• Save
PROGRAMME OF EVENTS / PLECNIK'S ARCHITECTURAL HERITAGE
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×
 

PROGRAMME OF EVENTS / PLECNIK'S ARCHITECTURAL HERITAGE

on

  • 340 views

 

Statistics

Views

Total Views
340
Views on SlideShare
247
Embed Views
93

Actions

Likes
0
Downloads
0
Comments
0

3 Embeds 93

http://artkontakt2025.com 45
http://barbarajaksejersic.wordpress.com 35
http://artkontaktwork.com 13

Accessibility

Categories

Upload Details

Uploaded via as Adobe PDF

Usage Rights

© All Rights Reserved

Report content

Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
  • Full Name Full Name Comment goes here.
    Are you sure you want to
    Your message goes here
    Processing…
Post Comment
Edit your comment

PROGRAMME OF EVENTS / PLECNIK'S ARCHITECTURAL HERITAGE PROGRAMME OF EVENTS / PLECNIK'S ARCHITECTURAL HERITAGE Document Transcript

  • ?Kako preživeti dan
  • ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANEMaksimalno Plečnik. Maksimalno ubrano. Toplo vabljeni.MaxiTrg republike 11000 Ljubljana, SlovenijaTel.: +386 (0)1 476 68 00Fax: +386 (0) 1 426 20 86e-pošta: info@maxi.siwww.maxi.si
  • ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANEv MaxijuKaj: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA PLEČNIKOVE LJUBLJANEKako: Skozi pogled vertikalnih panoramKdaj: Četrtek, 20.01.2011 ob 17. uriKje: Maxi - razstavni prostor v pasažiKulturni program: Predstavitev razstave avtorjev Staneta Jeršiča in Barbare Jakše Jeršič; Nastop godalnega kvarteta Calisto; Program bo povezovala Tjaša Hrobat; Podpisovanje knjige Glasba panoram Plečnikove arhitekture; Predstavitev projekta Plečnikova čokoladna piramida slaščičarne Maxi s pokušino sladice.
  • ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANEv Mercatorjevih centrih po SlovenijiMAXI LJUBLJANA 20. 01. - 30. 01. / čet, 20. 01. 2011 ob 17. uriMC JESENICE 31. 01. - 06. 02. / čet, 03. 02. 2011 ob 10. uriMC LJUBLJANA ŠIŠKA 07. 02. - 13. 02. / čet, 10. 02. 2011 ob 17. uriMC KRANJ PRIMSKOVO 14. 02. - 20. 02. / čet, 17. 02. 2011 ob 10. uriMC MARIBOR 21. 02. - 27. 02. / čet, 24. 02. 2011 ob 10. uriMC VELENJE 28. 02. - 06. 03. / čet, 03. 03. 2011 ob 10. uriMC POSTOJNA 07. 03. - 13. 30. / čet, 10. 03. 2011 ob 10. uriMC CELJE 14. 03. - 20. 03. / čet, 17. 03. 2011 ob 10. uriMC NOVA GORICA 21. 03. - 27. 03. / čet, 24. 03. 2011 ob 10. uriMC NOVO MESTO 28. 03. - 03. 04. / čet, 31. 03. 2011 ob 10. uriPodpisovanje knjige Glasba panoram Plečnikove arhi-tekture in prodaja oštevilčenih in podpisanih fotografijbo na zgoraj navedenih lokacijah in terminih.Otroška delavnica Lov na bisere Ljubljane bo v četrtek,10. 02. ob 17. uri v MC Ljubljana Šiška pod vodstvomMojce Perat, Socialna akademija.Originalne fotografije so prav tako naprodaj v prostorihTIC Ljubljana na Stritarjevi, galeriji kavarne Maxi in prekospleta www.artbutik.si.
  • Fotografija: Jurij Popov, 2010“Resnična pot raziskovanja ni iskanje novih kra-jev, temveč odkrivanje sveta z novimi očmi.” MarcelProust (1871 - 1922)
  • ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANEv diskusijskih srečanjihJurij Popov: “Zakaj? Zato ker nas foto-grafija obkroža, ker je povsod okoli nas,ker s fotografijo v vsakem izmed nas nas-taja vzporedni svet. Ker se naš spomin sfotografijo krepi, bistri. Ker je naš svetpoln različne vrste fotografije, ki jo mnogimečejo vso v isti koš. A fotografija je razve-jan svet komunikacije, delitev na poklicnoin tako imenovano družinsko fotografijo,je le najbolj groba. Znotraj tega je velikofotografskih podob. Fotografija je jezik,ki ga na videz govorimo vsi, včasih se ra-zumemo, včasih ne. Fotografija je kot jezik,kot so jeziki. En sam jezik je mogoče delitina knjižni jezik, pogovorni, narečja, di-alekte, slenge, funkcijske jezike in še in še.Tako je tudi s fotografijo. Kako zelo velikorazličnih govoric ima. Zakaj bi se torej bilovredno pogovarjati o fotografiji? Ker bi seradi naučili brati fotografijo. Ker bi se radinaučili vseh govoric znotraj te govoriceimenovane fotografija. Govorice, ki jihbomo spoznavali skozi tematsko domišljenepogovore.”Diskusijsko srečanje v kavarni Maxi v četrtek, 03. 02.ob 17. uri. Moderator pogovora s Stanetom Jeršičembo Jurij Popov;Diskusijsko srečanje v kavarni Maxi v četrtek, 31.03. ob 17. uri. Moderatorka pogovora z Barbaro JakšeJeršič bo Mojca Perat, Socialna akademija.
  • Kaj: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA GLASBA PANORAM PLEČNIKOVE ARHITEKTUREKako: Skozi pogled horizontalnih panoramKdaj: Nedelja, 23.01.2011 ob 16. uriKje: Krakovski nasip Ogled razstave skupaj z avtorjema Stanetom Jeršičem in Barbaro Jakše Jeršič; Poskusili in posladkali se bomo s prefinjeno Plečnikovo čokoladno piramido.Kaj: BREZPLAČNI OGLEDI PLEČNIKOVE LJUBLJANEKdaj: Nedelja, 23.01.2011 ob 10:00 in 14:00Urnik in trajanje: 10:00 in 14:00; 2 uriŠtevilo oseb: 30 po odhoduKje: Mestna hiša - zbirno mestoPot ogleda: Mestna hiša; Plečnikove tržnice; Tromostovje; Hribarjevo nabrežje; Plečnikova gimnazija; Ogled fotografske razstave vertikalnih panoram Plečnikove arhitekture v podhodu Maxija; Rimski zid; Plečnikova hiša - vodeni ogled notranjosti (15 min); Krakovski nasip - ogled fotografske razstave horizontalnih panoram Plečnikove arhitekture; Narodna in univerzitetna knjižnica; Križanke.Zainteresirani dvignejo karto za brezplačno vodstvo na TIC-u na Stritarjevai ulici. Dodatne infor-macije: TIC, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana, 01 306 12 15, info@visitljubljana.si
  • ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANEskozi brezplačne oglede mesta Ljubljana in fotografske razstavePopolnoma umirjeno. Popolna nedelja. Toplo vabljeni.
  • GLASBA PANORAMPLEČNIKOVE ARHITEKTUREKrakovski nasip, 03. 01. - 02. 03. 2011, Ljubljana“Kar mi je lepo želim, da se ponovi. Znova in znova. ”Maurits Cornelis Escher (1898 – 1972)
  • RAZKRITI POGLEDIARHITEKTURE JOŽETA PLEČNIKAMaxijeva Galerija v izložbi, 21. 01. - 28. 02. 2011, Ljubljana“Vse dogajanje se vrši v nasprotjih in vse je v tokukakor reka.” Heraklit (550 pr. n. št. - 475 pr. n. št)
  • ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANESkozi okus Plečnikove čokoladne piramide Čokolada. Sodi med živila do katerih ljudje čutijo strast, vendar ta slast seže preko ljubez- ni za “sladkostjo” večine slaščic, kot so kara- mela, stepena smetana, žvečilni bonboni. Za resnične čokoholike že sama misel na čokolado pomirja in prebuja prijetne občutke. Čokolada je preprosto drugačna. Očara in vzpodbuja. Tako kot Plečnikova dela. Čokoladna piramida z zlatim Plečnikovim podpisom je drobna zdrava poslastica, naj popestri in polepša vaš dan.
