo liturgično delo.
• Mašo je napisal je za harmonij in klavir, kot je bilo v navadi v
francoski liturgični tradiciji tistega časa, prijatelji in pariški kritiki
pa so ga prepričali, da je leta 1867 napisal tudi orkestrsko
različico.
• Rossiniju se to ni zdelo potrebno, zanj je bilo to zelo osebno
delo, ki ga je napisal predvsem zase. Pravijo, da je njegovi
odločitvi botrovala tudi misel, da se bo orkestracije tega dela
tako ali drugače po njegovi smrti lotil kak drug skladatelj ...

26. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Ko je živel v Parizu od leta 1855 do smrti, je k sebi je
vabil elito tedanjih umetnikov in jim stregel kot mojstrski
kuhar s kreacijami svoje izvrstne kuhinje.
• Rossini avtor več kot 1000 kuharskih receptov, njegova
najbolj znana jed se danes imenuje tournedos Rossini
(Rossinijevi turnedoji).

27. ROSSINIJEVI TURNEDOJI

28. GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI
• Zadnja leta je bil bolehen, silno nervozen in vraževeren.
• Bal se je smrti, petka in številke 13.
• Leta 1868 se je skladateljevo zdravje poslabšalo.
• 13. novembra 1868 je umrl v svoji hiši v Passyju v Parizu, star 76 let.