Barok na Slovenskem

9,312 views
8,853 views

Published on

Dopolnjena, popravljena in prirejena verzija

Published in: Education
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
9,312
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
1
Actions
Shares
0
Downloads
24
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Barok na Slovenskem

  1. 1. BAROK BAROČNA KNJIŽEVNOST označuje lit. dela , ki nastanejo kot posledica krize renesanse, reformacije in protireformacije.  
  2. 2. <ul><li>Značilnosti </li></ul><ul><li>Literarne zvrsti </li></ul><ul><li>Predstavniki </li></ul><ul><li>Barok na Slovenskem </li></ul><ul><li>Janez Svetokriški </li></ul>
  3. 3. <ul><li>književno obdobje, ki je sledilo obdobju slovstvenega zastoja (evr.)renesansi/ </li></ul><ul><li>Izraz izhaja iz portugalske besede &quot;barocco”, </li></ul><ul><li>kar pomeni izkrivljeno, pretirano, popačeno oz. </li></ul><ul><li>nepravilen, kriv biser </li></ul>Splošne značilnosti
  4. 4. <ul><li>V širšem pomenu označuje izraz barok stilno usmerjenost 17. in 18. stoletja v umetnosti- likovni, glasbeni in književni umetnosti </li></ul><ul><li>pojavi se težnja po krašenju, ustvarjanju iluzije  preobloženost, izumetničenost, gostobesednost </li></ul>Splošne značilnosti
  5. 5. Značilnosti <ul><li>izumetničenost </li></ul><ul><li>preobremenjenost </li></ul><ul><li>celo popačenost </li></ul><ul><li>pretiravanje </li></ul><ul><li>kontrast </li></ul><ul><li>razkošje </li></ul><ul><li>barvitost </li></ul>
  6. 6. <ul><li>metafore (zapletene, drzne) </li></ul><ul><li>izrazi in besedne zveze, ki jih v vsakdanjem govoru ne uporabljamo </li></ul><ul><li>večstavčne povedi </li></ul><ul><li>latinski citati </li></ul><ul><li>eksampli (zgled, primera, ponazoritev moralnega nauka s kratko zgodbo, pripovedjo o človeškem obnašanju s pozitivnim ali negativnim zgledom) </li></ul>SLOGOVNE ZNAČILNOSTI BAROČNE KNJIŽEVNOSTI:
  7. 7. KULTURNOZGODOVINSKE ZNAČILNOSTI <ul><li>Leta 1678 začne v Ljubljani delovati Mayrjeva tiskarna </li></ul><ul><li>po italijanskih vzorih oblikujejo Academie operosorum (Akademija delovnih) </li></ul><ul><li>leta 1701 ustanovijo Academie philharmonicorum (predhodnica Slovenske filharmonije). </li></ul>
  8. 8. Academia operosorum Labacensium  ( Akademija  delovnih  Ljubljančanov ) <ul><li>Med ljubljansko stolnico in nizom tržnic stoji razsežna palača, današnje Bogoslovno semenišče Ljubljana. Zgradbo je na pobudo članov Akademije operozov, zlasti stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja, zasnoval furlanski arhitekt Carlo Martinuzzi v prvem desetletju 18. stoletja, prizidani Peerov trakt ob Ljubljanici pa je oblikoval arhitekt Candido Zulliani leta 1758. Na vhodu krasi zgradbo portal iz leta 1714, ki ga sestavljata dva kamnita Herkula in ki podpirata kapitela s preklado in napisom &quot;Virtuti et Musis&quot; (&quot;Kreposti in umetnostim&quot;). Portal je nastal v delavnici kamnoseka Luke Misleja, simbolične reliefe oz. kipe pa je izklesal Angelo Putti. </li></ul><ul><li>http://sl.wikipedia.org/wiki/Academia_operosorum_Labacensis </li></ul>