  • Marko Košan: “Jože Plečnik je Ljubljanizapisal svoj arhitekturni testament. Koz-mopolitski Dunaj in zlata Praga sta mordanavdihnila nekatera njegova najboljšain najbolj izvirna dela, a šele v rojstnemmestu in nastajajoči metropoli mladega ev-ropskega naroda na poti slutnje uresničitvevečstoletnega cilja državne samostojnostije izrisal monumentalno podobo opusa ev-ropskih dimenzij, ki povezuje graditeljskeideje včerajšnjega in jutrišnjega sveta včudovito urbano tkivo tenkočutno razpre-denih niti neponovljivega ustvarjalneganasnutka. Plečnikova arhitektura spajaminulost in sedanjost, včerajšnjemu svetuomogoča vstop v trenutek, ki ga živimo,žlahtne usedline preteklosti zavrtinči vbrstenje sedanjosti. Plečnik je modernooblikovane forme odel v plašč klasične stro-gosti in jih prekril z nadzgodovinsko opno.Vzorec preteklosti je vtisnil v večnostni iz-raz, ki se vselej ravna po zavesti sedanjosti,ko v sebi nosi toliko preteklosti, kolikor joje moč občutiti v sedanjosti.”
  • Barbara Jakše Jeršič: “Ljubljana je zavita vduh Plečnika in z njegovimi stvaritvami sesrečuješ na vsakem koraku. Romantičnostarkad med Tromostovjem in Zmajskimmostom, očarljivost Čevljarskega mostu,prijazna ureditev Jakopičevega drevore-da, veličastnost Narodne in univerzitetneknjižnice ... te zapeljejo v ustvarjalno san-jarjenje in nehote te ubranost vizualnihritmov v trenutku osvoji. Plečnikova arhi-tektura je poduhovljeno darilo ljudem inJožeta Plečnika sem začutila kot velikega inžlahtnega umetnika.”Stane Jeršič: “Vračam se v iste prostore ve-dno znova. Pomlad je od vseh letnih časovnajmlajša… zima me napoti v preteklost, kopostanejo Plečnikovi ambienti polni pre-tanjene intimnosti. Pomlad, poletje, jesen,zima… in pomlad. Drug letni čas, se pravinekaj drugega? Pogledi pripoznavajo pro-store razvidno in skrivnostno. Glas zveni vvelikem Plečnikovem ambientu drugače kotv malem; povsem drugače odzvanja v odpr-tem kot v zaprtem prostoru. Neskončnoštevilo popolnih kompozicij, ki razkrivajorazlične kulture in čas.”
  • TROMOSTOVJE (1929/32)Plečnik je približal reko mestu s stranskimistopnišči, ki se spuščajo k Ljubljanici. Posvoji kompozicijski ureditvi in namestitvibalustrov na osrednjem mostu in stranskihbrveh, Tromostovje spominja na beneškemostove, s čimer je arhitekt želel poustvaritisredozemski značaj Ljubljane. Stranski brvinista postavljeni vzporedno, temveč tako,da usmerjata prostor Prešernovega trgaproti Mestni hiši in z osrednjim mostom -na katerem so tudi lepo oblikovani svetilnistebri - tvorita enotno kompozicijo, s čimerje trg s Prešernovim spomenikom postal os-rednji javni prostor mesta.»Harmonija je najlepša stvar na svetu in veličina niodvisna od količine investiranega denarja, ampakveličine arhitektovega sloga in plemenitosti njegoveideje.« Giovanni Lorenzo Bernini (1598 - 1680)
  • NARODNA IN UNIVERZITETNAKNJIŽNICA (1930/41)Narodna in univerzitetna knjižnica stoji namestu kjer je nekdaj stal Deželni dvorec insodi med Plečnikova najpomembnejša dela.Opečna fasadna ploskev, ki jo členijo kam-niti vložki, podaja izrazito plastičen učinek,streha antičnega templja je nakazana in ust-varja, z veliki navpičnimi okni umaknjenimiiz fasadne površine, vtis mogočnosti. Glav-ni in stranski portal izstopata iz ravninefasadne ploskve. Ker si je arhitekt zamislilknjižnico kot posvečen prostor učenosti,usmerja obiskovalca od vhoda iz temnegapritličja proti svetli čitalnici, simbolno - odteme neznanja k svetlobi modrosti. »Ritem in harmonija najdeta pot v notranjost duše.« Platon (427-347 Pr. n. št.)
