Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji, predstavitev poročila predstavnikom ESFRIPrezentacija opis stanja 2013_esfri

313 views

Published on

5. februarja 2013 smo v ADP izvedli predstavitev z naslovom Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji, predstavitev poročila predstavnikom ESFRI.

Published in: Social Media
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
313
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
1
Actions
Shares
0
Downloads
1
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji, predstavitev poročila predstavnikom ESFRIPrezentacija opis stanja 2013_esfri

  1. 1. OPIS STANJA NA PODROČJU RAZISKOVALNIH PODATKOV V SLOVENIJI Odprti podatki, predstavitev poročila predstavnikom ESFRI JANEZ ŠTEBE, SANJA LUŢAR IN SONJA BEZJAK ADP, Univerza v Ljubljani, 5. februar 2013
  2. 2. • Predstavitev udeležencev • Projekt Odprti podatki • Predstavitev po poglavjih: • načrtovanje, ustvarjanje podatkov, dodana vrednost in dokumentacija • digitalna hramba • iskanje, dostop in možnosti druge rabe podatkov • jasna postavitev odgovornosti za reševanje problemov • Razprava Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Uvod Program predstavitve
  3. 3. Uvod O projektu Projekt Odprti podatki 2011 – 2013- Priprava akcijskega načrta za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do podatkov iz javno financiranih raziskav v Sloveniji Koristi: •Prihranek stroškov •Preglednost, zaupanje v znanost se poveča •Nova, bolj kakovostna odkritja ob večkratni analizi (…) Podlaga ‚Načela in usmeritve OECD za dostop do javno financiranih raziskovalnih podatkov‘ •raziskovalni podatki iz raziskav, ki se izvajajo ob podpori iz javnih virov so javno dobro; •potrebno je zagotoviti kolikor je mogoče odprt in prost dostop do raziskovalnih podatkov. Prvi rezultati projekta: Opis stanja na področju Izvajamo niz predstavitev za seznanjanje ciljnih javnosti in pridobivanje kritičnih odzivov Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  4. 4. USTVARJANJE PODATKOV Sanja Lužar Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Ustvarjanje podatkov Predstavitev poročila
  5. 5. • „Jaz si ne predstavljam, kaj je za vas podatek. Običajno si pod to predstavljam neko surovo številko, ali pa neke vrednosti, ker pač s tem največ delam.“ • „Mi nimamo podatkov, mi se ukvarjamo z viri.“ • „Podatek ni samo grob podatek. Lahko je knjiga, ki jo je Charles Dickinson napisal, lahko je študija, ki jo je Charles Dickinson napisal, lahko so njegove lingvistične analize ... Nekaj, kar jaz uporabim kot podatek in naredim analizo, bo nekdo drug uporabil kot podatek.“ Splošna opredelitev (Principles and Guidelines OECD): “Raziskovalni podatki” so digitalno berljivi zapisi o dejstvih, ki predstavljajo osnovno podlago za znanstveno raziskovanje in ki v okviru znanstvene skupnosti veljajo kot ustrezno sredstvo za preverjanje veljavnosti raziskovalnih spoznanj. Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Ustvarjanje podatkov Kaj so podatki?