  9. 9. Academia operosorum Labacensium  ( Akademija  delovnih  Ljubljančanov ) <ul><li>Največja dragocenost v zgradbi je  Semeniška knjižnica , ki je edina ohranjena baročna knjižnica v Sloveniji. Ta knjižnica je bila tudi prva javna znanstvena knjižnica v Sloveniji. Ustanovili so jo člani Akademije operozov leta 1701, ko so ji darovali svoje osebne knjižnice, med njimi zlasti njen predsednik stolni prošt Janez Krstnik Prešeren. Dvoetažni prostor je opremo in poslikavo dobil do leta 1725. Stropno fresko, ki je izrazito iluzionistična, je naslikal Giulio Quaglio, skupaj s sinom Rafaelom, leta 1721. Okoli alegorije Modrosti, Vere, Upanja in Ljubezni so razvrščene osebe, ki povezujejo antiko in učenost krščanstva. V hrastovih omarah, ki so delo mizarja Josipa Wer(ganta) - z delom je končal leta 1725 - so ob stenah knjige, razvrščene po sistemu iz leta 1840. Sredi dvorane so klopi in masivna miza, na kateri sta dva baročna globusa iz leta 1600. Na mizi je tudi katalog, ki ga je leta 1840 sestavil knjižničar Jurij Volc. Knjige so zelo dobro ohranjene, ker v tej dvorani ni bilo nikoli umetne svetlobe niti se v njej ni kurilo. </li></ul>
  10. 10. Academia operosorum Labacensium  ( Akademija  delovnih  Ljubljančanov ) <ul><li>Semeniško knjižnico sestavljajo različne zbirke, med njimi je najznamenitejša &quot;stara&quot; knjižnica, ki je skupaj z opremo zavarovana kot kulturni spomenik. Druge zbirke so še: &quot;duhovna&quot; knjižnica z novejšimi teološkimi knjigami in revijami, &quot;cirilska&quot; knjižnica ali &quot;knjižnica slovenskih bogoslovcev&quot; z leposlovnimi, neteološkimi knjigami in revijami ter &quot;zbirka slovenskega verskega tiska&quot;. Vsak oddelek ima lastni abecedni katalog. V &quot;stari&quot; knjižnici je okoli 7.000 knjig, med njimi 30 inkunabul, več sto latinskih, nemških in slovenskih rokopisov ter posebna zbirka opernih libretov. Znamenita je rokopisna latinska Biblija iz 13. stoletja, imenovana &quot;Turjaška&quot; ali &quot;Hrenova&quot; Biblija; nič manj zanimiv pa ni edini znani izvod pravil ljubljanske Akademije filharmonikov iz leta 1701. Med baročnimi rokopisi je še posebej dragocena zbirka dokumentov ljubljanskega zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja. Drugih knjig in revij je okoli 60.000 in so shranjene v drugih prostorih Bogoslovja. </li></ul>
  11. 11. Literarne zvrsti <ul><li>Temeljna polliterarna zvrst je bila PRIDIGA </li></ul><ul><li>Gre za polliterarno zvrst, ki je doživela vrhunec z Janezom Svetokriškim </li></ul><ul><li>Ta je namreč z zbirko pridig SVETI PRIROČNIK (1691-1707) dosegel evropski vrh. </li></ul><ul><li>Pojavile so se tudi t.i. VERSKE IGRE(Škofjeloški pasijon-oče Romuald) </li></ul><ul><li>potepuški romani </li></ul><ul><li>Pasijoni </li></ul>
  12. 12. Predstavniki <ul><li>BAROČNO SLIKARSTVO: - Italijan Caravaggio - Francoz Fragonard - Nizozemci Rubens, Rembrand - Španec Velazquez </li></ul><ul><li>GLASBENO PODROČJE: -Vivaldi </li></ul><ul><li>-Tartini </li></ul><ul><li>-Bach </li></ul><ul><li>-Händel </li></ul>REMBRAND BACH VIVALDI TARTINI HANDEL -Francesco Robba <ul><li>ARHITEKTURA </li></ul>Robbov vodnjak-ljubljana-center
  13. 13. Barok na slovenskem <ul><li>v 16. stol. (doba protireformacije) prihaja do ponovne katolizacije slovenskih dežel </li></ul><ul><li>do l. 1672 je bilo obdobje mrtvila (brez knjig), književnost se ni razvijala, ni več enotnega jezika - cepitev na narečja </li></ul><ul><li>od l. 1672 do sredine 18. stol. res govorimo o baroku: </li></ul><ul><ul><li>vdor tuje operne hiše </li></ul></ul><ul><ul><li>književnost ostaja pod okriljem cerkve </li></ul></ul><ul><ul><li>prevodi, čustvene pesmi, pridige </li></ul></ul><ul><ul><li>dramatika: Škofjeloški pasijon </li></ul></ul><ul><li>v jeziku je precej besed iz italijanskega in nemškega besedišča </li></ul><ul><li>vokalna redukcija – izpuščanje samoglasnikov </li></ul><ul><li>jezik je izumetničen, preobložen, besedni pomeni so nejasni, prispodobe zapletene </li></ul><ul><li>1689 – Slava vojvodine Kranjske – Valvasor </li></ul>