  • LETNO GLEDALIŠČE KRIŽANKE(1952/56)Zadnje obsežnejše Plečnikovo delo je obno-va Križevniškega samostana v gledališče naprostem, ki ga je dokončal njegov asistentarhitekt Anton Bitenc. Predlog za prenovov avditorij je podal šele Plečnik in v ta na-men prostrano osrednje dvorišče tlakoval zbetonskimi ploščami, k stari fasadi dozidalarkade z balkoni in jih poslikal s sgrafiti.Ob vhodu na dvorišče je lapidarij z ostankinekdanje Križevniške cerkve, prav tako paje Plečnik vključil vrsto arhitekturnih ele-mentov porušenih ljubljanskih hiš in drugihzgodovinskih skulptur in portalov. Šele podokončanih delih se je izkazalo, da dvoriščeni ustrezno za prireditve, zato so ga name-nili za preddverje. Prenova je vključevalaše dva manjša prostora in sicer Peklenskodvorišče, oblikovano v sredozemskem duhuin malo dvorišče z arheološkim vrtom.“Z dotikom ljubezni vsakdo postane pesnik.” Platon(427-347 Pr. n. št.)
  • ZAPORNICA NA LJUBLJANICI (1933/39)Zapornico na Ljubljanici je Plečnik zasnovalkot monumentalno mestno zgradbo, post-avljeno na koncu ograjenega korita reke,ki služi za uravnavanje pretoka vode skozisredišče mesta. Objekt je zasnovan kot hišana vodi s tremi stolpi – piloni, opirajočimise na mogočno oblikovano stebrovje. Mostnosijo jonski stebri z vkomponiranimi obra-zi - oblikoval jih je Božo Pengov – ki zrejov smeri odtekajoče reke. Zapornica daje vtisnepremakljive celote in obvladovanja vod-nega elementa.“Kdor stopi v reko, mu pritekajo druge in zmeromdruge vode” - Heraklit (550 pr. n. št. - 475 pr. n. št)
  • Fotografija odseva lepote innepravilnosti urbane krajine.Naloga umetnika je, da slikouravnoteži, napolne z ritmom,ustvari dinamiko, prišepneizpoved.
  • Vsako mesto potrebuje svoj tes-tament zapisan v podobi. Foto-grafija sledi udejanjenemu in vtrenutku svetloba nariše sliko. Ssugestijami in prisotnostjo foto-grafski umetniki lahko postanejosoustvarjalci čarobne podobenašega mesta Ljubljane in našedržave Slovenije.
  • “Bog je v detajlih” - Mies van de Rohe (1886 - 1969)
  • POSLANSTVODružbena odgovornost se gradi skozi zavestvsakega posameznika, pomembno je, da vokolju, ki obeta možnosti. Nova področjadelovanja snujemo ljudje s pametnimiodločitvami, ki so ključ do uspeha. Začetekboljšega sveta je, da verjamemo vanj.Uresničevanje cilja se tako prične z jasnovizijo in nadaljuje z izvirnimi idejami inpredanim delom.PROJEKTI2011 Odkrivanje Plečnikove Ljubljane2010 Glasba panoram Plečnikove arhitekture2009 Nebo nad Ljubljano2009 Zgodovina prihodnosti2008 Ljubljana - Washington2008 Plečnikova Slovenija2008 Miniature Slovenije2005 Diskretni šarm miru2004 Slovenija nova zvezda Evrope
  • VIZIJAZavod ArtKontakt aktivno deluje napodročju kulturnega ustvarjanja in s svo-jimi projekti bogati slovensko, evropsko insvetovno družbo, sodeluje s širokim krogomsodelavcev z različnih področij, razvija za-nimive produkte za najširši krog ljudi invzpodbuja pozitivno in konstruktivnodelovanje.“Če imaš rad življenje ne zapravljaj časa, kajti čas jesnov iz katere je sestavljeno življenje.” - BenjaminFranklin (1706 - 1790)