  6. 6. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • numerični podatki, meritve, rezultati numeričnih modelov, ekonomski modeli, anketni podatki, intervjuji, dnevniški zapisi, delovna poročila, slike, grafi, risbe, besede (besedilni korpus), pisna gradiva, statistični letopisi, popisi prebivalstva, bibliografske podatkovne zbirke, zvočni zapisi, video, programska oprema, strojna oprema, aplikacije, spektri, • • • • • • senzogrami, lidarski podatki, herbariji, zbirke živali, vzorci tkiv. podatki pridobljeni z metodo zračnega laserskega skeniranja. Podatki glede na metodo zbiranja • • • podatki, ki jih zberejo raziskovalci sami, podatki narejeni z aparaturami, podatki, katerih osnova za generiranje so drugi viri npr. vzorci, kartoteke Podatki iz drugih virov • javne ustanove (SURS, ARSO, AJPES , Geodetska uprava RS …) • mednarodni podatkovni centri Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Ustvarjanje podatkov Tipi podatkov
  7. 7. Kakovost podatkov - uporabnost podatkov za določen namen. PROBLEM: • Formalizirana in institucionalizirana pravila vs. raziskovalci prepuščeni lastni iznajdljivosti • velike razlike v ravni poznavanja postopkov in meril za zagotavljanje kakovosti REŠITEV: • Deljenje izkušenj, dobrih praks in zgledov -> večja standardizacija > večja kakovost -> večja možnost izkoriščanja • strokovno usposabljanje za upravljanje s podatki Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Ustvarjanje podatkov Kakovost podatkov v fazi ustvarjanja
  8. 8. • Kaj so dobri podatki? Splošno soglasje v okviru znanstvene skupnosti. • Hraniti zgolj kakovostne podatke, ni za vse sprejemljivo. „Tudi slab podatek nekaj pove. Če podatek manjka, potem vedno znova iščeš in odkrivaš, zakaj ga nekdo ni vključil. Bolje slab podatek kot pa, da ga ni.“ • Ali je mogoče izbor na podlagi kakovosti podatkov formalizirati po analogiji z recenzijskim postopkom, ki velja za znanstvene članke? Kdo bi ocenjeval in vrednotil kakovost podatkov? REŠITVE: • Prilagajanje tradicionalnih uredniških politik in recenzentskih postopkov področju vrednotenja podatkov • Knjižničarji usposobljeni za vzdrževane formalnih kriterijev in omejitev Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Ustvarjanje podatkov Izbor podatkov na podlagi kakovosti
  9. 9. • Čiščenje in transformacija • Opremljanje podatkov z metapodatki Stanje: • uveljavljeni standardi, • neformalni dogovori, • Vse popolnoma prepuščeno raziskovalcu Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Ustvarjanje podatkov Dodana vrednost
  10. 10. • Običajno potrebna vsaj minimalna obdelava, obstajajo pa tudi podatki, ki so brez obdelave neuporabni. • Pravila za čiščenje in transformacijo podatkov vsaj neformalno opredeljena kot uveljavljene prakse na posameznih inštitutih. Končni proizvod so lahko podatki v različnih verzijah, ki so uporabni za različne raziskovalce. Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Ustvarjanje podatkov Čiščenje, transformacija podatkov
  11. 11. Podatki namenjeni za mednarodne zbirke –popolna dokumentacija nastajanja podatkov. Področja, kjer še ni uveljavljenih standardov: • Dublin Core, z dodatnimi polji, • nestandarden xml zapis, • interni pravilnik o organizaciji raziskovalnega dela, ki izhaja iz projektnega menedžmenta Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Ustvarjanje podatkov Metapodatkovni standardi in dokumentacija
  12. 12. PROBLEM: • Dokumentacija podatkov pogosto prepuščena samim raziskovalcem • Dokumentiranje podatkov le kot dodatno delo REŠITEV: • Pomoč in svetovanje pri pripravi metapodatkov že v fazi ustvarjanja podatkov • Svetovanje pri iskanju specializiranih storitev hrambe in dostopa do podatkov • Usposabljanje knjižničarjev glede klasifikacij, tipov podatkovnih gradiv, in za podporo pri pripravi podatkov za objavo. Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Ustvarjanje podatkov Metapodatkovni standardi in dokumentacija
  13. 13. DOLGOTRAJNO DIGITALNO SHRANJEVANJE IN SKRBNIŠTVO Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Digitalna hramba Predstavitev poročila
  14. 14. Primer problemov in rešitev: Problem: Raziskovalni podatki: različni formati, velikosti, trajanje… Rešitev: register formatov in prilagojenih postopkov shranjevanja… Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Digitalna hramba Kaj / kako / kje shranjevati?
  15. 15. • • • • Raziskovalci sami, repozitoriji ustanov oz. splošni, področni podatkovni centri, nacionalne ustanove dediščine (NUK), pooblaščene ustanove (ARS) • vloga področnih knjižnic in knjižnic ustanov, IT oddelki: podporna dejavnost strokovnjakov za digitalno skrbništvo? Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Digitalna hramba Kdo bo prevzel nalogo? Vloga ostalih deleţnikov?