  14. 14. Slovenski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641-93) je v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske leta 1689 takole upodobil takratno Ljubljano.
  15. 15. Tobija Lionelli ( Janez Svetokriški) 1647, Vipavski Kri ž , † 17. oktober 1714, Gorica <ul><li>Rodil se je materi Slovenki in očetu Italijanu kot Tobija Lionelli </li></ul><ul><li>Postal je kapucinski menih, znan pod imenom Janez Svetokriški </li></ul><ul><li>Služboval je po različnih samostanih v Sloveniji (npr. v Vipavskem križu) in na Hrvaškem in si medtem zapisoval pridige, ki jih je izdal v zbirki petih knjig z naslovom Sveti priročnik </li></ul><ul><li>Ena najbolj znanih pridig je Na noviga lejta dan </li></ul><ul><li>Tisk so omogočili plemiški in cerkveni dobrotniki </li></ul>
  16. 16. Pridige <ul><li>Pridigal je po veliko krajih. Kot gvardijan je služboval v Trstu (1679), Križ na Vipavskem (1682), Ljubljana (1684), Trst (1686), Novo Mesto (1688) in Gorica (1693). Z govorno besedo je uresničeval smernice tridentinskega koncila, ki je zapovedoval duhovnikom, da morajo vsako nedeljo ali na praznik govoriti vernikom. S tem je uresničeval program svojega reda, ki je pridigarsko službo cenil kot svoje najplemenitejše opravilo. </li></ul>
  17. 17. Pridige <ul><li>Svetokriški se je še posebej izkazal. Ljudstvo ga je vzljubilo in zvesto poslušalo v vročini in mrazu, kakor sam pravi v pridigi &quot;Slovo od Ljubljane&quot;. Tudi sobratje duhovniki so njegovo pridigarsko sposobnost zelo cenili. Mnogi od nji so ga prosili, da bi jim posodil svoje slovenske pridige, da bi jih prepisali, ali pa, da bi jih &quot;drukat pustil&quot;. S tem si je postavil obsežen plan, ki ga je v sedemnajstih letih skoraj v celoti uresničil . Izdal je 5 debelih zvezkov pod naslovom SACRUM PROMPTUARIUM - Sveti priročnik na 2896 straneh. Prva dva zvezka sta izšla leta 1691 v Benetkah, ostali so izšli v Ljubljani. Tretji zvezek nosi letnico 1696, četrti 1700 in peti 1707. Tretji zvezek je v celoti izšel šele leta 1698, ko je škofijski cenzor podpisal dovoljenje za natis. </li></ul>
  18. 18. NA NOVIGA LEJTA DAN http://lit.ijs.si/svetokr1.html <ul><li>l. 1697 izide pridiga Na noviga leta dan </li></ul><ul><li>voščilo za novo leto </li></ul><ul><li>nagovori plemstvo, duhovnike, zakonce, mladino </li></ul><ul><li>nek nauk ponazori z zgledom – eksamplom </li></ul><ul><li>okras so številni obsežni latinski citati </li></ul><ul><li>V uvodu jim vošči za praznike in zatrjuje, da bo novo leto srečno le, če bodo izpolnjevali božje zapovedi in živeli v skladu z božjimi nauki. </li></ul><ul><li>Vsakič, ko se obrne na katerega od naslovnikov, uporabi kot prispodobo darovanja robcev.   </li></ul>
  19. 19. Na noviga lejta dan <ul><li>Povezava za učenje: </li></ul><ul><li>http://gradiva.txt.si/slovenscina/slovenscina-za-gimnazije-srednje-sole/1letnik/janez-svetokriski-na-noviga-lejta-dan/ </li></ul>
  20. 20. Konec
  21. 21. FB – tudi izprijenci so med nami

×