  • 15.02.2010Otvoritev meseca slovenske kulture v Békéscsabi12. februarja 2010 je v mestu Békéscsaba potekala otvoritev meseca slovenskekulture v okviru mednarodnega leta gledališča Jókai s premierno uprizoritvijodrame Draga Jančarja “Halštat” v madžarskem prevodu. Slovenski pisatelj je ob tejpriložnosti imel tudi srečanje z madžarskimi dramaturgi ter zainteresiranimi bralci.Popoldne je bila slovesna otvoritev fotografske razstave Urada vlade za komunici-ranje “Plečnikova Ljubljana”, ki je delo fotografov Staneta Jeršiča ter Barbare JakšeJeršič, ter tiskovna konferenca za slovenske in madžarske medije. Zvečer je bilsprejem, na katerem so gostitelji predstavili znamenitosti slovenske kulinarike sku-paj s tradicionalnimi jedi županije Békés. Kulturnih dogodkov ob otvoritvi mesecaslovenske kulture sta se udeležila tudi predsednik županije Békés László Domokoster župan mesta Békéscsaba Gyula Vantara. V okviru meseca slovenske kulture vBékéscsabi bo veleposlaništvo skupaj z gledališčem Jókai organiziralo tudi koncertgodalnega kvarteta z Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo 23. februarja 2010, terpredvajanje dveh slovenskih filmov z madžarskim prevodom v kino klubu.08.03.2010Dan Slovenije na budimskem graduV sodelovanju z županom prvega okrožja Budimpešte Tamásom Nagyom Gábo-rom je Veleposlaništvo RS v Budimpešti 5. marca 2010 organiziralo niz dogodkovv okviru dneva Slovenije. Dopoldne sta veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in županTamás Nagy Gábor v avli Mestne hiše odprla fotografsko razstavo Staneta Jeršičater Barbare Jakše Jeršič o Plečnikovi Ljubljani. Po otvoritvi je potekal slovensko-madžarski poslovni forum z udeležbo desetih slovenskih in približno tridesetihmadžarskih podjetij. Na dogodku so se slovenska podjetja predstavila madžarskimudeležencem foruma, potem pa je bila priložnost za navezavo poslovnih stikov. Pogospodarskem forumu so udeleženci dogodka lahko poskusili slovenska vina v avlistavbe Mestne hiše. (vir: http://www.budimpesta.veleposlanistvo.si/) Sinfo, apr 2010
  • 26. 10. 2010 “Move Moment” z ameriške celine nazaj domov Zgodovinski atrij Mestne hiše od danes nudi zavetje reprezentativni likovni razstavi 24 slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov. Ti so del projekta “Move Movement”, ki ga je že leta 2007 sprožilo Društvo likovnih umetnikov Ljubljane, izbral pa likovni kritik in kurator Aleksander Bassin. Razstava je gostovala na severnoameriški celini – v Washingtonu, Ottawi, Clevelandu in New Yorku. Na razstavi, ki jo bodo odprli ob 18. uri, sodelujejo Bo- jan Bensa, Viktor Bernik, Dragomil Bole, Marko Butina, Hamo Čavrk, Jurij Dobrila, Jelka Flis, Bojan Gorenec, Barbara Jakše Jeršič, Stane Jeršič, Dušanka Kajfež, Dušan Kirbiš, Damjan Kracina, Bojan Mavsar, Dušan Muc, Silvan Omerzu, Tobias Putrih, Brane Sever, Mojca Smerdu, Zora Stančić, Alenka Vidrgar, Žarko Vrezec, Jožef Vrščaj in Mojca Zlo- karnik. (vir: http://ms.sta.si/) Okno življenje zdaj 1  1 2 3 Igriva večnost  2  3 trenutka   4    4 5  5 6  6 s 7  7 tane Jeršič (1957) pro- imajo močno notranjo logiko, 8 fesionalno ustvarja na ni naključnosti – je koncept.  