  16. 16. Vrednotenje in izbor ter izločanje: Metapodatki: Preverjanje postopkov in organiziranosti hrambe: kriteriji, zakonske podlage za shranjevanje, kaj je zadostna dokumentacija za potrebe digitalnega skrbništva kdo bo vodil preverjanje, kdo postopke vodi, metapodatki znanstvenih področij merila, mednarodni standardi, usposabljanje za izpolnjevanje meril, potrjevanje Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Digitalna hramba Področja, ki jih je potrebno podrobneje opredeliti
  17. 17. Center za svetovanje Spremljanje novosti, strokovna izmenjava Usposabljanje podatkovnih skrbnikov Povezovanje storitev, delitev dela in kolektivna gradnja storitev Npr. vpeljava in izkoriščanje sistema trajnih identifikatorjev Pooblaščeno opravljanje storitev za druge Institucionalizacija storitev Stabilno programsko financiranje, Naročnik določa obveznosti ustvarjalcev gradiv, Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Digitalna hramba Skupne potrebe na področju digitalne hrambe
  18. 18. ISKANJE, DOSTOP IN DRUGA RABA RAZISKOVALNIH PODATKOV Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Iskanje, dostop in druga raba Predstavitev poročila
  19. 19. Ustvarjalci podatkov uporabniki podatkov Deliti ali ne? Uporabiti ali ne? Vprašanje, zadržki, dileme, strahovi, predsodki… nepoznavanje, pomanjkanje interesa, pomanjkanje časa, nerazvita infrastruktura …. Kako? vzpostavitev profesionalizirane podatkovne storitve DOSTOP Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Iskanje, dostop in druga raba VLOGE IN NALOGE:
  20. 20. V Sloveniji razvoj dveh hitrosti, velike razlike med področji: 1. Naravoslovci in družboslovci pogosteje vključeni v mednarodne podatkovne kroge: Mednarodne podatkovne storitve: Slovenski repozitorij: • • • • • • • • … GenBank, UniProt, Protein Data Bank, Amadeus, ZACAT, ESS, Eurostat, Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) 2. Na nacionalno zamejenih področjih se zametki podatkovnih storitev šele pojavljajo: • • • • • • • • Arzenal, Virtualna zakladnica nacionalne dediščine, ZRC SAZU DEDI, Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, SI-story, Zgodovina Slovenije, Slovensko leposlovje na spletu, SIDIH, Digitalna infrastruktura za humanistiko in umetnost, Inštitut za biomedicinsko informatiko (IBMI) Glasbenonarodopisni inštitut, ARKAS, Arheološki kataster Slovenije • … Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Iskanje, dostop in druga raba NEENAKO RAZVITA POD. INFRASTRUKTURA IN STORITVE
  21. 21. Intervjuvanci so posebej izpostavili naslednje: 1. prisotnost tekmovalnosti in konkurenčnosti med raziskovalci, 2. slaba urejenost dostopa v primeru državnih ustanov, 3. problem nerešenega vprašanja avtorstva, 4. strah pred izgubo nadzora nad ‚lastnimi„ podatki Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Iskanje, dostop in druga raba OVIRE NA POTI K ODPRTEMU DOSTOPU:
  22. 22. Podatki so: - neizkoriščen potencial - osnova za prihodnje delo (objave, nova sredstva), - last raziskovalca, ki jih je ustvaril Več intervjuvancev je znanstveno okolje opisalo s pojmi: trg, konkurenca, tekma, tekmec, lastništvo, monopol nad možnimi odkritji … Rešitev: - deljenje podatkov in dostop do njih ni stvar raziskovalčeve osebne presoje, pač pa širšega konsenza znanstvene skupnosti in zahtev financerja (politike) - reforma sistema vrednotenja znanstvenih prispevkov in financiranja projektov (pravično ovrednotiti prispevke in napore pri ustvarjanju in pripravi podatkov, ovrednotiti objave podatkov, tudi v netradicionalnih oblikah) (P-R 8) Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Iskanje, dostop in druga raba 1. TEKMOVALNOST IN KONKURENČNOST
