Your SlideShare is downloading. ×
0
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Prezentacija opis stanja 2013_5_2
Upcoming SlideShare
Loading in...5
×

Thanks for flagging this SlideShare!

Oops! An error has occurred.

×
Saving this for later? Get the SlideShare app to save on your phone or tablet. Read anywhere, anytime – even offline.
Text the download link to your phone
Standard text messaging rates apply

Prezentacija opis stanja 2013_5_2

159

Published on

Prezentacija predstavljena predstavnikom ESFRI, ministrstvu in ARRS.

Prezentacija predstavljena predstavnikom ESFRI, ministrstvu in ARRS.

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total Views
159
On Slideshare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
0
Actions
Shares
0
Downloads
0
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

Report content
Flagged as inappropriate Flag as inappropriate
Flag as inappropriate

Select your reason for flagging this presentation as inappropriate.

Cancel
No notes for slide

Transcript

  • 1. OPIS STANJA NA PODROČJU RAZISKOVALNIH PODATKOV V SLOVENIJI Odprti podatki, predstavitev poročila predstavnikom ESFRIJANEZ ŠTEBE, SANJA LUŢAR IN SONJA BEZJAKADP, Univerza v Ljubljani, 5. februar 2013
  • 2. Uvod Program predstavitve • Predstavitev udeležencev • Projekt Odprti podatki • Predstavitev po poglavjih: • načrtovanje, ustvarjanje podatkov, dodana vrednost in dokumentacija • digitalna hramba • iskanje, dostop in možnosti druge rabe podatkov • jasna postavitev odgovornosti za reševanje problemov • RazpravaPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 3. Uvod O projektu Podlaga ‚Načela in usmeritve OECD za Projekt Odprti podatki dostop do javno 2011 – 2013- Priprava financiranih akcijskega načrta za raziskovalnih podatkov‘ vzpostavitev sistema •raziskovalni podatki iz raziskav, odprtega dostopa do ki se izvajajo ob podpori iz javnih virov so javno dobro; podatkov iz javno •potrebno je zagotoviti kolikor financiranih raziskav v je mogoče odprt in prost Sloveniji dostop do raziskovalnih podatkov. Koristi: •Prihranek stroškov •Preglednost, zaupanje v Prvi rezultati projekta: znanost se poveča Opis stanja na področju •Nova, bolj kakovostna odkritja ob večkratni analizi (…) Izvajamo niz predstavitev za seznanjanje ciljnih javnosti in pridobivanje kritičnih odzivovPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 4. Ustvarjanje podatkov Predstavitev poročila USTVARJANJE PODATKOV Sanja LužarPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 5. Kaj so podatki? Ustvarjanje podatkov • „Jaz si ne predstavljam, kaj je za vas podatek. Običajno si pod to predstavljam neko surovo številko, ali pa neke vrednosti, ker pač s tem največ delam.“ • „Mi nimamo podatkov, mi se ukvarjamo z viri.“ • „Podatek ni samo grob podatek. Lahko je knjiga, ki jo je Charles Dickinson napisal, lahko je študija, ki jo je Charles Dickinson napisal, lahko so njegove lingvistične analize ... Nekaj, kar jaz uporabim kot podatek in naredim analizo, bo nekdo drug uporabil kot podatek.“ Splošna opredelitev (Principles and Guidelines OECD): “Raziskovalni podatki” so digitalno berljivi zapisi o dejstvih, ki predstavljajo osnovno podlago za znanstveno raziskovanje in ki v okviru znanstvene skupnosti veljajo kot ustrezno sredstvo za preverjanje veljavnosti raziskovalnih spoznanj.Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 6. Tipi podatkov Ustvarjanje podatkov • numerični podatki, meritve, • senzogrami, • rezultati numeričnih modelov, • lidarski podatki, • ekonomski modeli, • herbariji, • anketni podatki, • zbirke živali, • intervjuji, • vzorci tkiv. • dnevniški zapisi, • podatki pridobljeni z metodo zračnega • delovna poročila, laserskega skeniranja. • slike, • grafi, Podatki glede na metodo zbiranja • risbe, • besede (besedilni korpus), • podatki, ki jih zberejo raziskovalci sami, • pisna gradiva, • podatki narejeni z aparaturami, • statistični letopisi, • podatki, katerih osnova za generiranje so • popisi prebivalstva, drugi viri npr. vzorci, kartoteke • bibliografske podatkovne zbirke, • zvočni zapisi, Podatki iz drugih virov • video, • javne ustanove (SURS, ARSO, AJPES , Geodetska uprava RS …) • programska oprema, • mednarodni podatkovni centri • strojna oprema, • aplikacije, • spektri,Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 7. Kakovost podatkov v fazi ustvarjanja Ustvarjanje podatkov Kakovost podatkov - uporabnost podatkov za določen namen. PROBLEM: • Formalizirana in institucionalizirana pravila vs. raziskovalci prepuščeni lastni iznajdljivosti • velike razlike v ravni poznavanja postopkov in meril za zagotavljanje kakovosti REŠITEV: • Deljenje izkušenj, dobrih praks in zgledov -> večja standardizacija - > večja kakovost -> večja možnost izkoriščanja • strokovno usposabljanje za upravljanje s podatkiPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 8. Izbor podatkov na podlagi kakovosti Ustvarjanje podatkov • Kaj so dobri podatki? Splošno soglasje v okviru znanstvene skupnosti. • Hraniti zgolj kakovostne podatke, ni za vse sprejemljivo. „Tudi slab podatek nekaj pove. Če podatek manjka, potem vedno znova iščeš in odkrivaš, zakaj ga nekdo ni vključil. Bolje slab podatek kot pa, da ga ni.“ • Ali je mogoče izbor na podlagi kakovosti podatkov formalizirati po analogiji z recenzijskim postopkom, ki velja za znanstvene članke? Kdo bi ocenjeval in vrednotil kakovost podatkov? REŠITVE: • Prilagajanje tradicionalnih uredniških politik in recenzentskih postopkov področju vrednotenja podatkov • Knjižničarji usposobljeni za vzdrževane formalnih kriterijev in omejitevPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 9. Dodana vrednost Ustvarjanje podatkov • Čiščenje in transformacija • Opremljanje podatkov z metapodatki Stanje: • uveljavljeni standardi, • neformalni dogovori, • Vse popolnoma prepuščeno raziskovalcuPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 10. Čiščenje, transformacija podatkov Ustvarjanje podatkov • Običajno potrebna vsaj minimalna obdelava, obstajajo pa tudi podatki, ki so brez obdelave neuporabni. • Pravila za čiščenje in transformacijo podatkov vsaj neformalno opredeljena kot uveljavljene prakse na posameznih inštitutih. Končni proizvod so lahko podatki v različnih verzijah, ki so uporabni za različne raziskovalce.Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 11. Metapodatkovni standardi in dokumentacija Ustvarjanje podatkov Podatki namenjeni za mednarodne zbirke –popolna dokumentacija nastajanja podatkov. Področja, kjer še ni uveljavljenih standardov: • Dublin Core, z dodatnimi polji, • nestandarden xml zapis, • interni pravilnik o organizaciji raziskovalnega dela, ki izhaja iz projektnega menedžmentaPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 12. Metapodatkovni standardi in dokumentacija Ustvarjanje podatkov PROBLEM: • Dokumentacija podatkov pogosto prepuščena samim raziskovalcem • Dokumentiranje podatkov le kot dodatno delo REŠITEV: • Pomoč in svetovanje pri pripravi metapodatkov že v fazi ustvarjanja podatkov • Svetovanje pri iskanju specializiranih storitev hrambe in dostopa do podatkov • Usposabljanje knjižničarjev glede klasifikacij, tipov podatkovnih gradiv, in za podporo pri pripravi podatkov za objavo.Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 13. Predstavitev poročila Digitalna hramba DOLGOTRAJNO DIGITALNO SHRANJEVANJE IN SKRBNIŠTVOPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 14. Kaj / kako / kje shranjevati? Digitalna hramba Primer problemov in rešitev: Problem: Raziskovalni podatki: različni formati, velikosti, trajanje… Rešitev: register formatov in prilagojenih postopkov shranjevanja…Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 15. Kdo bo prevzel nalogo? Vloga ostalih deleţnikov? Digitalna hramba • Raziskovalci sami, • repozitoriji ustanov oz. splošni, • področni podatkovni centri, • nacionalne ustanove dediščine (NUK), pooblaščene ustanove (ARS) • vloga področnih knjižnic in knjižnic ustanov, IT oddelki: podporna dejavnost strokovnjakov za digitalno skrbništvo?Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 16. Področja, ki jih je potrebno podrobneje opredeliti Digitalna hramba Preverjanje Vrednotenje in postopkov in Metapodatki: izbor ter izločanje: organiziranosti hrambe: za shranjevanje, kaj kriteriji, zakonske je zadostna kdo bo vodil podlage dokumentacija za preverjanje, potrebe digitalnega skrbništva metapodatki merila, mednarodni kdo postopke vodi, znanstvenih področij standardi, usposabljanje za izpolnjevanje meril, potrjevanjePredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 17. Skupne potrebe na področju digitalne hrambe Digitalna hramba Spremljanje Usposabljanje Center za novosti, podatkovnih svetovanje strokovna skrbnikov izmenjava Povezovanje Npr. vpeljava in Pooblaščeno storitev, delitev izkoriščanje opravljanje dela in kolektivna sistema trajnih storitev za gradnja storitev identifikatorjev druge Naročnik določa Stabilno Institucionalizacija obveznosti programsko storitev ustvarjalcev financiranje, gradiv,Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 18. Iskanje, dostop in druga raba Predstavitev poročila ISKANJE, DOSTOP IN DRUGA RABA RAZISKOVALNIH PODATKOVPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 19. VLOGE IN NALOGE: Iskanje, dostop in druga raba Ustvarjalci podatkov uporabniki podatkov Deliti ali ne? Uporabiti ali ne? Vprašanje, zadržki, dileme, strahovi, predsodki… nepoznavanje, pomanjkanje interesa, pomanjkanje časa, nerazvita infrastruktura …. Kako? vzpostavitev profesionalizirane podatkovne storitve DOSTOPPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 20. NEENAKO RAZVITA POD. INFRASTRUKTURA IN STORITVE Iskanje, dostop in druga raba V Sloveniji razvoj dveh hitrosti, velike razlike med področji: 1. Naravoslovci in družboslovci pogosteje vključeni v mednarodne podatkovne kroge: Mednarodne podatkovne storitve: Slovenski repozitorij: • GenBank, • Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) • UniProt, • Protein Data Bank, • Amadeus, • ZACAT, • ESS, • Eurostat, … 2. Na nacionalno zamejenih področjih se zametki podatkovnih storitev šele pojavljajo: • Arzenal, Virtualna zakladnica nacionalne dediščine, ZRC SAZU • DEDI, Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, • SI-story, Zgodovina Slovenije, • Slovensko leposlovje na spletu, • SIDIH, Digitalna infrastruktura za humanistiko in umetnost, • Inštitut za biomedicinsko informatiko (IBMI) • Glasbenonarodopisni inštitut, • ARKAS, Arheološki kataster Slovenije • …Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 21. OVIRE NA POTI K ODPRTEMU DOSTOPU: Iskanje, dostop in druga raba Intervjuvanci so posebej izpostavili naslednje: 1. prisotnost tekmovalnosti in konkurenčnosti med raziskovalci, 2. slaba urejenost dostopa v primeru državnih ustanov, 3. problem nerešenega vprašanja avtorstva, 4. strah pred izgubo nadzora nad ‚lastnimi„ podatkiPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 22. 1. TEKMOVALNOST IN KONKURENČNOST Iskanje, dostop in druga raba Podatki so: - neizkoriščen potencial - osnova za prihodnje delo (objave, nova sredstva), - last raziskovalca, ki jih je ustvaril Več intervjuvancev je znanstveno okolje opisalo s pojmi: trg, konkurenca, tekma, tekmec, lastništvo, monopol nad možnimi odkritji … Rešitev: - deljenje podatkov in dostop do njih ni stvar raziskovalčeve osebne presoje, pač pa širšega konsenza znanstvene skupnosti in zahtev financerja (politike) - reforma sistema vrednotenja znanstvenih prispevkov in financiranja projektov (pravično ovrednotiti prispevke in napore pri ustvarjanju in pripravi podatkov, ovrednotiti objave podatkov, tudi v netradicionalnih oblikah) (P-R 8)Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 23. 