8 9 fotografskem področ- in to razkriva tudi knjiga Glas-  910 ju od leta 1989. V začetku je ba panoram Plečnikove arhi- 1011 njegovo zanimanje – poleg tekture, ki bo izšla v začetku 1112 portretne in ekološke foto- septembra letos. V njej z Bar- 12 grafije, s katero je posegel baro Jakše Jeršič razkrivava FOTOGRAFIJE: STANE JERŠIČ13 13 v sam vrh takratne jugoslo- izbrane detajle in manj obi-14 14 vanske fotografske scene – čajne poglede, ki jih ne po-15 vzbujala predvsem studijska znajo niti vsakdanji občudo- 1516 fotografija. Z Barbaro Jakše valci niti poznavalci Plečniko- 1617 Jeršič sta leta 1990 prodrla vega opusa. Pomemben del 1718 v mednarodni prostor ter knjige pa so besedila števil- 1819 samostojno razstavljala v po- nih imenitnih avtorjev, ki po- 19 membnih muzejih in galerijah v evropi, gled na Plečnikovo Ljubljano osvetljujejo20 20 Zda in na Japonskem. delo staneta Jer- povsem na novo. na. Uporaba leč s popravki perspektive ranju človeka. gre za neke vrste iskanje21 21 šiča je prejelo številna priznanja in nagra- vzpodbuja k iskanju edinstvenega, novega identitete, ko odstraniš vso nepotrebno22 de, bilo je vključeno v pregledne razstave RD: Čeprav mnogi fotografi zatrjujejo, da pogleda, ki je, fizikalno gledano, tudi bliže navlako in “očistiš” motiv, da spregovori 2223 in antologije, predstavljeno v knjigah in bo digitalna fotografija pokvarila umetnost pogledu našega očesa. Zato mi pri delu tudi s sebi lastno govorico. in pri portreti- 2324 revijah ter je danes del pomembnih javnih fotografiranja, pa vi odlično kombinirate poznavanje klasične tehnike sinar-Linhof ranju je to še posebno vznemirljivo, saj je 2425 in zasebnih zbirk, vključujoč zbirko fotogra- sodobno tehnologijo s tradicionalnimi fo- pride pogosto zelo prav. na drugi strani fotografske kamere oseb- 2526 fij pri Bibliotheque nationale de France. tografskimi tehnikami. Katera vam je naj- nost in je zato odgovornost morda še ne- 26 ljubša? RD: Velik poudarek dajete tudi portretni koliko večja.27 27 RD: V vašem izjemno bogatem arhivu naj- Jeršič: V časih, ko sem začel s fotografijo, fotografiji. Kaj je tisto, kar umetniško por-28 28 demo številna Plečnikova dela, ki pa jih ni bilo razmišljanja, dajmo fotografirati, tretno fotografijo razlikuje od “industrij- RD: Kateri motivi so vam največji izziv?29 vedno znova odkrivate in gledalcu prika- nekaj bo že uporabnega, če bo le posnet- ske”? Jeršič: Od nekdaj sem poizkušal povedati 2930 zujete na nov, doslej še ne videni način. kov dovolj veliko. ta ideja postaja stalnica Jeršič: V samem začetku je bilo moje de- nekatere stvari, s svojim delom prikazati 3031 Zakaj ravno Plečnik? v času, ko je fotografija v vsakem trenutku lovanje usmerjeno v ekologijo, nato v por- občutja, poglede in raziskovati ... in tako 3132 Jeršič: arhitektura prav gotovo sodi med dostopna vsakemu od nas. in fotografskih trete, sledilo je obdobje studijske fotogra- sem odkril fotografijo. Fotografska kamera 3233 najbolj zahtevne umetnosti. izzvati mora posnetkov je vedno več, preplavljajo nas fije, da se lahko zdaj vračam k t. i. urbani je postala instrument mojega izražanja in 33 naše čustvene odzive, sočasno pa je po- in se izgubljajo v času. težko pa rečem, da fotografiji in