  23. 23. Državni podatki so: - so težko dostopni, - kdaj plačljivi Intervjuvanci, ki so imeli izkušnje z državnimi uradi ali mednarodnimi organizacijami (npr. SURS, Svetovna banka), so bili posebej zadržani glede deljenja podatkov. Rešitev: - ureditev splošnih načel o dostopu do podatkov, ki jih ustvarja javni sektor (politike), - del storitve in nalog evidentiranja, iskanja in dostopa prevzamejo in izvajajo področni podatkovni centri (infrastruktura in storitve) (P-R 9) Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Iskanje, dostop in druga raba 2. DRŢAVNE USTANOVE SO SLAB ZGLED:
  24. 24. Podatki: - so ustvarjeni, - predelani, obogateni, dopolnjeni (leksikoni, zemljevidi), - osiroteli … Nekateri intervjuvanci so negotovi, si podatkov ne upajo deliti z drugimi, da ne bi bili v prekršku. Rešitev: - koordinirano reševanje širših vidikov avtorskih pravic, - ustvariti pregledna navodila glede avtorskih pravic in licenc, - priporočiti OA licence, ki ne omejujejo rabe podatkov bolj, kot je nujno (P-R 10) Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Iskanje, dostop in druga raba 3. VPRAŠANJE AVTORSTVA:
  25. 25. Podatke: - je mogoče zlorabiti, - lahko povzročijo škodo Več intervjuvancev je previdnih, se bojijo odprtega dostopa, ponekod so za to strokovne podlage (npr. arheologija), drugod nepoznavanje rešitev. Rešitev: - urediti protokole glede dostopa (npr. registrirani uporabniki, etična komisija, ‚varna soba„), - vzpostaviti sistem nadzora nad uporabniki (P-R 13) Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Iskanje, dostop in druga raba 4. STRAH PRED IZGUBO NADZORA NAD PODATKI
  26. 26. 1. MESTO DOSTOPA (na obstoječi lokaciji, področni podatkovni c.) 2. OMEJITEV DOSTOPA (embargo, kategorije up., kontrola dostopa) 3. OA LICENCE, VREDNOTENJE IN CITIRANJE PODATKOV 4. STANDARDI ZA METAPODATKE (združljivost podatkov) Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Iskanje, dostop in druga raba TOČKE ZA RAZPRAVO:
  27. 27. Zaključek ODGOVORNOST V ZVEZI Z REŠEVANJEM PROBLEMOV Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  28. 28. • Citati • „Če smo vsi za, sem tudi jaz za“. • Toda: „da ne bodo neke trapaste direktive, ki jih potem ne bomo mogli izvrševati“. • Vloga jasnih politik pri ozaveščanju, spreminjanju navad. • Sankcije • Pogodbena obveznost raziskovalnega projekta • Spodbude • Dodatno delo ustrezno finančno ovrednoteno: obvezen Načrt ravnanja s podatki, ki dobi finančno pokritje v okviru projekta • Dosledno navajanje uporabljenih raziskovalnih podatkov v seznamu literature • Ustrezno vrednotenje pri osebnih bibliografijah Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Zaključek Potreba po jasni krovni politiki
  29. 29. • Zlasti pa za uresničevanje politik potrebujemo • Učinkovit sistem izvedbe storitev prevzema, hrambe in dostopa do podatkov • Ima zagotovilo dolgotrajnega delovanja • Ima ustrezno kadrovsko pokritje, možnost strokovnega usposabljanja • Področni podatkovni centri/ Kriteriji za delovanje • Imajo možnosti pridobivanja znanja in to znanje širijo med uporabnike: ustvarjalce (svetovanje in pomoč pri pripravi in izvajanju NRRP) in uporabnike podatkov (aktivno spodbujanje druge rabe) • Imajo mednarodne povezave, so po potrebi nacionalno med sabo integrirani, hkrati pa razvijajo področno diferencirane rešitve • Imajo vzpostavljene javno objavljene kriterije in postopke za vrednotenje kakovosti podatkov in temu ustrezen izbor • So usposobljeni in imajo ustrezna orodja ter jasno določene postopke izvajanja storitev • Imajo mehanizme za zagotavljanje odziva na zahteve strok in okolja da prilagajajo svoje storitve Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji Zaključek Infrastrukturna raziskovalna podporna storitev

×