2. DRŢAVNE USTANOVE SO SLAB ZGLED: Iskanje, dostop in druga raba Državni podatki so: - so težko dostopni, - kdaj plačljivi Intervjuvanci, ki so imeli izkušnje z državnimi uradi ali mednarodnimi organizacijami (npr. SURS, Svetovna banka), so bili posebej zadržani glede deljenja podatkov. Rešitev: - ureditev splošnih načel o dostopu do podatkov, ki jih ustvarja javni sektor (politike), - del storitve in nalog evidentiranja, iskanja in dostopa prevzamejo in izvajajo področni podatkovni centri (infrastruktura in storitve) (P-R 9)Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 24. 3. VPRAŠANJE AVTORSTVA: Iskanje, dostop in druga raba Podatki: - so ustvarjeni, - predelani, obogateni, dopolnjeni (leksikoni, zemljevidi), - osiroteli … Nekateri intervjuvanci so negotovi, si podatkov ne upajo deliti z drugimi, da ne bi bili v prekršku. Rešitev: - koordinirano reševanje širših vidikov avtorskih pravic, - ustvariti pregledna navodila glede avtorskih pravic in licenc, - priporočiti OA licence, ki ne omejujejo rabe podatkov bolj, kot je nujno (P-R 10)Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 25. 4. STRAH PRED IZGUBO NADZORA NAD PODATKI Iskanje, dostop in druga raba Podatke: - je mogoče zlorabiti, - lahko povzročijo škodo Več intervjuvancev je previdnih, se bojijo odprtega dostopa, ponekod so za to strokovne podlage (npr. arheologija), drugod nepoznavanje rešitev. Rešitev: - urediti protokole glede dostopa (npr. registrirani uporabniki, etična komisija, ‚varna soba„), - vzpostaviti sistem nadzora nad uporabniki (P-R 13)Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 26. TOČKE ZA RAZPRAVO: Iskanje, dostop in druga raba 1. MESTO DOSTOPA (na obstoječi lokaciji, področni podatkovni c.) 2. OMEJITEV DOSTOPA (embargo, kategorije up., kontrola dostopa) 3. OA LICENCE, VREDNOTENJE IN CITIRANJE PODATKOV 4. STANDARDI ZA METAPODATKE (združljivost podatkov)Predstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 27. Zaključek ODGOVORNOST V ZVEZI Z REŠEVANJEM PROBLEMOVPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 28. Potreba po jasni krovni politiki Zaključek • Citati • „Če smo vsi za, sem tudi jaz za“. • Toda: „da ne bodo neke trapaste direktive, ki jih potem ne bomo mogli izvrševati“. • Vloga jasnih politik pri ozaveščanju, spreminjanju navad. • Sankcije • Pogodbena obveznost raziskovalnega projekta • Spodbude • Dodatno delo ustrezno finančno ovrednoteno: obvezen Načrt ravnanja s podatki, ki dobi finančno pokritje v okviru projekta • Dosledno navajanje uporabljenih raziskovalnih podatkov v seznamu literature • Ustrezno vrednotenje pri osebnih bibliografijahPredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji
  • 29. Infrastrukturna raziskovalna podporna storitev Zaključek • Zlasti pa za uresničevanje politik potrebujemo • Učinkovit sistem izvedbe storitev prevzema, hrambe in dostopa do podatkov • Ima zagotovilo dolgotrajnega delovanja • Ima ustrezno kadrovsko pokritje, možnost strokovnega usposabljanja • Področni podatkovni centri/ Kriteriji za delovanje • Imajo možnosti pridobivanja znanja in to znanje širijo med uporabnike: ustvarjalce (svetovanje in pomoč pri pripravi in izvajanju NRRP) in uporabnike podatkov (aktivno spodbujanje druge rabe) • Imajo mednarodne povezave, so po potrebi nacionalno med sabo integrirani, hkrati pa razvijajo področno diferencirane rešitve • Imajo vzpostavljene javno objavljene kriterije in postopke za vrednotenje kakovosti podatkov in temu ustrezen izbor • So usposobljeni in imajo ustrezna orodja ter jasno določene postopke izvajanja storitev • Imajo mehanizme za zagotavljanje odziva na zahteve strok in okolja da prilagajajo svoje storitvePredstavitev poročila: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji

×