portretiranju. Ljudje tudi na fotografija moja strast ne glede na motiv.34 34 membno, da se v teh prostorih počutimo je res dobrih fotografij vedno več. “urbanih” posnetkih niso povsem odsot-35 Več informacij o avtorju in njegovem 35 prijetno in da “habitat” opravlja zastavlje- Pri fotografiji je pomembna ideja, kon- ni. Vendar poizkušam prikazati človekovo36 delu lahko najdete na stane-jersic.si, 36 no poslanstvo v dobro človeka. Zlasti po cept, ki se oblikuje skozi projekt ustvarja- navzočnost tudi takrat, ko v kadru ni ljudi www.facebook.com/plecnik.si,37 teh kriterijih lahko najviše vrednotimo do- nja. Pri t. i. urbani fotografiji pa je nadzor oz. so povsem v ozadju. Zame je portreti- www.facebook.com/stane.jersic, 3738 sežke mojstra Plečnika. Njegovi ambienti perspektive kljub vsemu bistvenega pome- ranje ambientov lahko zelo blizu portreti- www.facebook.com/portret.net 3839 39 16 reader’s digest rdslovenija.si 9/10 1740 4041 41 Reader’s Digest, sep in nov 2010
  • ArtKontakt je leta 2010 pripravil vrsto uspešnih projektov.Najodmevnejši je bil zagotovo Glasba panoram Plečnikovearhitekture, ki se je zaokrožil v obliki edinstvene publikacijeznotraj projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010.Udeležba na festivalu nevladnih organizacij Lupa, Tromostovje 30. 09. 2010Fotografija: Sašo KovačičPredstavitev knjige Glasba panoram Plečnikove arhitekture na vrtu Plečnikovehiše v Ljubljani 23. 09. 2010Fotografija: Sašo Kovačič
  • ArtKontakt je zasnoval in oblikoval predstavitveno zloženkoSlovenske akademije znanosti in umetnosti. Besedilo je prip-ravil akad. dr. Andrej Kranjc, portrete akademikov in naslov-no fotografijo je posnel Stane Jeršič, grafično oblikovanje jeizdelala Barbara Jakše Jeršič.
  • Arhitekturni biro Sadar + Vuga d.o.o. je v sodelovanju zBarbaro Jakše Jeršič opremil predprostor športne dvorane vStožicah. Fotografije dokumentirajo razvoj gradnje objektav razdobju od leta 2008 do leta 2010. “Posebnost VIP-predprostora so črno-bele foto tapete, ki prikazujejo posamezne faze gradnje športnega parka.” Urša Marn, Mladina št. 31, 06. 08. 2010
  • Stane Jeršič je s svojo fotografijo 4. februarja 2010 uspešnosodeloval na dobrodelni dražbi, ki jo je izvrstno organiziralodruštvo reporterskih fotografov Enooki v sodelovanju zMestno občino Ljubljana v galeriji Kresija.
  • Dobre fotografije vselej gradijona svetlobi. Z njeno pomočjo seizrišeta struktura in kontrast,vzpostavi se ritem, določijo semedsebojni odnosi med posa-meznimi deli vidnega polja.Takšne posnetke lahko razumemona dejanski, tehnični ravni, lahkopa jih – zaradi vključenega last-nega čustvovanja in izkušenj –doživimo mnogo bolj poglobljeno.
  • Fotografija ima torej močanučinek na gledalca. Ne le kot za-pisovalka trenutkov, temveč kotmedij s komunikacijsko močjo, kiskuša odsevati stvarnost življenja.
  • Januar 2011Vsebinska zasnova in grafično oblikovanje: ArtKontakt © 2011Avtorja fotografij, z izjemo tam kjer je navedeno drugače: Stane Jeršič, Barbara JakšeJeršič © 2004 - 2011Priprava besedil: Stane Jeršič
  • “Manj je več” - Mies van de Rohe (1886 - 1969)
  • ArtKontakt Viška cesta 25 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)5 994 71 10gsm: +386 (0)41 334 034, (0)41 627 123 artkontakt@rocketmail.com www. artkontakt.si